poštnina plačana v gotovini 1 Leto XIV. j štev. 295 TELEFON UREDNIŠTVA: 35-67 TELEFON UPRAVE: ?5_6/ H 38-*7 TELEFON OGLASNEOA ODDELKA 35-67 Poslovalnica Liubllana. PranSišfcau. 6- tel. 46—91 Poslovalnica Celle. Prešernova a. telefon 380 Maribor, torek 30. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali oo Došti M dh». Dostavljen na dom 16 din. talin« 80 dl#. POSTNI ČEKOVNI SACONt ».«6 Cene j dfn 1*— |; V Albaniji premik proti Beratu Italijani poročajo o večji letalski aktivnosti in lokalnih spopadih — Vesti iz Aten pa pravijo» da so Grki napredovali proti Beratu in napravili velik žep okoli Klisure in Tepelenija — Vojaški strokovnjaki napovedujejd izravnanje fronte pred Beratom in Valono sidrana v pristanišču. Protiletalsko topni. GRŠKA POROČILA ATENE, 31. decembra. Agence d’ Athe-ne?. Grško uradno poročilo: »Na grški fronti je sovražnik poizkusil z operacijami lokalnega značaja, vendar je bil povsod odbit.« ATENE, 31. decembra. At. ag. — V dolini reke Osuma so napredovali Grki do Gradiča, 25 kilometrov južnovzhodno od Betata. Položaj postaja tak, da bodo imeli Italijani končno le še cestno zvezo Te-pelenija z Valo»o. Slednje pristanišče so angleška legala močno bombardirala. POSLANICA GRŠKEGA KRALJA ATENE, 31. decembra. Reuter. Krati Jurij je naslovil na grške čete poslanico za praznike, v kateri se jim zahvaljuje za junaška dejanja. V 3000 letih svoje zgodovine ni inrdla Grčija tako kritičnih dni, kakor jih preživlja sedaj. REUTERJEVA POROČILA ATENE, 31. dec. Reuter. Grške čete so zavzele vas Dobruš, ki leži južnovzhodno od Bera ta. S tem je odrezana še ena pot od Tepelenija protj severu in je preostala italijanskim četam le Še cesta od Tepelenija proti osrčju Albanije. Cilj grških čet je zavzetje cestnega križišča v Beratu. ATENE, 31. decembra. Reuter. Okoli tisoč italijanskih ujetnikov je bilo zajetih v tek« včerajšnjih lokalnih operacij. Zajet je bfl cel bataljon s častniki, 4 topovi, veliko število avtomatskega orožja, mož-narjl in veliko drugega materljala. Italijanski smučarski oddelek je poizkusil s protinapadom, vendar je W1 odbit. Zapustil je vso opremo'na bojišču. ATENE, 31. decembra. Reuter. — Sovražna letala so včeraj napadla Solu«, žrtev je bilo malo, prav tako je tudi asajbna škoda na zgradbah. Bombardirana je bila tudi Janina, kjer je malo žrtev, škoda pa je velika. Bombardiran je bil končno še kmečki okraj Cozani. LONDON, 31, dec. Reuter. Angleška letala so napadla včeraj ponoči tudi Napol! ter vrgla poleg bomb letake. Pri predvčerajšnjem napadu na Valono so bile obme-tane z bombami koncentracije čet in transporti, 4 ladje pa napadene s strojnicami. ATENE, 31. dec. Reuter. V teku zadnjega meseca je bilo ubitih od italijanskih bomb 88 oseb v grških mestih, kar je razmeroma zelo mak). - POLOŽAJ NA BOJIŠČIH ATENE, 31. dec. ZPV. Po uspehu ob morju, kjer so Grki predrli zahodno od Himare, je ostal pred Tepeienijem in Kli suro sovražni klin, hi ga je bilo treba magati, preden bi bilo mogoče močan sunek k ValonL Grki so se vili ob obali 20 km pred to važno luko. Da bi zlomili sovražni odpor pri Tepe-leniju in Klisuri, so se Grki očivldno lotfli nove taktike, že prej so z uspehom zavzeli višine planine Dangti in Skrapari, severno od Klisure. V bojih z alpinskimi smučarskimi oddelki se jim je zdaj po-trečjlo predreti s pogorja Skrapari v do-lino do Dobruša nad Izvori, 21 km se-vernozahodno od Klisure. Tako so dosegli cestno stikališče zveze Tepeleni— Berat in KUsu«—Berat. Dobruš je oddaljen le še 25 km od Bera ta. Sunek od Himare na zahod ter predor na glavno južno cesto k Beratu je ustvaril za Italijane nevaren globok žep, s katerim ho. čejo Grki prisiliti nasprotnika, da se umakne 7 višavja zahodno od KPsure in Tepelenija, ki bosta morala pasti v grške roke. Strateški položaj se je po mnenju v Atenah na tem delu fronte izpremenil v st#nje, ki obeta v kratkem znatno izpre-membo položajne črte med Beratom ir. Valono, Boji se kljub snegu in mrazu z vso ostrino nadaljujejo. ITALIJANSKO FOROČILO RIM, 31. dec. United Press. Italijansko uradno poročilo pravi: Italijanski bomb. niki in lovci, ki pripadajo dvema eskadriljama, so večkrat napiadli grške pristan. naprave, obrambne naprave in čete v Prevesi. Nastali so požari in velika škoda na napravah in eni ladji, ki je bila za- ' štvo italijanske mornarice je sestrelilo , včeraj zjutraj sovražni bombnik nad Valono, Italijanski lovci so napadli sovražna letala ter sestrelili nadaljnja tri letala. Edjriice italijanske mornarice go dolgo in nemoteno bombardirale albanske in grške obale. Opaženi so bili rušilni rezultati. Iz Vzhodne Afrike ni ničesar važnega. Sovražna letala so letela v dveh valovih nad Napolijem ter metala letake in bombe na mesto. V Napoliju je 7 mrtvih in več ranjenih, Italijanska podmornica, ki deluje v Atlantiku, je sestrelila neko angleško letalo. Od 11. junija dalje znašajo angleške izgube od italijanskega orožja: 4 vojne ladje, potopljene od bomb, 3 od torpedov, 47 vojnih ladij pa je bilo zadetih. RIM, 31. dec. ZPV. Po italijanskih poročilih se bijejo na grškem bojišču dalje lokalni* boji brez večjega pomena. Italijani so izvršili več uspešnih napadanih sunkov proti grškim postojankam. Letala so bombardirala vojaške naprave, transporte in koncentracije. ličinki napada na Csty jrsrstsrsasst falskem napadu močno trpelo - Napadi na angleške ladje - AngIHa trna ie štiri milijone vojakov pod oroijem Angliji vlada veliko razburjenje zaradi VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 31. decembra. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: V noči od 28. na 29. december so naši bombniki napadli pristan'ške naprave v PIymouthu. Bombe so povzročile eksplozije in požare. Pri ogledniških poletih, ki so bili izveden! čez dan, so bili bombardirani važni cilji na vzhodni angleški obali. Razen tega je bila pri napadu v strmoglavem poletu zadeta^ važna orožarna v Crawu. Vzhodno od Harvsicka je bila zažgana ena tovorna 10,000 tonska ladja. Zadele so Jo bombe z letal. Ladja je plula v konvoju. Vzhodno od Soutlinga je bla zadeta ena sovražnikova ladja, kj služi pobiranju min. Pri napadu na velik konvoj, ki je phil severozahodno od Londonderryja, je bila z bombo zadeta tovorna ladja, ki se je hitro potopila. Obalno topn!štvo je vzelo na piko neko sovražnikovo vojno ladjo, ki se je skušala približati obali ob Rokavskem prelivu. Po nekaj dobro namerjenih strelih je cilj izginil. Preteklo noč so močne skupine bombnikov spet bombardirale London. Sovražnikova letala so preteklo noč letela nad Nemčijo in zasedenimi pokrajinami, kjer so vrgla nekaj bomb, ki pa so vse brez izjeme padle v reke inv morje. Artilerija je zbila na tla 2 sovražnikovi letati. PO NAPADU NA LONDON LONDON, 31. dec. Reuter. Pri včerajš. njem napadu na londonsko City je bilo porušenih veliko število zgodovinskih zgradb. Tako je bil porušen Guildhall do temeljev. Katedrala sv. Pavla je, kakor po čudežu, že drugič ušla razdejanju. V napada, kajti v Cytiju je veliko najstarej-ših angleških zgodovinskih zgradb, dru-gače pa je čisto trgovski in bančni del mesta, kjer prebiva Ie malo ljudi. Churchill je bil s soprogo dve uri na ogledu ruševin. MOČ ANGLEŠKE VOJSKE LONDON, 31. dec. Reuter. V januarju bo registriranih novih 300*000 angleških vojakov. Doslej ima Anglija 4 milijona ljudi pod orožjem. LETALSKE IZGUBE PRETEKLEGA TEDNA LONDON, 31. dec. Reuter. V tednu, ki je končal 28, t. m., je bilo po augleških letalih sestreljenih skupaj 100 sovražnih letal, od tega 98 italijanskih. V tem času je bilo izgubljenih 23 angleških etal. Položaj v Libiji neizpremenjen Obleganje Bardije se nadaljnje brez odločilnih operacij - Italijani pravijo, da se Italijani, ki branijo mesto, drže junaško ANGLEŠKO POROČILO KAHiRA, 31. decembra. Reuter. — Angleške motorizirane kolone čistijo teren med Bardi jo in Tobrukom s ci!jem, da ne bo mogel sovražnik spraviti nobene pomoči več k Bardiji. Priprave za končni naskok na Bardijo so v polnem teku. Angleži so spravili pred Bardijo ogromne s8e In trdnjava je neprestano pod ognjem topov raznih kaHbrov. Sovražniku primanjkuje v mestu brane, vendar se še junaško brani. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 31. decembra. Stefani. Vojno poročilo italijanskega poveljstva pravi: »Akcija naših hitrih kolon v puščavi se nadaljuje. Sodeluje letalstvo. Uničenih je bilo nekaj sovražnih blindiranih avtomobilov. Naša letala so zadela dva sovražna monitorja, eno naše letalo se ni vrnilo. Naše zračne sile so bombardirale sovražne vojne ladje po Sredozemskem morju. Na sudanski meji so se spoprijele konjeniške patrulje na obth straneh. Skupina naših letal je v nizkem poletu uspešno napadla skupino motoriziranih oddelkov in transport. Angleška letala so napadla neka mesta v Abcslnlji. ITALIJANI O BARDIJI RIM, 31. decembra. Stefani. Bardia ni utrjena, kakor poročajo Angleži. Nadaljnji obstoj mesta je odvisen od operacij v Libiji. O tem so prepričani vsi branitelji, od tod tudi njih visoka morala, ko se branijo pred premočnim nasprotnikom. Važna Rooseveltova posvetovanja NEW YORK, 31. decembra. Reuter. — Takoj po svojem zgodovinskem govoru se je predsednik Roosevelt sestal s predsednikom angleške komisije za nabavo vojnega materijala v USA Purvisom. Sestanka se je udeležil tudi ameriški finančni minister Morgentham. Razpravljali so o še večji pomoči Amerike Angliji. Purvis j je izjavil, da se je s tem sestankom za-I čelo novo obdobje ameriške pomoči An-j gliji. Dejal je, da so govorili tudi o vprašanju prevoza ameriškega materiala v Evropo. Končno besedo bo izrekel kongres, ki bo v prvih januarskih dnevih odločal o Rooseveltovih predlogih. Notranji položaj v Bolgariji SOFIJA, 31. dec. Ass. Press. V Bolgariji narašča zadnje dni vznemirjenje. Opaža se živahna komunistična propaganda, V mnogih krajih so bile javne manifestacije za zbližanje s Sovjetsko zvezo, V sobranju je imel zunanji minister* Popov govor, v katerem je naglasil, da se mora mwodrto predstavništvo otresti^ vplivov z ulice. Vlada se ne bo ozirala na nikogar izven sobranja, pa naj bo orientiran v to ali ono smer. Nekateri poslanci so očitali vladi, da zanemarja od-nošaje z Rusijo. V javnosti krožijo glasovi, da je vlada v krizi. Kralj se stalno posvetuje s predsednikom vlade Filovim. Francoska moja proti Nemčiji in Italiji zaprta VICHV, 31. decembra. Reuter. Vlada je za nekaj časa zaprla vsak prehod preko meje v Nemčijo in Italijo. Nemška obla-stva so vzela Obmejne prepustnice vsem, ki so imeli zanje dovoljenje do 1. januarja. Nemško-francoska meja bo zaprti najbrže le do tega dne, italijahsko-fran-coska pa za nedoločen čas. AMERIŠKE LADJE ZA ANGLIJO NEVV YORK, 31. dec. INP. Kakor poročajo, je ameriška vlada odobrila prenos^ novih 44 parnikov, ki jih je kupila Velika Britanija v USA. Ladje boido v kratkem odplule v Anglijo. SREČNO IN VESELO NOVO LETO VSEM NAROČNIKOM, 1NSERENTOM IN PRIJATELJEM LISTA ŽELI ' »VBtERN I; IE« V novo leto Za nami je staro, trpljenja in skrbi polno leto, v zarji novega dne se odpira prva stran koledarja 1941. Redki, zelo redki so bili topli žarki sreče, ki so dopuščali evropskim narodom, da so se lahko v miru posvetili vsakdanjemu delu. Ogromna večina evropskega prostora Odmevi Rooseveltovega govora Amerika odobrava prezidentove besede - Siše osi b! odgovorile Amer ki samo v primeru, ako bi izročila Angliji v atnerišk h lukah s£ae:onerane nemške in italijanske ladje — Gajda o ameriški politiki in evropslu vojni in prebivalstva je bila lani žrtev vojne psihoze, ki je pljuskala preko mej vojskujočih se držav v redke oaze miru. Jugoslavija, po velikosti, prebivalstvu in svoji legi najpomembnejša država na jugovzhodu Evrope, je lahko postavila pod črto obračuna s starim letom pozitivno bilanco. Uvrščeni smo bili med one redke dežele, ki jim je vojni vihar evropskih razračunavanj prizanesel. Naš človek se je lahko v miru posvetil plugu, kladivu, lopati in peresu. Bili so sicer trenutki, ko je vojna psihoza grozila, potegniti za seboj tudi našo državo, toda vselej smo izšli srečno iz vseh spletk, zahvaljujoč dragocenim sadovom daljno sežnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Kraljevska vlada, oprta na krepke temelje državnega pozitivizma treh narodov Jugoslavije, je z modro politiko spretno krmarila naš čolniček usode po varnem zavetju dragocenega miru. Postavila je načelo, da mora naša domovina v najtežjih dneh Evrope spontano dokazati, da niso bile zaman grenke izkušnje stoletnega suženjstva treh bratov, da so se nam odprle oči po zgovornem nauku iz tiagične usode nesložnih severnih bra. tov. Brez ozira na levo in desno je šla naša pot k edinemu cilju, da v strogi nevtralnosti ohranimo neodvisnost in svobodo novim pokoleniem. Balkan je bil, na katerega so s pomilovanjem zrli naprednejši narodi Evrope ko se je vtapljal v suženjstvu in krvavi bratomorni vojni. Prav isti Balkan je danes, z Izjemo »vis major« v Grčiji, ognjišče miru, oznanjevalec složnega sožitja v času, ko so padale daleč naprednejše države srednje in se ve mo zahod n e Ev rope. Kloniti je moraia zibelka svobode in pravic’ človečanstva, Francija, v raz vaJinah. ognju, železu in pepelu stoji Anglija na braniku demokratičnih načel sveta. V gigantski borbi se merijo sile najmočnejših zahodnoevropskih sosed, Balkan pa je istočasno, ob bočnem grmenju topov na albanskih tleh, oaza miru in želja, da bi našla Evropa čimprej pravično rešitev v korist svobodnega, enakopravnega življenja vseli njenili narodov. »Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo, smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje ...«, je zapisal Ivan .Cankar v svojih »Podobah iz sanj«. Tega se moramo mi vsi vprav zdaj v polni meri zavedati. Kajti, za vstaje nje domovine in svobodo našega človeka je bilo treba, da so izpili junaki kupo trpljenja do dna, nastopili težko pot preko Golgote in s svojimi strašnimi žrtvami zarezali meje velike Jugoslavije. In ko vstopamo v novo leto, si ne moremo želeti iskrenejše želie, da bi se v spominu ia velike tvorce Jugoslavije rodilo v duš vsakega našega človeka spoznanje, da je treba v hiter- a tako .pokanrezirka kakor celote zavreči vse nizkotne nagone tu LONDON, 31. dec. Reuter. Rooseveltov zgodovinski govor pozna že ves svet. »New York Hcralri Tribune ; piše, da je Roosevelt pokazal izredno, realistično korajžo, če bo prešel v akcijo, bo ime! soglasno podporo vsega ameriškega naroda. Komentator Columbijske radijske postaje je dejal v pregledu vesti ameriških listov, da je sedaj ameriška nacija pred obrambno bitko. V ameriškem senatu se čuje samo hvaia Rooseveltovega govora. Listi v Buenos Airesih in Mehiki pišejo, da se je Amerika odločila pomagati demokraciji. V Weliingtonu na Novem Zelandu je predsednik vlade Frazer dejal, da je prišel čas, ko bo začela demokracija vračati. V Londonu pišejo vsi časniki, da je bil ta Rooseveltov govor naiodločnejši-v vsej njegovi karijeri. Poudarjajo važnost Amerike kot arzenala ter materialne pomoči USA Angliji. V Nemčiji do včeraj zvečer sploh ni bilo objavljeno, da je Roosevelt govoril. V berlinskem zunanjem ministrstvu je bilo rečeno tujim časnikarjem, da sploh ne bo izdan noben komentar. »Baseler Nach-richten« pišejo, da vlada v Berlinu popoln mir. Zunanje ministrstvo se sploh ne zanima za Rooseveltov govor. V Italiji je bil govor deloma objavljen. Virginio Gay- da pa v »Giornale d’Italia« že odgovarja Roosevcllu ter svari Ameriko, da ima potrpljenje sil osi tudi meje. Gayda pravi, da je Rooseveltov govor prav za prav že neobjavljena vojna silam osišča. Italija in Nemčija pa ne bosta udarili nazaj, dokler ne bo začela Amerika s protiblokado in zajela nemških in italijanskih ladij v svojih lukah. Tokijski listi pravijo, da je Roosevelt jasno pokazal, da pomagajo USA Kitajski. RIM, 31. deq. MTI. Pod naslovom »Ameriški1 problem« je napisal Virginio Gayda članek, v katerem poudarja med drugim, da »je število onih v USA, ki se zavzemajo za pomoč Angliji, veliko. So pa izrecno za to, da Zedinjene države ne posegajo v vojno. Ostrina vsega problema pa ni zdaj le na ameriški pomoči Veliki Britaniji kot taki, nego v načrtu, da se izročijo v eksploatacijo Angležem vse v Ameriki zasidrane nemške in italijanske ladje ter v predlogu, naj bi ameriške volne ladje spremljale ameriško blago, ki se vozi preko Atlantika v Anglijo. To bi bila odkrita kršitev nevtralnosti, hkrati pa dejanski poseg USA v vojno. Evropska vojna bi se v tem primeru raztegnila tudi na vode Tihega oceana. Nočemo posegati v sklepe USA, naglašauno pa, da je Anglija sodila sama'sebi, ko je na usta Curehilla izjavila, da potrebuje pomoč neke tuje sile, pri čemer so mislili USA. Tudi ne vemo, kakšni motivi vodijo ameriške prista- (e VViO VIRGINIO GAYDA še evropske intervencije v njihovih načrtih. Ne sme se pozabiti, da obstaja trojni pakt in da bi Japonska v primeru ameriške intervencije takoj reagirala, vojna bi se razširila v svetovni konflikt.« Sovjetski listi o vojni v Afriki Težave operacij v puščavskem ozemlju - Angleška ofenziva je bila doslej pred vsem defenzivnega značaja • Pomen Bardije za nadaljnji razvoj operacij LONDON, 31. dec. INP. Vojaški so-trudnik »Krasnaje zvezde« se bavi z vojno v severni Afriki ter poudarja, da ima ta ves drug značaj, kot operacije na evropskih tleh. Grški predor se nikakor ne more primerjati z ofenzivo proti Libiji. Tu stopajo v ospredje vsi drugi či-nitelji, ki jih morajo poveljniki upoštevati. Kakor so se morah Italijani dalje časa pripravljati za svoj sunek k Sidi el Barraniju, tako potrebujejo tudi Angleži več časa, da preidejo k naskoku Bardie in v drugo fazo ofenzive. Pokrajina južno od Bardie, Tobruka in Derne je tudi puščava. Preko te je treba dobiti stik z zaledjem, dovoziti zadostne množine živeža, materiala, predvsem pa pitne vode. Ofenziva generala Wilsona je bila kljub predornosti defenzivnega značaja. Pomen ima v tem, da je zavarovala Nilovo dolino pred vsako nevarnostjo vpada z zahoda. Angldški položaj ob ustju Nila je utrjen. Medtem ko polaga Nemčija glavno pažnjo na rušenje angleških mest in so zanjo bojišča v Albaniji in Afriki drugorazrednega pomena, se trudijo Angleži, da raztegnejo bojišče še dalje na zahod Libije. Njih glavni cilj je premaknitev fronte k Denii, odnosno še dalje na zahod, do vzhodnega roba zaiiva Velike Sirte. Upoštevajoč močan odpor italijanske vojske in teren, ki postavlja ofenzivam na tem področju vse drugačne naloge, je do tega še daleč. Angleži bi seveda v tem primeru prevzeli vso kontrolo nad 90 km širokim prehodom med Kreto in Derno ter si ustvarili močno kooperacijsko bazo za letalske in pomorske sile, ki bi zapirale vsak prehod iz zahodnega v vzhodno Sredozemlje. Vsekakor pa leži težišče nadaljnjih uspehov in neuspehov na severnoafriškem bojišču od izhoda bojev pri oblegani Bardiji. Italija za vojno do zmage Zborovanje in resolucije proti Churchillovemu govoru italijanskemu narodu - Novi temelji za prehrano vojaštva in civilnega prebivalstva stobo do zadnjega, pa naj bi terjal razvoj dogodkov na poti do končne zmage od italijanskega naroda še tako težke žrtve. Povsod se naglaša tudi, da fašistična Italija nikoli ne bo osramotila svoje slave s sklepanjem kakršnega koli separatnega miru s smrtnim sovražnikom, britanskim imperijem. RIM, 31. dec. ZPV. V Italiji bo z novim letom postavljena prehrana vojaštva in civilnega prebivalstva na novo organizacijske temelje pod vrhovnim osrednjim nadzorstvom ministrstva za poljedelstvo. Novi predpisj odrejajo rekvizi-eijo vseh razpoložljivih zalog žrvll pri producentih, odnosno najstrožjo kontrolo RIM, 31. dec. ZPV. Po vseh italijanskih mestih in provincah se sklicujejo seje in zborovanja raznih fašističnih organizacij in korporacij, na katerih zavzemajo zborovalci stališče do zadnjega Churchillovega govora na naslov italijanskega naroda. Prefekti provinc so sklicali na sestanke župane in krajevne fašistične tajnike, sklicane so bile na izredne seje tudi korporacijske zbornice itd. in povsod je bik) s strani govornikov naglašeno, da je treba napeti vse sile za dviganje javne morale italijanskega naroda in pobijanje defetizma. Sprejete so bile predložene resolucije, ki izražajo Mussoliniju neomejeno zaupanje in zve- iega duha, odstraniti malodušje in nezaupanje do samega sebe. Državljan Jugoslavije, ustvarjene z bajoneti in krvjo, mora biti vreden potomec mož, ki jim je bilo na obrazu razbrati, da vedo kaj hočejo. Vse malenkosti, prepiri, sploh vse človeške slabosti, nevredne svobodnega naroda, morajo v novem letu vstran. Od Drave do Jadrana, od Triglava do krajnih mej Južne Srbije naj prevevajo vsakega našega človeka besede velikega francoskega zgodovinarja E. Lavissea, da »izhaja vsa moč države iz ljudstva«. V novem letu prehaja evropska vojna v kritično fazo svojega razvoja. Težko, da bo sedanje vojne na kraju 1941 že konec, Prikazani bodo pa morda že prvi znaki, kam se bo nagnila vojna Sreča. Nam ostaja le iskrena želja, da bi mo-d tudi v novem letu v miru posvetiti vse svoje sile napredku domovine, ko bomo v bratski slogi lahko proslavili veliki dan naše zgodovine. V novem letu bo namreč nastopil naš mladi kralj Peter II. vladarski prestol slavnih prednikov. Dopolnil bo 18. leto ter prevzel dediščino svojega velikega očeta iz rok modre vlade kneza namestnika Pavla. Naš mladi kralj se pripravlja vsestransko za velike dolžnosti, ki ga čakajo. Pod svetlim žezlom Karadjordjevičev bo močna in zedinjena Jugoslavija nadaljevala svete tradicije slavnih prednikov ter z mladim vladarjem na čelu stala odločno na braniku svojih mej, zlate svobode in neodvisnosti. S 'pogumom v srcu, s trdno vero v zmago pravice in z jekleno voljo, braniti svoj dom proti vsakomur, vstopamo v dneve novega leta. nad vsem prometom. Ustanovljena v*o tudi nova prehrambena milica, ki bo nadzirala striktno izvrševanje novih predpisov. Pri preskrbi t žlvUi ima prednost vojska, šele nato civilno prebivalstvo. Za prestopke so določene silno ostre kazni. Skrivalci živil, verlžidki, tihotapci in Saboterji bodo kaznovani s smrtjo. Na ta način upa Italija izboljšati sedanji položaj glede prehrane vojske in civilnega prebivalstva. Kitajska ne bo tako kmalu strta TOKIO, 31. dec. Reuter. Zanimiv članek L izšel v tokijskem listu »Niči Niči Šim-bun« izpod peresa polkovnika Mafoučija. Japonski polkovnik, ki se je prav kar vrnil z enoletnega bivanja na kitajski fronti, svari Japonce ter pravi, da čangkaj-šekov odpor ne bo tako kmalu strt. Za kitajskim maršalom stojijo najboljši Kitajci, za njimi pa sta Anglija in Amerika. Ma-buči pravi, da je mednarodna situacija ugodnejša za čungking kakor pa za Tokio. Zakaj je ugodnejša, pa ni povedal. FINSKI UST O DEMOKRACIJI HELSINKI, 31. dec. INP. Finski delav. ski list piše, da »so tri države. Finska, Velika Britanija in Grčija efektno zaprle sapo Vsem skeptikom in kritikom- Nihče ne more danes očitati demokracijam, da so nesposobne za obrambo. Angleški narod dokazuje vsak daii junaštvo, vredno naroda, ki vlada imperiju. Grki so pokazali neverjetni odpor in požrtvovalnost v ofenzivi. Vključujoč junaški odpor Finske si je postavila demokracija dejanja, ki so io rehabilitirala v mednarodnem svetu.« ANGOLA W£St Vsilit MESNsmCH WOOLWICH DEPTFORD Najslavnejša in največja angleška reka ki'jim pomaga dalje navzgor po reki Jtaiifa noče biti ujetnik ¥ Sredozemlju!" Meglio v Vere un giorno come Seone, come c&nto anm peccoras »Bolje živeti en dan kakor lev, nego sto let kakor ovca!« S tem drastičnim izrekom je Mussolini poudaril načelo politike moderne Italije, ki pa bi naj veljalo, v še večji meri za vse male narode Evrope. Besedam je dal poudarka še s tem, da je to vodilno misel fašizma vkoval: v novce. Tako naj bi si sleherni Italijan v najzakot-nejši gorski koči ob pogledu na kovanec vtisnil besede svojega vodje globoko v spomin. Prislonjena na grebene visokih Alp je dobite Italija z Versaillesom prirodne meje na severu, kakršnih se niso nadejali največji rodoljubi iz dobe Risorgi-menta. Saj je znan izrek duševnega vodje karbonarov, odvetnika Mazzinija: »Odprite šestilo, postavite eno konico na sever Italije, na Parmo; vbodite drugo na izliv Vare in opišite z njo v smeri proti Alpam polkrog: tista kori;ca, ki po opisanem polkrogu pade na izliv Soče, bo začrtala mejo, ki vam jo je Bog da!. Do tiste meje se govori, se razume vaš jezik, preko nje nimate pravic.« Moderna Italija si je začrtala v svojem programu načrt, ki ga jasno obeleži velik zemljevid na Via deli’ Impero v Rimn. Tu so v glavnem zarisane meje starega rimskega imperija, v katerih se izraža vodilna misel, da postani Sredozemsko morje —_ Mare nostrum Italije. Eno najuspelejših podvigov fašizma je bila zasedba Abesittije. V razmeroma kratkem času je Badoglio pokorili oborožena abesinska plemena. Pridobljenih je bik) 785.000 km" zemlje in 5,300.000 prebivalcev. Komaj šest ljudi pride tu na 1 km3 površja, za poldrugo Italijo je v deželi povoljne zemlje za naselitev. Ne manjka prirodnega bogastva, toda za kolonizacijo in dvig je treba mnogo kapitala, še več pa časa. Zato je tem pomembnejše, da se je Italija, okupirana za dolga desetletja s civilizacijo komaj prisvojene Abesinije, spet znašla v vojni, ki ji nalaga nova, težka bremena. »Itafija noče biti ujetnik v Sredozemlju!« Ta memento je prihajal iz dežele oranž, v tem znamenju je tudi postavila Italija ob začetku sedanje vojne svoje zahteve po Nici, Korziki in Tunisu, po odstranitvi Angležev iz Gibraltarja in Sueza. Okupirana je bila Albanija, zaseden Džibuti in Britska Somalija. Grazia-nijeve čete so stale onstran libijske meje, pred Marsa Matruhom, pripravljene na udar v Nilovo dolino. Kljub ponovnim nacionalnim zahtevam do poražene Francije je nastalo v tem pogledu zatišje, ki ga je zdaj prelomila epizoda grške vojne in ofenziva v Egiptu. Mare nostrum? Vse dežele, ki gravitirajo na Sredozemsko morje, štejejo skupaj 180,137.890 prebivalcev. Od tega odpade na Italijo ter njeno posest v severni Afriki »n na Dodekanezu 45,718.948, ali 25.3% vsega sredozemskega prebivalstva. Francija ima skupaj z Alžirom, Tunisom, Sirijo iti Libanonom večji odstotni delež, saj je zainteresirana na sredozemskih problemih s 30.4% vsega življa ob tem morju. Realnejši pogledi fašističnega imperializma so računali s tem, da je težko ostvariti sredozemski imperij klasičnega veka v narodnostno prebujeni soseščini. Zato je vzplamtela v Rimu težnja, zgraditi mogočno cesarstvo od grebenov Alp do Indijskega morja. Zasedba Abesinije je ta prostor močno izpopolnila, manjkal je. le še spoj z Libijo preko britskega Sudana. Mussolini je s spretnim izsuševanjem močvirne zemlje pridobil do 193S blizu 6,000.000 ha rodovitnih tal za preoblju-deno Italijo, ki ima doma nad 142.000 km2 zemlje ali 45.7% celotnega površja, na katerem biva 135 do 788 ljudi na l km3, Slednji rekord imajo mesta Milan, Napoli, Genova in Padova. Dvanajst milijard lir je -vložila Italija v izsuševalna dela. Žitna bitka, ki naj bi dala dovolj kruha doma. ni prinesla pričakovanih uspehov. Toda, j po zasedbi Abesinije nastaja soet vpra- [ šanje. v kakšnem skladu ie z bojem za novi ž>v)!es:jski prostor dejstvo, da jej Italija prav kakor Nemčija z vso močjo i podpirala doma populacijsko politiko in vabila v preobljudeno deželo izseljence domov. Kajti, kljub prenaseljenosti v domovini je šlo iz Italije v kolonije Libijo in Vzhodno Afriko le nekaj nad 500.000 duš. Sedem let, preden je prišel na oblast Hitler, je začel Mussolini z novo populacijsko politiko v Italiji. Dne 26. maja 1927 je v italijanskem parlamentu dejal: . »Kaj je 40 milijonov Italijanov proti 90 milijonom Nemcev ter 200 milijonom Slovanov? Italija mora, če hoče kaj veljati, v začetku druge polovice našega stoletja šteti najmanj 60 milijonov duš!« Italijanska teorija je bila: naša država je preobljudena. V preteklosti se je narod izseljeval, zdaj potrebujemo doma večje število prebivalcev, da našo moč v Evropi in svetu povečamo. Treba je tedaj razmnožiti narod in razširiti državne meje. Italija je omejila izseljevanje, pod-vzela vse, da bi povečala število rojstev. Obdavčila je samce ter zakonce brez otrok v korist družinam z mnogo naraščaja. Delavci z več kot osem otroki so davka prosti, novoporočenci in mlade matere prejemajo posebne premije. Ostri zakoni so določeni proti odpravljanju plodov, odhod delavcev v tujino se je zaviral. Uspeh je bil naslednji: število rojstva rojstev nad umrlimi 1922 1,176.000 486.000 1923 1,110.000 500.000 1932 994.000 409.000 1938 990.000 391.000 Sklepajoč po navedenem razvoju prirastka bo Italija dosegla doma na začetku druge polovice našega stoletja ie 50 in ne 60 milijonov duš. Abesinija ter po kolonizacijski politiki maršala Balba v Li- biji pridobljena zemlja sta nudili prostora za naselitev več milijonov Italijanov Po emigracijski politiki sodeč, so ti imeli se doma dovolj prostora, boj za prostor v te] vojni ima tedaj nasprotje sintez Drug važnejši činitelj položaja Italije v sedanji vojni ie vprašanje surovin. Ko je so se dvignile nekatere države visoko v ospredje. Zato ie bilo treba predvsem premoga,« toda tega v sredozemskem bazenu ni. ^ Prišla je motorizacija sveta, petrolej je šel svojo zmagovito pot v tehniki. tega spet v Sredozemliu ni. Prvo m drugo je pogrešala Italiji in ko se je odprla pot skozi Suez, so oogate dežele zamenjavale industrijske proizvode s kolonialnim blagom. Italija je imela v veliki meri- za izvoz le človeških sil, izseljencev,-ki so šli za kruhom po svetu. Sedanja vojna je suženjstvo Italije do prirode, brez večjega bogastva v zemlji, se bolj zaostrila. Z zaporo pri Gibraltarju ni Suezu je Italija odrezana od pomorskega prometa. Kakšno je nje sedanje stanje, naj navedemo iz podatkov nemškega Instituta za proučavanje konjunkture, kjer pravi poročilo med drugim: Piebivalstvo Italije se je v nrimeri z onim pred 1914 povečalo za 24%. Produkcija žita je.istočasno narasla za 50%. rodukcija premoga, je znašala 1922 v Italiji 900.000, lani tri milijone ton Uvoziti je pa morala Italija že lani 11.1 milijona ton premoga. Nemčija-se je zave-za.a’. to količino krila. Proizvodnja petroleja doma nima pomena, če izključimo vrelce *v dolini Devole v Albaniji, jo navezana država le na uvoz. Še večje tezKoče nna Italija s pridobivanjem jekla ki je v desetih letih do 1938 naraslo od -.3 le na 2.4 milijona ton. Država potrebuje najmanj S—9 milijonov ton jekla. Doslej je dobivala Italija potrebne surovine za to iz Amerike, doma je na razpolago komaj 300.000 uporabnih suTovin. Nabiralna akcija železa in jeklenih predmetov po nemškem vzoru bi dvignila to množino le na 400.000 ton. Še težji je položaj v zunanji trgovini. Kontinentalna Evropa je participirala 1. 193S s 56% pri italijanskem uvozu in s 59% pri izvozu. Velika Nemčija s Češko-moravsko in Poljsko je bila udeležena pri tem s 32%. Leta 1938 je prišlo 78% 's<*a„. italijanskega uvoza preko morja, le 22% po suhem! 63% italijanskega izvoza je šio po morju, le 37% po kopnem. Gibraltar in Suez »ista le vojaški nego tudi prometno politično zaporni ključ za 5, ^ta 1938 k š,° namreč 79.4% vseh italijanskih transportov in 62% vsega uvoza preko morske ožine pri Gibraltarju. Londonska luka, srce svetovne trgovine je T e m z a. Dolga je 336 km ,od teh je 280 km plovnih. Izviira v Cotswold Hil-lsu, komaj 113 in visoko nad morjem. Po 15 km toka prejme močan pritoR Churn. pri Lechdale. kraju, ki -leži 75 m nad morjem, je rek?, že plovna za manjše ladje. Dalje navzdol je nad 30 zapornic, ki regulirajo plovbo ladij v poletju, ko je v strugi manj vode. Ustje Temze se računa od London Bridgea dalje, kjer je reka 245 m široka. Približno en km v dolžini leži tu Pocl. pravo londonsko pristanišče na Temzi. Slede Limehouse Reach. B!ack\vall Reach. \Voohvich Reach itd. Pri Gravedu je Temza široka 730 m. pri izlivu pa 7 km. Razlika med plimo in oseko znaša od 3.95 do 6.50 m. kar še posebej pospešuje plovbo do Londona :n dalje v notranjost. Pri Gravesendu. »vratih Londona«, je lemza 15 m ,globoka. Velike'oceanske ladje počakajo tu na phnfo, roreeje i emze znaša IO.J4I) Km ter zajema izven Londona bogat industrijski okoliš Pristanišče ob Temzi je največje na svetu, od tod pljuska v svet in prihaja iz njega največji del svetovnega prometa. Nad 10 km daleč sega iz Londona moderne pristaniške naprave, ladjedelnice in vehka skladišča pa celo 37 km daleč, tja do Tilburyja in Gravesenda. NaMarejše naprave so vzhodno od Tovverja v Sv. Kateritie dokih, tik zraven so Londonska skladišča za vino, rum, olja in kolonialno b’ago. Ob južni obali leži 15 dokov Surrey Commercia! družbe s 53.8 ha vodne površine. Namenjeni so predvsem ogromnemu transportu lesa. do 1.5 milijarde ton na leto. Na polotoku Isle of Dogs leže Milhval! doki z velikimi silosi za žito in West India doki za fes. rtirii/rh^So, 'sadjS In žita. Sfirejšt India doki. Leta 1880 so odprli Victoria, dalje Albert in King Georg V. Dogs, ki zajemajo skupaj sko-ro 100 ha vodne površine. Tu so najmodernejše naprave za nakladanje in razkladanje, z velikanskimi plavajočimi žerjavi, hladilnicami, elevatorji, mlini za žito, velika skladišča za tobak, žito, meso in olje. Se dalje ob Temzi stoje tja do Tilgburyja pristaniške naprave z najvoč-jimi sušilnicami.’ Temza je tedaj ogromna življenjska žila Londona in njegovega globokega zaledja. Tu se zbirajo ladje Iz vseh delov sveta, odlaga in nalaga najrazličnejše blago. Zato je naravno, da so v sedanji vojni sovražniki .sprožili koncentričen ogenj na naprave ob tej reki in je londonsko pristanišče stalno cilj bombnikov. Življenje pa teče še dalje, v njem, čeprav v reduciranem’ obseau. Olovtce Gripa je nevarna in zavratna bolezen Letno zboli v Evropi za gripo voč milijonov ljudi, podleže pa jih nekaj stotlsočev Miadi in močni ljud.e najbolj umirajo za gripo - Nevarne posledice gripe Vsako leto zboli zlasti v hladnih in vlažnih letnih časih zelo mnogo ljudi na gripi. Obolenja so lahko posamična, epidemična ali pandemična. Gripa ima več imen Službena medicina posveča gripi premalo pažnje, čeprav je to zelo zanimiva bolezen in so njene posledice lahko usodne. Ime gripa je novejšega datuma. Prej smo govorili o influenci, s čimer se je hotela označiti odvisnost gripoznega obolenja od meteoroloških sprememb in neznanih kozmičnih čini tel jev (ab occulta quadam coeli in-fluentia). Tudi o ,,azijski influenci11 je bilo govora, kar pa je vzrok misticizma, s katerim navadno govorimo o daljnih deželah. Zadnja pandemija gripe iz leta 1918. pa je dala gripi novo ime .,španska bolezen11. Niti to ime ni opravičeno, ker je ugotovljeno, da je gripa takrat izšla iz rovov na zahodni fronti. 2e leta 191(1. in 1917. so bili tam opaženi prvi vali gripe, o katerih pa takrat ni bilo nobenih vesti zaradi prestroge vojne cenzure. Pač pa so prišle prve necenzurirane vesti iz Španije in se je zato oprijelo bolezni ime ,.španska1. lezen ne kaže tipičnih znakov in je celo temperatura pod normalo. Bolnik se za gripo sploh ne zmeni ter jo preboli brez postelje in zdravljenja. To pa je lahko zanj usodno. Kasneje se razvije bolezen na pljučih, kar se lahko konča oelo s smrtjo. Starejši in slabotni ljudje so odpornejši 2e statistika iz leta 1918., ko je divjala pandemija gripe, je pokazala, da so takrat zboleli in podlegli bolezni predvsem mladi in močni ljudje. Znano je, da slabotni in starejši ljudje laže prebolijo gripo in so proti njej tudi mnogo bolj odporni. To si razlagajo na ta način, da je telo slabotnega človeka mnogo bolje pripravljeno na boj z raznimi bolezenskimi klicami, kakor pa popolnoma zdrav organizem. Kako zdravimo gripo per gi'ipo prav za prav nimamo. Najboljše zdravilo je postelja. Bolnik mora ostati v postelji tako dolgo, da preneha temperatura, ker se komplikacije pojavijo mnogokrat šele kasneje, ko se bolniku zdi, da je gripo že prebolel. Soba, kjer leži bolnik, mora biti topla in dobro prezračena; hrana naj bo lahka z dosti vitaminov (sadje in sadni sokovi). Od zdravil prihaja prvenstveno v poštev kinin. Za vse drugo, zlasti pa, če se pojavijo komplikacije, je treba vprašati za nasvet zdravnika. Poudariti pa je treba, da je najvažnejše pri gripi: takoj v posteljo! Gripa lahko povzroči tuberkulozo Napačno je mišljenje, da gripa ne more imeti zg posledico tuberkuloze. Res je sicer, da v manjši meri vpliva na pljučna obolenja, vendar pa niso redki primeri, da zanemarjena gripa Popolnoma zanesljivega zdravila zo-1 povzroči tuberkulozno obolenje. Lah- ko se ponovno zbude že ugasla tbe ognjišča, ognjišča na pljučih, ki se lahko po gripoznih vnetjih spremenijo v prava tuberkulozna. Več vrst gripe Po vsem opisanem gripa torej ni tako enostavna bolezen in ji je trebi posvečati mnogo več pažnje. Poznamo več vrst gripe: glavno gripo, črevesno gripo in reumatično gripo. Zlasti težka je glavna gripa z močnim glavoboljem in simptomi vnetja možganskih open ali možganskega vnetja. Taka gripa je večkrat združena z letargijo, pri kateri lahko bolnik napravi tudi samomor. Posledice zanemarjene gripe Cesto se dogaja, da gripozni bolniki sploh ne gredo v postelj ter navadni* gripo „stoje1! prebolijo, kakor pravimo. Tudi ne posvečajo pažnje rekon-valescenci po preboleli gripi. Zato pa so tudi posledice nevšečne in večkral tudi nevarne. Takšni „ozdravelii; ljudje so bledikavi, čemerni, neurastenič-ni, slabotni. Trpijo zaradi nespečnosti, zaradi slabe prebave, slabega želodca, na reumi, zobobolju itd. Razvije se takozvana kronična gripa, kii je pri nas zelo razširjena. —ig. Hoška tovarna sladkih dobrot Epidemija m pandemija gripe Ge oboli mnogo ljudi na gripi v enem kraju ali v eni pokrajini, govorimo o epidemičnem obolenju, oe pa je bolezen zajela tako rekoč ves svet, je to pandemija. Zadnja pandemija gripe je bila leta 1918., ko je umrlo okoli 20 milijonov ljudi, torej dvakrat toliko, kakor v svetovni vojni. Predzadnja pandemija leta 1889—90 je bila mnogo milejša. IKeletui presledek evropske epidemije Po nemških in švicarskih statistikah imajo epidemije gripe v Evropi l*o letu 1918. dvoletni ritem, to je vsako drugo leto' oboli dvakrat večje število ljudi. Epidemična gripa je ve-V.ana na sezono, pandemična pa ne. Sezona gripe je hladna in vlažna letna doba. Takšna periodičnost pa ni svojstvena samo pri 'gripi, marveč jo opažamo tudi pri raznih infekcijskih boleznih (difterija, Škrlatica). Povzročitelj gripe Identičnost povzročitelja gripe še danes ni zanesljivo ugotovljena. Najbrže je Lofflerjev bacil influence, katerega je medicinski svet dolgo smatral za povzročitelja gripe, samo postranskega pomena pri tej bolezni. Pravi povzročitelj je nevidljiva klica tkzv. nltravirus Kruse—Dochez. Pandemijo gripe povzroča virus, ki ima veliko . moč, Človek pa malo odpornosti. Imuniteta pri gripi je zelo majhna, relativna in kratkotrajna, zato se epidemija lahko zelo naglo razširi. Povzročitelj gripe lahko v vsakem kraju menja svoje značilnosti, zato ima tudi bolezen več oblik Krik« se širi gripa Bolezen se širi od človeka na človeka s kašljanjem in kihanjem. Inku-baciju (čas od infekcije do izbruha bolezni) traja pri gripi 1 do 3 dni. Znaki gripe Težko je ločiti gripo od prehladu. Značilni simptomi gripe so: visoka temperatura, splošna oslabelost, katar v nosu, žrelu, dušniku in bronhijah. močan kašelj, bolečine v glavi, križu in udih. To so znaki gripe, za katere vedo tudi laiki. Znano je tudi, da lahko postane gripa zelo nevarna, ker dovede neredko do hudih komplikacij: vnetje in gnojenje srednjega ušesa, vnetje pljuč in porebrnice, gnojenje pljuč (apsces) in gnojenje porebrnioe crapiem) ter vnetja in gnojenja v raznih drugih organih. Gripa je lahko tudi zaMratom. Bo- Vprašanje preskrbe surovin je danes zelo kočljivo pri mnogih tovarnah. Mnoge med njimi so morale celo ustaviti obrat, še več je takih, ki so ga znatno omejile. Težko je dobiti danes tudi ka-kaovo zrno, dočim se holandsto kakaovo maslo sploh ne more več dobiti. Zato je gotovo precejšen uspeh za znano tovarno »Sana« v Hočah, da dela tudi v teh časih ter da je znala najti načina, kako tudi kljub omenjenim oviram preskrbeti nadomestkov za manjkajoče surovine. Tovarna se je v dveh letih obstoja pod šino. V tovarni so bili v teh dneh v polnem obratu veliki in moderni stroji, ki so surovo in neoiuščeno kakaovo zrno izpreminjali v razne mase, katere so bile končno preoblikovane v najrazličnejše figure. V enem oddelku so izdelovali najbolj komplicirano izdelane bonbone, v drugem različne obeske za božična drevesca, v tretjem razne rezine. V teku pa so že tudi precejšnje priprave za veliko noč. Izdelki so mnogovrstni. V tovarni »Sana« izdelujejo še vedno sladkanje, o katerih danes marsikje drugje več niti novo tvrdko povzpela na zavidljivo vi-ine sanjajo ali pa k večjemu le to... Zimska socialna akcija v Laškem Žensko dobrodelno društvo »Blago j industrija, družba z o., z. v Laškem je pri- srce« v Laškem je priredilo 22. decembra lepo uspelo božično obdarovanje revne šolske dece. Ob tej priliki so razdelili 34 parov čevljev, 32 zavitkov z zimskimi plašči, 31 z oblekcami, 15 z zimskim perilom in z drugimi potrebščinami. Obdarovanih je bilo 62 dečkov in 63 deklic. Vsi darovi so bili vredni povprečno najmanj 15.000 din. Da je doseglo obdarovanje tako velik moralen in materialen uspeh, je predvsem zasluga dobrosrčnih m radodarnih Laščanov, ki so v izdatni meri podprli nabiralno akcijo, organizirano potom »Blagega srca«. Zbirka pri meščanih je vrgla 5226 din ter obilioo raznovrstnega zimskega blaga. Poleg obeh tekstilnih industrij so se izkazali z razmeroma visokimi prispevki tudi mnogi laški zasebniki. S posebnimi zneski so zimsko pomožno akcijo za našo siromašno mladino še podprli Krajevni šolski odbor, občina Laško, banska uprava in TPD. Snuje se h*dt šolska kobimja. Tekstilna redila v ta namen, sporazumno s svojim delavstvom in uradništvom, posebno nabiralno akcijo za revno deco laške šole. Za mesec december je nameščenstvo nabralo 622 din, podjetje samo pa je prispevalo 1000.— din, kar je posnemanja vredno. Istočasno in v enak namen je trgovec R. Dergan daroval znesek din 500.—-. Pa tudi občina Laško napoveduje v to svrho prispevek nekaj tisočakov. Sploh je laška in okoliška javnost napro-šena, da z razumevanjem in odprtih rok podpre vsako akcijo, ki se še utegne z enakim namenom v kraju pojaviti. »Blago srce« godka v hrastnišk-i kemični tovarni, pri katerem je izgubil življenje delavec Viljem Gačnik. Pri revizijski razpravi so bile zaslišane nekatere nove priče. Ze-linka je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 1 leto in 2 meseca strogega zapora ter povprečnino 1000 din. Zagovornik je vložil revizijo in pmiziv. Emanuelu Zelinki so kazen znižali Včeraj je bila pred celjskim okrožnim sodiščem revizijska razprava proti Emanuelu Zelinki, ki je bil junija letos obsojen na 2 leti strogega zapora zaradi do- Pozor kmetovalci! Gre za izredno važno zadevo! V naših krajih pridelamo premalo žita in , sploh premalo hrane. Komaj eno tretjino do ene polovice pridelamo, ostalo pa moramo kupovati v kmetijsko aktivnih krajih na jugu naše države. Vedno teže je dobiti hrano. Zato je potrebno, da doma pridelamo kolikor le moremo veliko. Da dobimo boljše pridelke, moramo izdatno gnojiti. Gnojenje samo s hlevskim gnojem ni zadostno. Zato moramo gnojiti predvsem z nitrofoskakim-Z in apnenim dušikom. Kmetovalci prosežite takoj v čim večji meri po tem zelo učinkovitem gnojilu, ki se še za enkrat ni podražilo. Gnojenje z umetnimi gnojili je od velike vrednosti za male gospodarje in lastnike vrtov, ki nimajo na razpolago dovolj hlevskega gnoja. Za te lastnike obdelovanje zemlje je nitrofoskal-Z najboljše in najučinkovitejše gnojilo, ker vsebuje vse one hranilne snovi, ki so gospodarskemu rastlinstvu neobhodno potrebne, da rodijo obilno in dobre pridelke. V interesu naše narodne skupnosti je, da vsak kdor ima le ped zemlje, na isti pridela kar je največ mogoče. To lahko vsak, kdo stori z obilnim in pravilnim gnojenjem z uitrofoskalom-Z oziroma apnenim dušikom. Na ta način bomo oblačili vedno večje pomanjkanje v hrani. Novoletno pismo iz Slovenjgradca Slovenigradec, že iz rimske dobe in verjetno še pred njo znani vozel Pohorja, Obdravja in Karavank, ob lijaku Mislinjske v Labudsko dolino nudi še danes mnogo mikavnosti za zgodovinarja, literata in slikarja, predvsem pa za gospodarstvenika, ki si je znal hi ustvariti svojo pozicijo. Rodovi izumirajo, obraz ostane. Socialna struktura mesteca, ki se je politično združil z okoliško kmetsko občino kaže, da bo morala občina reševati še rrmogo vprašanj. V bližnji bodočnosti bomo imeli tudi svojo malo garnizijo. Živelj bo še pestrejši kakor dosedaj. Stare meščanske in kmečke rodbine so sprejele med se po prevratu »prišleke« iz vseh delov slovenskega ozemlja, ki so se hitro vživeli v razmere. Živahen trgovski promet, lepota pokrajine, nove rodbinske vezi m še neki posebni slovenjgraški pokrajini lastno vzdušje obli-•kitjejo danačnflee, ko preživljamo v tem mestecu »svoj vek« in smo tu zavozljani še kar zadovoljni. Marsikatero značilno črto nam je že odkrila pisateljica Ljuba Prenner, višje nad nami v idiličnih Selah ustvarja mon-signor Meško, vsako leto nas enkrat zbode šaljivi »Kurent«, največ skritih listov pa hrani naš mestni župnik gospod Soklič v župni kroniki, številnih listinah itd. Iz grla ljudi zadoni včasih pesem, sredi dela na polju, v družbi, v cerkvi, pesem pokrajine, odzvok zemlje v kateri živimo. Imamo svoj oder, predavanja, pevski oktet, cek) salonski orkester, knjižnico, društev na preteg, socialne in kulturne akcije. Tudi programov ob vsakem novem letu, oziroma na številnih občnih zborih. Mestece raste. Študirajoča mladina nam redkokdaj pokaže kaj novega (»Matura«, Krettovi »MMomeščani«), starejši se kr-' čevito drže svojih tradicij, nezadovoljneži obtičijo, nekateri pri vinu in kvartah, drugi v gorah. Večkrat si želimo »nekaj novega«, a marsikatero iniciativo zaduše malomeščanski vzorniki, ki jim ne zamerim, da niso »revohicionarnejši«. Eden si nakopiči svoj milijonček, drugi polno bisago literarne snovi, tretji se navdušuje ob vinu in rešuje »probleme« ter ugotavlja razna dejstva, kakor: športno kopališče imamo, kopalnic v mestu pa minimalno število, vodo črpamo iz mestnih vodnjakov, regulacijski načrt že ustvarja prva nesoglasja, večkrat požiramo prah, zato pa imamo kažipotne tablice z napisom »Sonce, zrak, voda«, ki nas vodijo k bazenu športnega kopališča, sanjamo o novih šolskih poslopjih za ljudsko in meščansko šolo, radi bi imeli nižjo gimnazijo, svoj muzej, tudi klavnico, vodovod, asfaltirano cesto skozi mesto in še marsikaj. Seanl. proti zobnemu kamnu sargov Sokolska župa Maribor in Sokol Maribor-matica naznanjata "vsemu članstvu, da je umrl soustanovitelj in prvi načelnik mariborskega sokolstva, brat Emanuel Ilich Ohranili ga bomo v trajnem spominu .Maribor, dne 31. decembra T940. Mariborske vesti «• Udruienje rez. oiicirjev, pododbor Ma rioor javlja vsem rez. oficirjem, da se prično s 15. januarjem dvomesečni večerni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rez. oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in ogled mh vaj na terenu, predvsem z vidika sodobnih vojnih izkustev. Pismene ali ustne prijave za te tečaje sprejema pododbor zaključno do 5. januarja. Podrobnejša pojasnila dobe rez. oficirji v tej zadevi v pisarni pododbora (Narodni dom) v četrtek 2. januarja od 10. do 20. ure. Vabijo se vse rez. oficirji, da se teh večernih tečajev udeleže v ''čim večjem številu. m Mestni žuraii dr. A. Juvan je daroval Jiomesto venca na grob pokojnega dr. Antona Korošca 1000 dinarjev Pomožni akciji (Zimska pomoč) za revne sloje mesta Maribora. m Proti tuberkulozna liga v Mariboru se zahvaljuje vsem darovalcem za prispevke v letošnjem letu, ki so namenjeni za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Ravno tako se zahvaljuje za podpore kuratorij Staniče za socialno skrb rckonvalesccnW.ih delavcev v Mariboru. Obe ustanovi želita svojim dobrotnikom zdravo in uspešno novo leto. m. Uničujte roparice! Sedaj je najprimernejši čas za uničevanje roparic, ki so v naših loviščih, zlasti nižinskih, napravile veliko škodo. Divjačine je letos itak malo zaradi lanske ostre zime, zato je v interesu vsakega lovca, da posveča uničevanju roparic veliko pažnjo. Pokončujejo naj zlasti lisice, dihurje, kragulje in vrane. Samo na ta način bo mogoče spraviti naša nižinska lovišča spet na prejš njo stopnjo. m. Tvrdka Meinel & Heroid je razpisala nagrado 10.000 din za tistega, ki bo izsledil ali pomagal izslediti vlomilce. m. Sokolsko društvo Maribor-matica poziva vse članstvo in naraščaj, da spremi na zadnji poti br. Emana Ilicha, prvega načelnika društva in mariborske sokolske župe, v sredo, 1. januarja 1941, ob 15. uri, na mestnem pokopališču na Pobrežju. Za članstvo v kroju je odhod z avtobusom točno ob Vsi 5. uri izpred Sokolskega doma. članstvo, ki nima kroja ter naraščaj se zbrere ob % 15. uri pred pokopališčem na Pobrežju z znakom. Izkažimo zvestemu Sokolu polnoštevilno zadnjo čast! Uprava sokolskega društva Maribor-matica. 0udi čeiedMk k tak* kudm, ~ 2.» UMUfV Navadi ga pravočasno n« NT m. Sokolska župa Maribor poziva mariborska in sosedna društva, da se udeleže pogreba prvega župnega načelnika br. Emanuela Ilicha. Pogreb bo na Novo leto ob 15. uri na pobreškem pokopališču. Župna uprava, m. župni jezdni odsek poziva brate jezdece, da se v kroju udeleže pogreba br. Emanuela Ilicha. Zbor kot za ostalo članstvo v kroju. m Psa volčjaka je nekdo ukradel ponoči železničarju Martinu Lenarčiču v Wattovi ulici z dvorišča, kjer jc bil priklon j jen* Pes sliši na ime ,,Heks". m V postelji se'je obesil 58 letni hlapec Marko Jurij iz Košakov, ki se jc zaradi svojo, bolezni že dalje časa odpravljal v bonišnico, a je odhod vedno odlašal. m Tri žrtve poledice s polomljenimi rokami so pripeljali v mariborsko bolnišnico iz okoliških krajev. m Dežurni zdravnik OD ID v sredo, 1. januarja 1941: dr. Lojze Toplak, Pobrežja, Aleksandrova 6. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 28. decembra 1940 do vključno 3. jan. 1941 dvoma lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. grajtfiejiovke o Mala Nedelja. Sokolska oeta uprizori v nedeljo, 5. jan., ob pol 16. kmečko burko „Gospoška kmetija". o Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone V. stopnje ravnatelj Banovinske kmetijske šole v Rakičanu inž. Fran Mikuž. o Grajski ktno v Soboti predvaja v. torek in. sredo opereto ,,N*uette“. o V Koroščevo ulico so na predlog župana Hartnerja preimenovali soboški odborniki bivšo Slovensko ulico. o. Pesnico bodo regulirali. Vodna zadruga za regulacijo Pesnice je prejela obvestilo, da je odobrenih 35 milijonov za regulacijo Pesnice. Z deli naj bi pričeli po novem letu čim bodo vremenske razmere to dopuščale. Regu-laciska dela bodo trajala pet let. c. Konj mu je stopil na nogi. 53-letni dninar Franc Petrik iz Celja je prenočeval v nekem hlevu pod jaslimi. Pri tem mu je konj stopi! na obe nogi in mu jih je težko poškodoval. ZA AVTOBUSNO ZVEZO ŠTR1GOVA -MARIBOR Že dalje časa se čujejo glasovi, da bo mariborsko mestno avtobusno podjetje podaljšalo progo Maribor—Ljutomer še do štrigove. Sedaj, ko je dograjena nova cesta, bi pač lahko to misel uresničili, kajti s tem bi bilo temu koncu gospodarsko zelo poma-gano. zato, ker pogosto ni mogoče v avtomobilske rezervoarje spraviti ono količino bencina, ki jo lastnik lahko naenkrat vzame na en kupon. Od 1. januarja 1941 pa do nadaljnje ttaredbe se bodo izdajale na vsak posamezni kupon naslednje količine bencinske mešanice: 1. na karte z eno vodoravno rdečo črto: na kupon s črko »A« 151, na kupon s črko »B« 201, na kupon s črko »C« 251 in na kupon s črko »D« 301; 2. na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama: na kupon s črko »A« 101, rta črko »B« 151, na kupon s črko »C« 201 in na kupon s črko »D« 251: 3. na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: na kupon s črko »A« 71, na kupon s črko »B« 101, na kupon s črko »C« 151, na kupon s črko »D« 201; ki izhaja v Ljubljani. Pisec pravi, cla jc znana (rdilov. da spada okulistika med na j mla jše panoge medicine. Ugotovljeno pa jc. da so zdravnike za očesne bolezni poznali že stari Egipčani, saj jih omenjata Herodot in Plutureh. Tudi stari Grki so imeli očesne zdravnike, prav tako Rimljani. Arabci in Indijci so že v davnini sloveli kot odlični okulisti. Zanimivo je, da so žc v njihovih časih poznali operacijo sive mrene potom depresije. Arabci so bili v- srednjem veku edini okulisti, v Evropi pa so zdravili očesno bolezni kirurgi. Samostojne očesne oddelke so začeli ustanavljati šele zelo pozno. Prvi takšen oddelek je imela Nemčija okoli leta 1800. v Erfurtu, pet let kasneje so ustanovili očesni odde-lek tudi v Londonu, v New Yorku pa Kino Sloga, Ljubljana-Telefon 27-30 Naizabavnejši in najveselejfi silvestrski in novoletni filmski program vam nudi Metro-film: Cirkus bratov Marx Obilo cirkuških atrakcij, muzikalnih prireditev in komičnih prizorov z nenadkriljivimi komiki brati Groucho, Chaco in Harpo Marx. Danes na Silvestrovo pri predstavi ob 21. uri sodeluje še »Veseli kvartet Pavliha: s svojim izbranim.programom! Smeh in zopet smeh! Predstave danes ob 16., 19., in 21. uri. — Jutri ob 10.30., 15., 17., 19., in 21. uri. Nabavite si vstopnice že v predprodaji! Celic c. Predstojništvo mestne policije v Celju razglaša sledeče: Prijave motornih vozil, bi-ciklov in fijakarskih vozov za leto 1941 morajo biti izvršene tekom meseca januarja. Da pa se izogne prevelikemu navalu strank za prijave biciklov zadnje dni meseca januarja, se bo sprejemalo prijave po sledečem redu: Lastniki koles z začetnico A do vključno J od 1. do 10. januarja, od 11. do 17. z začetnicami K do vključno R, in od 18. do 24. z začetnicami S do ž. Od 24. do 31. naj prijavijo lastniki, ki v prej navedenem času ne bodo mogli urediti prijave. Pripominja se, da se bo po 31. januarju proti vsakemu zamudniku postopalo po zakonu. Prijave se sprejemajo v sobi št. 43. Za odsotne naj uredijo prijave njihovi svojci c. Dežurni zdravnik OUZD: dr. Josip Čerin, Prešernova 1. c. Poneverba železa. Neki trgovec v Celju je kupil v železarni v Štorah 100 stotov betonskega železa. Neki posestnik iz Teharij mu je 85 stotov tega železa izvozil na stavbišče v Celje, 15 stotov železa, vrednega okrog 14 tisoč din, pa je bilo zapeljanega nekam drugam. Policija je zadevi ze na sledi in bo kmalu pojasnjena. c. Božično drevo je bilo na sveti večer postavljeno na križišču pred trgovino Stermecki. Pod drevo so mnogi oddali darila, namenjena celjskim stražnikom. Ker mnogi Celjani, ki bi tudi radi obdarovali marljive celjske stražnike, za to niso vedeli, lahko to storijo danes 56V6ČBT. c. Silvestrovanje Sokoja-matice bo danes zvečer v vseli gornjih prostorih Narodnega doma. NOVE KARTE ZA NAKUP BENCINSKE MEŠANICE Za prihodnje leto je uprava državnih monopolov natisnila potrebno število kart za nakup bencinske mešanice ter jih dostavila banskim upravam, da jih bodo izročile lastnikom motornih vozil. Pri teh kartah sta naslednji dve bistveni spremembi: * 1. Vse karte so uumerirane in na vsakem kuponu je številka, ki jo nosi karta. Nurneriranje je bilo izvršeno zato, da b: se onemogočile zlorabe in da bi se olajšala amortizacija slučajno uničenih kart. 2. Karte za nakup bencinske mešanice za avtotaksije za reden in nereden prevoz blaga ter za tovorne avtomobile kot pomožno sredstvo imajo dvojno število kuponov. Namesto dosedanjih 48, ima vsaka karta po 96 kuponov. Dvojno število kuponov je bilo natisnjeno zato, ker so zainteresirane osebe prosile, da se jim ofnogoči nakup bencinske mešanice, ki jim pripada na kupon iz dveh delov 4., na karte z eno vodoravno zeleno črto: na kupon s črko »A« 201, na kupon s črko »B« 31, na kupon s črko »C« 351, na kupon s črko »D« 451; 5. na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: na kupon s črko »A« 151, na kupon s črko »B« 201, na kupon s črko »C« 251 in na kupon s črko »D« 331; 6. na karte z eno vodoravno črno črto: na kupon s črko >A« 21 ih na kupon s črko »B« 41; 7. na karte z dvema vodoravnima ornima črtama: na kupon s črko »A« 1 1 in na kupon s črko »B« 21; 8. na karte z označbo »Avtobus«: na kupon s črko »A« 401, s črko »B« 601, s črko »C« 1051 in s črko D« 1501. 21 let po prvi ustanovitvi, šele mnogo kasneje so ustanovili očesne klinike v ostali Nemčiji in Avstriji. V tisti dobi opažamo ogromen napredek vse medicine, posebno pa še okulistike. Očesne operacije so pričeli izvrševali v kokainovi anesteziji leta 1881. S pomočjo elektromagneta so rešili mnogo oči. V 19. stoletju delimo napredek okulistike v tri dele: diagnostika, me-dikamentozua terapija in napredek na operativnem polju. OKULISTIKA V ZADNJIH 50 LETIH O tej temi piše dr. Carmen Dereani v 12. številki ..Zdravniškega vestnika". žene so srebrna skleda, v katero polagamo zlata jabolka. — (Goethe) Ne udari žene niti z rožo! — (J. Zeyer) Klepetava žena utegne povedati mnogo neprijetnih besed, ki zadenejo ali pa zgrešijo. Molčeča žena pa zadene vselej! — (H. G. Welis) V mladosti žene ljubimo, v starosti jih razumemo. ... (G. Alaupassant) Srečno in uspešno NOVO .LETO želi vsem stranKam, prijateljem in znancem tvrdka JOS. MARTINZ, Gosposka 18 Nafvečfa ssaloga igrač Stalno bogata zaloga damskega perila Manbor Popis prebivalstva radi preskrbe s hrano Mestni preskrbovalni urad bo 2. januarja 1941 dostavil po svojih dostavljačih vsem hišnim posestnikom na območju mesta Maribora vprašalne in zbirne pole za popis prebivalstva. Hišni lastnik oziroma upravitelj prejme za vsako zgradbo, ki ima svojo hišno številko, eno zbirno polo in toliko vprašalnih pol, kolikor strank in podnajemnikov stanuje v dotičnj zgradbi. Hišni lastnik ozir. upra po eno vprašalno polo. Ako ima najemna stranka podnajemnika, ji izroči za vsakega podnajemnika še po eno vprašalno polo. V kolikor kateri hišni lastnik ne bi prejel omenjenih pol po dostavljaču, naj jih zahteva 3. januarja 1941 v mestnem preskrbovalnem uradu. Orožnova ul. 2T. Vprašalne pole je izpolniti točno in vestno v smislu navodil na hrbtni strani vitelj izroči takoj, ko prejme zbirno [in sicer po stanju z dne 3. januarja 1941. polo z vprašalnimi polami, vsaki stranki I Če stanuje hišni lastnik ali upravitelj sam v dotični zgradbi, izpolni tudi za sebe vprašalno polo. Izpolnjene vprašalne pole se morajo vrniti takoj hišnemu lastniku ali upravitelju, ki jih vpisuje v zbirno polo in vse skupaj odda 4. oziroma najkasneje 5. januarja 1941 do 12. v mestnem preskrbovalnem uradu, Orožnova ul. 2/1. Za škodo, ki bi nastala strankam v primeru nepravočasne oddaje, je hišni lastnik oz. upravitelj osebno odgovoren. Nabiralna akcija za zimsko pomoč revnim Centralni odbor za zimsko pomoč kraljevine Jugoslavije v Beogradu, kateremu predseduje Nj. kr. Vis. kneginja Olga, je določil čas od 31. decembra 1940 do zaključno 5. januarja 1941 za zbiranje prispevkov za zimsko pomoč siromašnim in ubogim. V celi državi se bodo v teh dneh pobirali darovi in prispevki za ublažitev bede in brezposelnosti. Tudi Maribor se bo pridružil tej akciji, saj je ravno naše mesto zaradi naraščajoče draginje in gospodarske krize hudo prizadeto. V smislu navodil se bo pobiranje darov izvedlo s pomočjo humanih in do- moljubnih društev Sokola, Slovenskih fantov in Skavtov, in sicer na Silvestrovo, 31. decembra, po vseh gostinskih lokalih, med tednom po stanovanjih in odprtih lokalih, v nedeljo, 5. januarja 1941, pa za zaključek po mestnih ulicah. ' Sličnim prošnjam so se Mariborčani vedno odzvali z razumevanjem in odprtim srcem, zato naj ne bo tudi tokrat med nami nikogar, ki bi z dobro voljo ne prispeval tudi najmanjši znesek za zimsko pomoč in s tem pokazal razumevanje za socialne potrebe današnjega časa. Pregled rojstev, porok in umrljivosti Kritične čase, v. katerih smo živeli v preteklem letu in v katerih še vedno živimo, jasno vidimo tudi v statistiki letošnjih rojstev, porok in smrti v vseh mariborskih župnijah. Pregled je zanimiv, saj ugotavlja, da je bilo letos precej manj rojstev in porok, dočim je število smrtnih primerov večje od lanskega. Magdalenska župnija Ta župnija je največja po obsegu in številu faranov. Letos so jo sicer nekoliko okrnili, ker je bila ustanovljena samostojna župnija sv. Jožefa v Studencih, ki je do aprila spadala še v njen delokrog. Ta fara ima predvsem delavski značaj. Dočim je imela magdalenska fara do 1. aprila letos nad 25.000 faranov, jih ima sedaj nekaj nad 20.000. Na njenem področju.se je rodilo letos 316 otrok, in sicer 185 dečkov in 131 deklica. Lani pa se je v tej župniji rodilo 358 otrok. Umrlo je 668 oseb (327 moških in 341 žensk), lani pa 617 ljudi. Poročilo se je v mag-dalenski fari letos 266 parov, lani pa 289. Vzrok velikemu številu smrtnih primerov je vsekakor bolnišnica, ker se štejejo vsi smrtni primeri iz nje tej fari. Frančiškanska župnija Ta župnija je druga po velikosti in številu faranov v Mariboru, saj ima nad 15.000 župljanov. Tudi ta kaže približno isto sliko. Letos se je rodilo 129 otrok (61 dečkov in 68 deklic), lani pa je bilo v tej fari 117 rojstev. Edino v frančiškanski župniji je bilo letos več rojstev kakor pa lani. Umrlo je letos 120 ljudi (64 moških in 56 žensk), lani 132. Tudi smrt je bila letos tej fari bolj prizanesljiva kakor lani. Poročilo se je 194 parov, lani 197. Stolna župnija Ta fara je gosposka fara, ker obsega mestno središče. Letos je bilo tu 107 rojstev (48 dečkov in 59 deklic) lani pa 90. Prirastek je pripisati porodnišnici, kamor se zatekajo tudi podeželske matere. Pred oltar je stopilo 108 parov, lani 94. Umrlo je letos 120 oseb (43 moških, 62 žensk in 15 otrok), lani 117. Starokatoliška župnija ima v Mariboru okoli 700 vernikov. Rodilo se je 16 otrok (9 dečkov in 7 deklic), umrle so 4 osebe (3+1), poročilo pa se je 24 parov. Končna statistika kaže naslednjo značilno sliko: letos 552 rojstev, lani 565, 568 porok (580) in 908 smrtnih primerov (866). Niso še vštete številke ostalih župnij, kar pa bistva ne bo spremenilo. -Ig. Danes veselo silvestrovanje v Kino-kavarni In v Klno-baru! Senzacije! Dekoracije! Atrakcije! Gracije! Prvič zadnjič gostuje v Mariboru slavni libijski komik Mr. Zongos-Horuk-Tobruk! Dobra jedača in prima pijača — a cene primerne za čase mizerne! Ugodnosti potovanja po železnici POSLUŽUJTE SE VEDNO POTOVALNIH PISARN! krat, kadar priredite skupen izlet, izkoristite znižano voznino? Ali Vam je znano, da plačate le % vozne cene, če se Vas zbere vsaj 20 za Oplenac? Skoro gotovo ne! Zato pa se v vseh takih slučajih obrnite na »PUTNIK«! Končno je omeniti, da odobrava železnica od časa do časa še tudi posebne popuste za razne prireditve širom dr žave. Tudi tozadevne informacije prejmete pri »Putniku«! V Vašem interesu je torej, da se obračate vedno na »PUTNIK«, ki Vam bo postregel z vsemi potrebnimi informacijami ter Vam izdal potrebne vozne karte, upoštevajoč vse možne popuste po originalnih cenah kot na kolodvoru! Pred vsakim potovanjem k »Putniku!« Ceiij. naročnike, ki prejemajo ^Veternik" dnevno v upravi, prosimo, da čimprei plačajo naročnino za december. UPRAVA. * NAJLEPŠE BOSTE SILVESTROVALI V SOKOLSKEM DOMU. slabe oči ? ... k diplom, optiku petelnu * PERILO, NOGAVICE, rokavice vedno v izbiri za vsakega pri MIRKU BREČKO. Maribor, Aleksandrova c. 23. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAN, Grajski trg. * llolel „Zamorc" — Silvester Souper. * Za Silvestrovo in Novo leto vabi gostilna KEKEC, Meljski hrib. Dobro vino. Priljubljena godba. * DANES VSI NA SILVESTROVANJE Sokola Maribor Matico v Sokolski dom. (Union). I vMMp&inšs SOBOTA 11. JAN. 1941 V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ,VEL.KRALJICE MARIJE PRIREDIJO SOKOLSKA TRU-STVA V MARIBORUVVSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA Slovenci radi potujemo. Tudi varčujemo radi. Vendar mnogokrat grešimo, ker se pri potovanju ne poslužujemo uslug »Putnika«. In prav v tem so nas prehiteli drugi narodi, posebno sosedni Nemci in Madžari, ki ne napravijo koraka brez svojega »Reisebiiroja«, oziroma »IBUZS-a«. Železnice so tudi podjetja, ki stremijo za tem, da pridobe čim večje število potnikov iz vseh plasti naroda, da bi postale proge donosnejše. V ta namen so predvidele v svojih tarifah najrazličnejše možnosti potovanja po znižanih cenah. Razumljivo je, da se potnik ne more tik pred odhodom vlaka posvetovati pri postajni blagajni o raznih popustih itd. Saj je komaj v nervoznem prerivanju mogel kupiti vozni listek. Mnogo pa je tudi takih, ki se iz strahu pred visoko voznino sploh ne podajo na potovanje, žato pa so tujskoprometne organizacije ustanovile po vseh večjih krajih potovalne pisarne »PUTNIK«, katerih namen je ravno opozarjati občinstvo na razne voz- ne iigtitluo.su. daiati podatke nih krajih, priporočati najugodnejše prometne zveze, staviti na razpolago krajevne prospekte itd. Poslovalnice »PUTNIKA-a« v Mariboru. Celju in Ptuju so na razpolago potujočemu občinstvu za vse potrebne informacije, ki se izdajajo brezplačno. Cela vrsta ugodnosti je na razpolago potovanja željnemu občinstvu. Piecej poznane so že nedeljske povratne vozovnice. ki veljajo sedaj tudi za brzo-vlake. Manj poznana je ugodnost polo- * NAJLEPŠE BOSTE SILVESTROVALI V SOKOLSKEM DOMU._________________________ vične vožnje za najmanj 10 dnevno potovanje na oddih. Mnogo ugodnosti pa sploh ni znanih širšemu občinstvu. To so izredno cenena krožna potovanja na morje, v Bosno in Srbijo. Tudi novopo-ročenci uživajo 50% popust za svoja poročna potovanja. Slovenci ljubimo organizacije. Skoro vsakdo je včlanjen v kakem društvu. Po hr-hiii lazi. poje., igra žogo. na božja pota o nepozuu- ‘ hodi Ud. Ali Vam je znano, da lahko ta- * DANES VSI NA SILVESTROVANJE Sokola Maribor Malice v Sokolski dom. (Union). * PSIIIOGRAEOLOG karmah sprejema obiske v hotelu ,,Zamorc". * Silvestrovanje. Prostovoljna gasilska četa Radvanje priredi „Silvestov večer" z raznimi zabavami v gostilni Pšunder, Sp. Radvanje. Prijatelji in znanci vabljeni. * Inserali za vse časopise pri Hinko SAN, Grajski trg. * Prisrčno voščilo za Novo leto. Kolporter na vožičku Tercš Mihael, oče treh otrok ,stanujoč na Pobrežju. Aleksandrova c. 63, se vljudno zahvaljuje za vsa darila, ki jih je prejel in se obenem priporoča v naprej za zimsko pomoč. ^ * Na Silvestrovo vsi v krčmo Rozman Stanko, Pobrežje, Vrazova na pojedino kašnatih klobas in pečenic. Toči izvrstna vina in pivo. Se priporoča ter na vesele svidenje. * INDUSTRIJA ČEVLJEV „KARO“ želi vsem svojim eenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto! Obenem sporoča, da bo od 2. januarja naprej inventurna prodaja damskih modnih čevljev po izredno nizkih cenah, dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi! Za to prodajo veljajo tudi vse nakaznice Nabovljalne zadruge itd. * Jadranska noč. V soboto, 4. januarja, ob pol 21. uri se bo vršila v vseh prostorih Sokolskega doma svečana prireditev jadranska noč“ s sodelovanjem narodnih noš. Prireditev bo nudila polno dobrega razpoloženja in bo veselo animirana kakor je bila vsako leto. Čisti dobiček je namenjen letovanju revne dece na morju. * Ne pozabite na silvestrovanje v Sokolskem domu na Pobrežju. Tam boste najlepše dočakali Novo leto. .• Ljudska samopomoč zavarovalnica za življenje v Mariboru naznanja, da posluje po banski naredbi od 1. januarja 1941 naprej za stranke samo od '8. do 14. uro, ob sobotah od 8 do 13. ure. m Kakor vsako leto tako tudi letos priredi Sokol Studenci silvestrovanje v Sokolskem domu, ki sc prične ob 20. Spored obsega 12 točk. m Prost, gasilska čela Studenci priredi silvestrovanje v Gasilskem domu. Začetek ob 19. Veseli dramatski prizori do prir hoda Novega leta. ’ Trdo kožo In kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Tradicionalno SILVESTROVANJE v hotel-kavarni in restavraciji OREL. Naročajte Silvester-menu! Rezervirajte mize! Po 24. uri „odoj6ek“, kisla juha. * Sokol II. Pobrežje priredi tradicionalno silvestrovanje v Sokolskem domu na Pobrežju. Igra jazz — spored — ples. * Tradicijonalno SILVESTROVANJE v kavarni Jadran". Program, godlja, dekoracija. Rezervirajte mize. Narodno gledališče Torek, 31. dec., ob 21.: „Cigan baron A Premiera. Sreda 1. jan. ob 15. uri: »Na cesaričin ukaz«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Habakuk«. Silvestrove nagrade v gledališču so veljavne za vsako plačano vstopnico, ki naj se po možnosti nabavijo že pri dnevni blagajni radi izogiba navala zvečer. Novo leto v gledališču. Ker je bil na Štefanovo tak naval okoličanov na ljubko in zabavno opereto »Na cesaričin ukaz«, se na Novega leta dan popoldne in ob znižanih cenah zopet ponovi, zvečer pa bo zopet letošnji »šlager«, vesela muzikalna burka »Habakuk«. Kino * Grajski kino. Samo do vključno ponedeljka izborni zabavni film „Zbogom Dunaj" Paul Hobiger, Lizi Holzschu. * Esplanadc kino. Najlepši film sezone „Njeno življenje" s Paulo Wessely. Film vehke in iskrene ljubezni, ki je navzlic raznim razočaranjem dosegla svoj cilj. * Union kino. Danes samo ob 16. uri „PosIednjij gangster". Večerne predstave popularni šlagerfilm „Pesem zlatega za-zada" z Jeanetto Mac Donald in Edy Nelsonom. * Zvočni kino Pobrežje 31. dec. in 1. januarja prekrasni film „Car Bohcma". Tradicionalna božičnica poštarjev Udruženje ppt zvaničnikov in služite-Ijev, pododbor Maribor, je tudi letos priredilo tradicionalno božičnico otrokom svojih članov. Že dolgo pred 15. uro je bila dvorana Narodnega doma nabito polna mladine in staršev, otroci so nestrpno pričakovali Božička. Prireditev je otvo-ril predsednik mariborskega pododbora Franjo Babič, ki je med drugimi pozdravil tudi gosta predsednika dravske sekcije Jožeta Penkota in predsednika ljubljanskega pododbora N. Mauca, Jože Penko je spregovoril tudi v spomin dr. A. Korošca. Posebno svečano obeležje je dalo prireditvi sodelovanje »Poštarske godbe« in pevskega društva »Poštni rog« ter deklamacije deklic. Pevci so pokazali presenetljiv napredek, navzoči pa so tudi z velikim odobravanjem pozdravili novi 12-članski salonski orkester pod vodstvom kapelnika Hartmana, ki je z ozi- rom na kratko dobo vežbanja dosegel že razveseljivo rutino. Glavna pozornost je veljala kajpada Božičku, ki je razdelil polne koše daril, blaga, perila, prekajenega mesa, klobas, keksov, jabolk itd. Četudi so se življenjske razmere v zadnjem času precej iz-premenile, je vendar pododbor napel vse sile, da je tudi letos primerno obdaroval 107 otrok svojih članov. Posebno priznanje gre vsem onim poštarjem, ki so z veliko požrtvovalnostjo pomagali zbirati darila ter tako omogočili tako lepo uspelo božičnico. Udruženje mariborskih ptt zvaničnikov in služiteljev se tem potom javno zahvaljuje v imenu obdarovancev vsem tvrdkam, ustanovam in posameznikom, ki so na kakršni koli način prispevali k tej lepi socialni akciii ter tako tudi letos omogočili to tradicionalno božično obdarovanje. Slovensko ligaško prvenstvo 1940-41 v številkah Prvo slovensko ligaško prvenstvo je za nami. Ni zapustilo baš najboljšega vtisa, nasprotno moramo reči, da je pokazalo mnoge pomanjkljivosti v naši športni organizacij^ ki so po 6vojem postanku prav za prav že starejšega datuma, a so sedaj, ko se je slovenski nogomet postavil na Prvi prvak Slovenske nogometne zveze je tako postala Ljubljana z dvema točkama prednosti pred železničarjem, ki bi po pokazanem znanju zaslužil boljše mesto, je pa doma lahkomiselno oddal neko.' liko točk. Tudi novi prvak je igral večino j tekem jako šibko, tako da se moramo LIGAŠKA ENAJSTORICA SK ŽELEZNIČARJA za obstanek v ligi še v kvalifikacijskih tekmah s prvakom I. razreda. Ligaško tekmovanje nam v številkah prikazuje tudi zanimive razlike v plasmaju klubov, ako sestavimo samo tablico tekem doma, oziroma tekem na tujem. Kranj, Maribor in Olimp ostanejo v obeh slučajih na istem mestu, seveda z različnim številom točk, pri vseli drugih pa je plasma različen. Tekme doma nam nudijo sledečo tablico: Ljubljana 7 7 0 0 34:6 14 Amater 7 6 1 0 24:10 13 Bratstvo 7 5 1 1 21:13 11 Železtlfčar 7 4 1 2 12:4 10 Kranj 7 5 0 2 18:12 10 Mars 7 4 1 2 25:14 9 Maribor 7 3 2 2 28:15 8 Olimp 7 I 0 6 6:21 2 Zanimivo je, da vodi na tablici tekem na tujem igrišču Železničar z dvema točkama pred Ljubljano, še bolj pomemben pa je uspeh Marsa, ki se je v gostovanjih plasiral na tretjo mesto, dočim je v tekmah doma komaj šesti. Tablica nudi sledečo sliko: lastne noge, prišle mnogo bolj do izraza. Posledica tega je bila, da je le konec kon. kurence in zima pred vrati rešila situacijo, ki je na naših igriščih že grozila s katastrofo. Nešportni nastopi nekaterih moštev, dejanski napadi na sodnike so zapustile neprijeten dojem, da nismo sami zmožni, izvesti ligaško prvenstvo brez nevšečnih dogodkov. Poleg pomanjkljive športne vzgoje je temu predvsem kriva, neprimernost kazenskih pravilnikov in ( njihovih določb proti klubom-prirediteljem ter igrelcem na eni in funkcijonarjem na; drugi strani. Ni slučaj, da se baš pred j zimo množe incidenti na igriščih in dobivajo težji značaj. Da se to v bodoče prepreči, je nujno, da se izpremeni kazen, ski pravilnik v tem smislu, da se uvede kaznovanje po igralnih terminih. Le tako bo mogoče zajeziti val incidentov, v nasprotnem slučaju pa bo naš nogometni šport izgubil večji del občinstva in funkcionarjev, ki so pripravljeni zanj žrtvovati svoj prosti čas. V kolikor ne bo razveljavljena tekma Bratstvo—Maribor, proti kateri je vložil Maribor protest, izgleda tablica ligaškega prvenstva dokončno tako-le: Ljubljana 14 10 2 2 55:21 22 Železničar 14 8 4 2 30:14 20 Amater 14 8 1 5 37:30 17 Mars 14 6 2 6 37:27 14 Bratstvo 14 6 2 6 30:38 14 Kranj 14 6 1 7 25:30 13 Maribor 14 4 2 8 38:39 10 Olimp 14 1 0 13 11:64 2 Event. ponovna tekma med Mariborom in Bratstvom bi utegnila v slučaju Mari-borove zmage še izpremeniti vrstni red na spodnjem koncu, ker bi Bratstvo zaradi precej slabšega količnika prišlo na predzadnjo mesto. LUNDOUIST bati za njegovo usodo v državnem finalu, kjer bo zastopal slovenski nogomet, ako ne bomo preko zime doživeli znova kakšne reorganizacije tekmovanja. Zanimivo je, da so nato vsi podeželski ligaši pred Mariborom, ki ima starejšo športno tradicijo, ki pa brez lastnega igrišča vidno ne more uspevati. Olimp na zadnjem mestu je bil najšibkejši ligaš, kar kaže tudi razmerje golov 11:64, pokazal je pa tudi v disciplinskem pogledu, da ne spada v najvišji razred slovenskega nogometa. Ako ne bo medtem nikakih izprememb, bo torej Olimp izpadel iz lige, Maribor, oziroma Bratstvo pa se bo moralo boriti Železničar Ljubljana Mars Amater Kranj Bratstvo Maribor Olimp Primerjaftje obeh tablic jasno kaže vpliv domačega terena na rezultate tekem, saj si je večina klubov zagotovila svoj plasma v glatnem doma. Edino Že-iezničr si je v gostovanju priboril ravno toliko točk kakor doma, tvori pa izjemo v toliko, da je zaigral naslov pfvaka doma, dočim je zunaj odrezal najbolje izmed vseh. Končno prinašamo celoten tabelaren pregled ligaških rezultatov 1940/41: Amater Ljubljana Železničar Mars Maribor Bratstvo Smm Mam žete želi vsem svojim cenj. odjemalcem veletrgovina z vinom ZEMUN Zastopstvo za Slovenijo: tvrdke M. Cesar. Liubliana Gasilska cesta 3 - Telefon 23-69 Nova smuška pot preko zahodnega Pohorja Na božič je dobilo zahodno Pohorje novo smuško pol. Mislinjska podružnica SPD je izdelala od najzaliodnejše pohorske koče na Kremžarjevem vrhu do Slo-lovenjgradca nov smuški sestop. Dočim so uporabljali smučarji doslej za dohod v Slovenj Gradec letno pot s Pohorja, ki jim je prizadejala vsled prisojnih in kopnih južnih strani mnogo težav, se vleče novoizpeljana zimska pot po severozahodnih pobočjih Kremžarjevega, Podleskega in Podkržkega vrha. Prvi del poti se vij o od planinske koče (1161 m) po severni strani vrha mimo kapelice v smeri proti Vuzenici, nato pa se obrne proti zahodu Podleske planine do gorskega hrbta Slemena ter kmetije Dobnik, v višini 050 m Tu sem je izpeljan od koče tudi strmi smuški sestop za izurjene smučarje in jgledu samem moremo zaznamovati napredek v tej panogi. Zlmsko-sportna zveza, 'lrajna bi lahko imenovali trenja, ki obstajajo v tej zvezi med Gorenjci in Ljubljančani, med tem ko se mariborski in celjski khibi enkrat izjemoma tu ne vmešavajo, ker niso direktno tangirani. Borba je razum Ijiva. Na eni strani, do ustanovitve SZSZ vladajoča Ljubljana, na drugi strani Gorenjci' s svojimi tereni in tekmovalci, ki so se čutili zapostavljene s strani Ljubljane. Na videz rešeno vprašanje vodstva našega zimskega športa, ki je prjšlo do izraza koncem lanske sezone z ustanovitvijo SZSZ. ko je bil določen sedež na Jesenicah, ni šlo Ljubljani v račun, ne vemo če povsem iz športnih razla-gov... Dejstvo je, da ravno sedaj, ko bi se moralo nemoteno delati, vodijo nekateri ljubljanski klubi borbo proti vodstvu SZSZ na Jesenicah. Na bližnjem izrednem občnem zboru zveze bo gotovo prišlo vse to nezadovoljstvo do izraza. Želja vseh športnikov pa je, da bi se tudi tukaj našel sporazum, ker športna Ljubljana bo morala tudi enkrat prepustiti drugim športnim centrom, da pokažejo svoje voditeljske zmožnosti. Na belem polju so slovenski smučarji na nekaterih večjih prireditvah potrdili svoj priznani sloves. Glavne težave pa, kjer se vsako leto znajdejo naši smučarji kakor tudi ostali so finančnega značaja ter bo moralo marsikatero mednaroduo srečanje naših tekmovalcev zaradi tega — najbr-že odpasti. Omembe vredna je aktivnost nove zveze v tem, da se je ojunačila ter dala slovenskim smučarjem svoj časopis »Slovenski smučar« potom katerega bo dajala smernice v glavni smučarski sezoni. Ker smo se s prednjimi izvajanji dotaknili predvsem zvez, v katerih prilike še niso urejene moramo priznati nekaterim drugim zvezam, da so znale prilagoditi svoje delo novim spremembam, in j v glavnem delu na športnem torišču sa-' meni. ' - V prvi vrsti moramo omeniti delo na-j ših plavalcev, ki čepra*v ne po kvantiteti j so se vsaj po svojih uspehih uvrstili na' čelo najboljših v državi. Naloga nove; zvez^ pa naj bo, da naš swimming razši- * ri predvsem tam, kjer so za to dani pogoji t. j. kjer so na razpolago športni bazeni in teh pri nas ni malo. Dela ima nova zveza dovolj. Velik razmah je ponovno zavzel , pri nas posebno v minulem letu namizni tenis. Celo Maribor se je v tem pogledu zdramil. STTZ dolžnost je, da poskrbi, da se bo ta lepa in finančno' mnogo ne zahtevajoča športna panoga še bolj razširila, da zavzamemo ponovno vodstvo, kakor smo ga enkrat že imeli v državi. Tudi boksarji in rokoborci so pridobili lep krog prijateljev in so se z menjajočo srečo uveljavili tudi izven rrrej ožje domovine. Izredno živahno in uspešno delovanje je pokazala teniška zveza, ki ima svoj sedež v Mariboru. Če ne po uspeluh pa prav gotovo po aktivnosti spada minulo leto med najplodovitejše. Drsalna zveza je propagirala ta lepi zimski šport povsod, kjer so bile za to dane prilike. Tudi naši drsalci še vedno pa ima ravno Slovenija vse pogoje za razvoj tega športa, je želja, da bi se posvetila večja pažnja tudi deželi, ker razen v Ljubljani, Celju in Jesenicah nimamo nikjer umetnih drsališč. Sedaj se je tudi Maribor v tem oziru zbudil ter pričel s propagando tega zdravega športa. S tem v zvezi moramo omeniti tudi ho' kej na ledu, kjer imamo v ljubljanski Iliriji državnega prvaka in tudi edini klub, ki goji v Sloveniji to panogo športa. Opravičljivo je to v toliko, da stane opre ma moštva za hokej precejšnje svote, ki k: jih naši mizerni klubi ne premorejo. Ne moremo pa še mimo ene zveze, zaradi katere je bito precej prahu m to je Zveza slovenskih sodnikov. Ta zveza je v minulem letu dobila zahtevano samostojnost. Žal pa je tudi ta zveza pripomogla s čudnimi odločitvami pri katerih ni igrala glavne vloge ravno športna stran, k še večjemu nerazpotoženju v nogometnih m sodniških vrstah. Koliko so imeli vsi ti notranji pojavi v sodniških vrstah posledice pri klubih in pri SNZne bomo razpravljali, dejstvo pa je, da se bodo škodljive posledice takega poslovanja še občutile v naših razrvanih nogometnih prilikah. Po čigavi krivdi? Po vsem tem moramo na koncu' ugotoviti. da se je posebno letos pokazalo, da nam manjka neko vodstvo, ki naj daje smer vsemu slovenskemu športnemu udejstvovanju po gotovem sistematično sestavljenem načrtu. To res pravo športno vodstvo pa bi reševalo pravično in nepristransko vse te večne spore in nesoglasja v posameznih zvezah in sploh, te spore preprečevalo. Ta forum naj bi tvorili športni delavci, ki imajo pred vsem pred očmi samo šport, dobro poznajo vse naše prilike in ki so popolnoma nezavisni od vsakršnega vpliva. Mogoče bo kdo rekel, da imamo tudi že svojo vrhovno Slovensko športno zvezo. Da, imamo je. Vendar si ta zveza po dosedanjem delu, izgleda. ni nadela to naloge in je tudi ne more vršiti, ker jo tvorijo pred vsem ljudje, ki so predstavniki posameznih zvez, ki so kolikor toliko tangi-rane v omenjenih sporih. Po vsem tem moramo ugotoviti, da nam je potrebna močna avtoritativna roka, ki bo znala energično dajati pravo smer slovenskemu športu, da bodo končno izostala večna nesoglasja, ki samo škodijo vsemu našemu napredku. To so želje ob novem letu gotovo vseh tistih, ki jim je na tem, da se bodo kmalu izboljšale naše prilike in da bomo dosegali uspehe, ki bodo v čast slovenskemu športu! P. S. Sokolski smučarji se zbirajo na Pohorju m Na ponosnem Sokolskem domu na Pohorju so se zbrali na saveznem smučarskem tečaju Sokola kraljevine Jugoslavije izbrani naraščajniki iz vseh sokolskih žup (po 2 iz vsake župe), da se v tečaju, ki se vrši od 25. decembra 1940 do 2. januarja 1941 izpopolnijo v smučanju. Okrog 30 tečajnikov je dnevno pridno na delu, poleg teoretskih ur in tehničnega dela na terenu se tudi prirejajo daljši in krajši izleti po Pohorju ter se s tem nudi marljivim tečajnikom, da si ogledajo vse lepote zasneženega Pohor ja. Snežne prilike so idealne ter je raz-trdno držijo vsa prvenstva na ledu, Ker potoženje vseh udeležencev odlično. Vod- stvo tečaja je v preizkušenih rokah vodnikov br. Urbaneka in Orla. Po dnevnem napornem delu je zvečer v Domu ob topli peči živahna zabava v pravem sokolskem bratskem duhu. Sigurno bodo vsi udeleženci tečaja odnesli z gostoljubnega (Pohorja kar najboljše spomine. Od 2. do 10. januarja 1941 pa prireja Mariborska sokolska župa na Pohorju svoj smuški tečaj in je do sedaj prijavljenih že 30 članov. Na Silvestrovo pa bo na Sokolskem domu že tradicionalna Silvestrova zabava za one, ki hočejo dočakati Novo leto 1941 v družbi sokolske družine na belem Pohorju. W. E. BartheU: 11 ZENA V D ■frcoffinf rommn is INDIJE L njo sta dihala James W*lgard in Mawasa. »Stric James!« Hripav, zadušen glas ... Glas, kakor iz prepada. Tresoč se stopi James VVilgard k postelji in se skloni pred sedečo. »Beata!« Mawasa se umakne in zavije glavo v prt, da bi ne videla solz sreče svoje gospodarice. Beata zapre oči. Še enkrat vzvalovi vse njeno bitje kakor morje. Potem zopet pogleda. »Fred je mrtev?« Kako čudno je zvenelo vprašanje! — Trudil se je odgovoriti, toda mogel je samo pokimati. - »Pripoveduj!« Vse v njem se je branilo — pripovedovati! To je bito, kakor da bi hotel sarn stopiti na srce te žene — »Beata,« je jecljal počakajva še, da —« »Moram vedeti! Vse moram vedeti.« Isti zvok glasu. James NViigurd stisne dlani. »{Istre - lili so - ga - Beata. Stavkajo- či -« Sinje oči so izgubile stj. »Stric James —« »Beata?« »Kako dolgo — sem — ležala tu? Kje sem — stric James?« Skoraj se je prestrašil — tako mirno je zvenelo to vprašanje brez zvoka, brez kretnje. Ali njen um še ni čist? Ali se še ne zaveda vsega? Pozabil je odgovoriti. »Kje sem, stric James?« vpraša Beata ponovno. »V bolnišnici v Dardshrthngu.« »Kako dolgo, stric James?« »Šest tednov, Beata.« Sklenila je roke na odeji. »Potem ga ne morem več videti. Kje je pokopan?«? »V — Balasorju.« Brez solz je zrla Beata na svoje sklenjene roke. Rahel šum pred vrati je premotil Jamesa VVHgarda. Prišel je doktor Cheswig mhno sklanjajočega se sluge. »Poglej no — z našo bolnico je pa bo-| Ije!« Pozdravil je Beato s prijaznim na-fcSmeškom. James \Viigatd malce-odstopi,, da bi jo zdravnik mogel vpraševati. Toda Beatin pogled mu je takoj sledil. »S teboj moram še govoriti, stric Ja mes.« »Missis VVilgard, ne smem vam dovoliti, da bi mnogo govorili. Leztte zopet —* »Oprostite, gospod — doktor, kaj ne? Vi ste zdravnik —« »Doktor Chestvig, missis VVilgard. — Jaz —« ' »Gospod doktor, za vašo skrb sem vam zelo hvaležna, toda čutim se popolnoma zdravo.« James VVilgard je napravil naglo, odklanjajočo kretnjo, toda Beata mu seže v besedo: »Popolnoma zdrava, stric James. Ni-kakega časa nimam več, biti bolna. Moram — iskati svojo hčerko.« Zdaj je drhtel njen glas in ustnice r,o se ji tresle, toda zagrizla se je v spodnjo ustnico in se obvladala. Doktor Ghes\vig in James W«lgavd sta se zaskrbljeno spogledala. »Beata,« pravi James VVilgard, »prešibka si še —« Prekinil se je, toda Beata napravi živahno kretnjo. »Mogoče sem šibka, toda pretnagaia se bom. Ste našli Agnes?« To tiho, obotavljajoče se vprašanje je zamrlo s samim dihom, kajti odgovor je brala z obrazov. »Vedela sem«, je dejala z drhtečim gla- som. »Drugače bi bila tu ... »Missis VVilgard,« je prosil doktor Cheswig resno, »kot zdravnik ne smem dopustiti, da se v prvi uri svojega ozdrav ljenja tako vznemirjate.« Beata si obriše solze. »Prav imate, gospod doktor,« je dejala nežno. »Piriti moram zopet hitro k močem. Večer je — vso noč bom globoko spala. Zjutraj vstanem, da poiščem Agnes.« »Da,« pravi doktor Chesvvig in pogie-da Jamesa VVilgarda. »O tem bomo govorili jutri. Toda zdaj me morate ubogati in takoj spati.« »Da, gospod doktor.« Beata jc legla brez ugovora. »Lahko noč. Lahko noč, stric James. Lahko noč. Lahko noč.« — Zaprla je oči. Presenečen nad njeno ubogljivostjo stopi doktor Chesvrig k postelji in opazuje nežen, ozek, bled obraz. Veke so še utripale. Hip pozneje je sanio globok, enomeren dih dvigal prsa. »Spi«, je šepetal kimajoče Jamesu VVil-gardu. S tihim glasom je dajal navodila sestri in Matvasi. Potem zapustita moža bolniško sobo. »Razumevate?« je vpraševal James \Vilgard v potezah zdravnikovega obraza. Doktor Ches\vig zmaje z glavo. (Dalje) MarlKof, 3T. žfeE. W46 b T. W #IT »Večc rnik'« Sfrati 9. $a£&r«! Proč /e sedaj to s/aro £e/o, štiSjarsmo veseli vsi/ Modi novo srečno in veselo/ Za nami je leto 1940 in v rani zori se je najavilo novo leto. Dvanajst mesecev vznemirljivih dogodkov je za nami, pred nami pa doba 365 dni, o katerih nihče ne ve, kaj nam bodo prinesli. Poglejmo nazaj le najglavne. ša poglavja, ki so se od Silvestra do Silvestra globokeje vtisnila v spomin. JANUAR Novo leto se je začelo z novačenjem vojnih obveznikov v Angliji, ki je napovedala organizacijo vojske dveh milijonov mož. Romunski kralj Karol je po radiu oznanil naro du, da »moli k Vsemogočnemu Bogu, da čim prej spusti blagodejne žarke miru na »vet«. V Turčiji so spravili iz razvalin po potresu pred Božičem 45.000 duš, Oton Habsburški je ob splošnem protestu iz nasledstvenih držav skušal najti simpatije za obnovo avstrijske .monarhije v reduciranem obsegu. USA so odločno izjavile, da so v boju za demokracijo na strani zaveznikov, iz Kanal ske doline na Koroškem so se selili Nemci Chamberlain je svaril Angleže, da »prinaša trenutno zatišje vihar«. Na Finskem so se v globokem snegu in mrazu razvijali hudi boji, v Moskvi so bili zaskrbljeni zaradi junaškega odpora nasprotnika. Nemci so zgradili holandsko mejo, potres je obiskal Sicilijo Dr. Goebbeis je napovedal, da »so vrženi na kocko interesi treh velesil«, čangkajšek je pozval kitajski narod na odpor proti Japoncem Anglija je beležila na morju večie izgube ladij, Weygand je potoval po Turčiji in pripravljal obrambo Bližnjega vzhoda. V velikem govoru v Berlinu je Hitler naglasil, da »je nemški narod složen in soglasen v vseh akcijah s svojim vodiem«. Jugoslavijo je pokril debel sneg. Zagreb je z navdušenjem sprejel kneza Pavla in kneginjo Olgo. Na Jadranu se je pogreznila vojna ladja »Ljubljana« v morje. FEBRUAR V Evropi je pritisnil mraz in se stopnjeval na severu do 46 stopinj Celzija pod ničlo. Sovjetske čete so dan za dnem naskakovale Mannerheimovo črto in io na kraju meseca tudi predrle. V Parizu je vzbujala veliko senzacijo afera z odkritiem tajnih dokumentov v sovjetskem poslaništvu. Herriot je ostro obsodil napad na Finsko. Poljsko vojno bro-dovje je srečno ušlo iz Baltskega morja. Angleži so vdrli v norveške vode, težko poškodovana nemška ladja »Alfmark« je dvignila v Nemčiji živahne proteste. Irski atentatorji so nastavljali po Londonu peklenske stroie. angelška letala so dospela na Dunaj. V Evropo je dospel Rooseweltov odposlanec Sumner \Velles in obiskal Mussolinija. Iz Galicije in Volinije so se selili Nemci. V Anglijo so prišli prvi kanadski letalci. V Beogradu je bila konferenca balkanskih zaveznikov, z njenimi sklepi je bil ves politični svei zadovoljen. V grob je legel demokratski prvak Ljuba Davidovic. MAREC Sovjetske čete so vdrle v Viipuri, sredi meseca so Finci in Rusi po 104 dneh vojne sklenili mir. Sumner Welles je obiskal Hitlerja, Pariz in London ter z zelo slabimi vtisi za mir zapustil Evropo. Von Ribbentrop je potoval v Rim, Hitler in Mussolini sta se sestala na Brennerju. Angleži so metali na Nem čijo — propagandne letake, polagali so ma-gnefične mine ter zaprli Skagerrak. Sledil je velik bombni napad na nemško pristanišče Sy!t ter bombardiranje angleških ladij po nemških letalih. Finci so izpraznili odstopljeno ozemlje, papež je obsodil zatiralce narodov. Francija je dobila za veliko noč vlado narodne sloge z Revnandom na čelu. Evropo je za piruhe daleč na jug vznemiril krvavo-rdeči polarni sij, vsa Slovenija je bila pod vtisom velike železniške nesreče pri Ozlju Grčija se je mrzlično pripravljala na obrambo, balkanska zveza držav je ponovno izjavila, da noče biti šahovnica tujih sil. APRIL Nemci so v velikem poletu napadli Scapa Flow. Romuni so zbirali svoje čete r.a besarabski meji. Pojavil se je načrt.za konfederacijo držav vsega sveta. Nemci so preko noči vdrli čez Dansko na Norveško. Angleži pa v Narvik ter izkrcali svoje čete na norveški obali. Velike ieklene ptice so nosile nemške čete preko Skagerraka, začeli so se hudi boji za nosest dežele fjordov in polnočnega sonca. Papež ie molil za bolišo bodočnost Poljske, kralj Jurij VI. je pisal zaupno pismo Viktorju Emanuelu III. Belgijci so zasedli mejo proti Nemčiji, v Londonu so zborovali britski poslaniki iz balkanskih držav. Afera z zemljevidom v Reynaudovi' sobi ie bila likvidirana, pregazili so jo novi, viharni dogodki. Vlada v Beogradu je ostala kliuh vsemu mirna, zaupala je v narod in vojsko Vso Evrooo je zgrabila težka atmosfera. MAJ Zavezniki so se umaknili iz Norveške. Chamberlain je odnesel le pičlo večino v parlamentu. Nemci so udrli v Holandijo, Bel-gi(o in Luksemburško ter korakali proti Narviku. Začela se je strašna drama na zahodu. Francozi in Angleži so se morali pred silnim pritiskom nemških oklopnih divizij umakniti. Kapituliral je belgijski kralj. Roosevelt se je obrnil s posebnim pozivom na Mussolinija. Po strašnem, junaškem odporu pri Dunker-queu so se zavezniki umaknili čez Kanal, v francosko vlado je vstopil maršal Petain. Rey naud je naslovil na narod dramatičen poziv, odstavljen je bil Gamelin, njegovo mesto je prevzel general Weygand. Zadnji napori zadržati Nemce ob_ Sommi, so propadli, padel je Pariz. Angleži so vpoklicali pod orožje dva in pol milijona mož, zastražili vse svoje obale. V zraku, na suhem in na morju so se začele strašne bitke za končno odločitev V Moskvo je hite! Stafford Cripps. V Jugoslaviji je imela banovina volitve, na katerih sta HSS in SDS manifestirali svojo solidarnost. Maribor je počastil v svoji sredi hr-vatske književnike in pesnike. vladala velika politična živahnost. Jadran je bil v skrbeh zaradi slabega tujskega prometa, oblasti so se ukvarjale z mislijo uvedbe enotne krušne moke. SEPTEMBER Val za valom so se vrstili nemški zračni napadi na Anglijo, vnela se je bitka za London. Madžari so zasedli Erdelj, odstopil je kralj Karol in šel z gospo Lupescu v tujino. Novemu vladarju Romunije, Mihaelu, je stopil ob stran upravitelj general Antonescu, iz Italije se je vrnila kraljica mati Helena. Oglasili so se daljnostrelni topovi na obeh straneh Kanala, London je preživljal strašne dneve in noči. Churchill je sta! ves čas hladnokrvno na preži. Med Turki in Rusi so se JUNIJ Nemci so v drugi ofenzivi navalili na Pa riz, Italija je prešla na francoski meji v na pad. Mussolini je prevzel vrhovno povelj stvo vseh oboroženih sil. Padel je Pariz, Reynaud je izdal obupen apel na Ameriko ter pozval francoski narod, naj vztraja. V Bordeauxu so diktirali monakovske pogo.ie na Anglijo so vrgli Nemci prvi večji napad letal. Uprl se je francoski general de Gaulle ter v nadaljevanju vojne stopil na stran Anglije. Francija se je razcepila, sledilo je premirje, Egipt je bil deležen prvih napadov, Japonci so segali po Indokini. Romunija je v desničarskem prevratu dobila novo vlado. JULIJ Rusi so zasedli Besarabijo in severno Bukovino. V Afriki je padel maršal Balbo, nadomestil ga je maršal Graziani. Angleži so zajeli mnogo francoskih vojnih^ ladij, prišlo je do napada na Oran in Dakar. London je določil 250 milijard za vojno, v Monakovem so se sestali Ribbentrop, Čiano in Csaky. Pri Malti se je vnela prva pomorska bitka med Italijani in Angleži, maršal Petain je posta! poglavar Francije. Angleži so ugibali, kje in kdaj bodo Nemci napadli Anglijo. Nemci in Italijani so kovali načrte o novi ureditvi Evrope. Usodo Anglije je vzel v močne roke Winston Churchill. Romunija je spet menjala vlado, Hitler je stavil v rajhstagu zadnje mirovne pogoje ter imenoval dolgo vrsto maršalov in generalov. V Nemčijo so potovali romunski in bolgarski državniki, sile osi so razmišljale o preureditvi evropskega jugovzhoda. Prišlo je do »balkanskih posvetovanj« v Solnogradu. Bretonci so sanjali o ustanovitvi lastne države. Amerika se je hitela sporazumevati na konferenci v Havani, nad Kanalom so se vnele strašne letalske bitke. Nevihte s točo so obiskovale tudi naše kraje, v Ljubljani je imenovala Akadetmja znanosti in umetnosti celo vrsto novih članov. AVGUST USA so začele z ogromnim oboroževalnim programom, Molotov je poudaril prijateljstvo, ki veže sovjete z Nemčijo. V Vzhodni Afriki so Italijani zasedli Džibuti in angleško Somalijo, v Grčiji so slavili štiriletnico Metaxa-sovega vladanja. Med Romuni in Madžari je napetost dosegla višek: dunajska razsodba je izročila severni del Transilvanije Madžarom. Sestala sta se kralj Karol in Boris, prišlo je do sporazuma glede južne Dobrudže V Rusiji so odstranili iz vojske politične komisarje, Leon Trocki je po atentatu v Mehiki umrl. Angleži so zapirali Japonce, ti pa Angleže. Med Italijo in Grčijo je nastal spor zaradi potopitve bojne ladje »Helas«. Turki so utrjevali Dardanele, Francozi pa pošiljal krivce poraza v Riom. Nemci ponovno napadajo po zraku Anglijo, Angleži' jim vračajo. Jugoslavija je slovesno praznovala ob-lethico bratskega sporazuma, na-Bledu je vodila posvetovanja, Italijani so v afriški ofenzivi predrli do Sidi el Barranija. Spanci so se oglašali za Gibraltar, sovjeti so k vsem dogodkom vztrajno molčali. Bolgari so zasedli Dobrudžo, Japonci vdrli v Indokino. Sve di so imeli voiitve, v Berlinu je dobila os novega zaveznika — Japonce. Portugalska je slavila 800-letnico obstoja, Madžari so dobili apet:t po drugem delu Transilvanije. Roosevelt je svaril Američane pred nevar- nostjo evropske vojne in iskal nova oporišča za USA, Anglija ie kljub silnim zračnim napadom stisnila zope in vztrajala dalje. Sli so prvi verižniki in sesalci ljudstva v času dra- ginje za zapahe, »vozim z avtom brez bencina« je postalo tudi pri nas moda. V Ljubljani so odkrili lep spomenik kralju Aleksandru. OKTOBER Sovjeti so ponovno izrazili svoje soglasje s politiko osi. Španija je igrala dvoumno vlogo, Suner je potoval po Nemčiji in Italiji. Na Brennerju sta se spet sestala Hitler in Mussolini, nemške čete so prispele v Romunijo. Japoncf so ponudili Rusom roko v spravo, Mussolini je pregledal čete v severni Italiji, obiskal Gorico in kraje ob jugoslovanski meji. Bolgari so začeli dvigati glave, zahtevali so izhod na Egejsko morje. Angleški vojni minister Eden je potoval po Egiptu in Bližnjem vzhodu, Španijo so razdejale strašne povodnji. Sestala sta se pod Pireneji Franco iti Hitler, Kitajci so porazili Japonce. Sestanek Laval—Hitler—Petain je izzvenel v vesti, da bo šla Francija nova pota. Hitler in Mussolini sta se ob izbruhu italijansko-grške vojne sešla v Firenci. Ofenziva »klešč osi« naj hi ugrabila Angležem Suez. Naš mladi kralj je potoval po državi. Dobili smo minimalne mezde. Predsednik Cvetkovič in vojni minister general Nedič sta poudarila iz Skoplja, da je »Jugoslavija složna in močna pripravljena braniti svoje meje proti vsakomur, ki bi se jih dotaknil«. t NOVEMBER Italijani so napredovali po dolini Vojuše 40 km globoko v Albanijo, prekoračili so reko Kalamas in ogrožali Janino. Haile Sela-sie je napovedal »osvoboditev vseh Abesln-cev s pomočjo Anglije«, Roosevelt je bil z veliko večino glasov izvoljen že tretjič za prezidenša USA. Sovjeti so uvedli v vojsko šarže in maršalske zvezde po starem načinu, ugoslavijo je razburil zračni napad na Bi-tolj. Nad Monakovo so prileteli med Hitler-evim govorom angleški bombniki, Španci so zasedli Tangen in ga proglasili za svojo last. Romunijo je razdeial silen potres, umrla sta bivši španski prezident Azana in bivši angleški premijer Chamberlain. Molotov se je sestal s Hitlerjem v Berlinu, v Albaniji je prevzel vodstvo albanskih čet general Soddu Na stotisoče bomb na Anglijo in Nemčijo sta zmetala oba sovražna si tabora, huda zima s snežnimi viharji je zaiela Ameriko. Angleži so močno bombardirali Tarent. General An- tonescu je potoval v Rim, Badoglio in Keitel sta se sešla v Inomostu. V Indokino so udrli Siarnci, Francozi so se izselili iz Lorene. Bolgarski kralj Boris je obiskal Hitlerja, po dunajski konferenci srednjeevropskih držav je sprožila veliko vznemirjenje na Balkanu vest o nameravanem napadu na Grčijo preko Bolgarije. Mussolini je napovedal, »da se je vojna šele začela«, Grki so v protiofenzivi zasedli Korico, Muskopolje in Podgradec ter na vsej fronti stopili na albanska tla. Nemci so zasuli z bombami Coventry, Birmingham, Liveipool ter druga industrijska mesta Velike Britanije, Angleži so jim vztrajno vračali z napadi na Berlin, industrijsko Porenje in okupirane kraje ob Kanalu. Madžarska je pristopila k trojnemu paktu, Du-manovljeve besede v bolgarskem Sobranju so naletele na silen odmev in proteste v Jugoslaviji in Turčiji. Slednja je proglasila obsedno stanje nad evropskim delom svoje države ter Dardanelami. Sledilo je pomirjenje v izjavi, da »je Bolgarija za mir in nevtralnost«. Železni gardisti so umorili v Romuniji uglednega znanstvenika Jorgo in druge odličnike, pri Sardiniji sta se spopadli italijanska in angleška vojna mornarica. DECEMBER Na praznik 1. decembra je knez namestnik Pavle poudaril, da »naša država ni bila ustvarjena za zeleno mizo. Rezultat je brezmejnih žrtev in naporov celih pokolenj«. Nemci so nadaljevali s sistematičnimi napadi na Anglijo, Angleži so jim sproti vračali. Padel je slavni nemški letalec, major Wick, Amerika je dala Cangkajšeku veliko posojilo za nadaljnje boje proti Japoncem. V Beograd ie dospel madžarski zunanji minister grof Csaky, podjrisana je bila prijateljska tn nenapadalna pogodba med obema državama. V Romunijo so dospele nove nemške čete, Španijo je zadela huda železniška nesreča. Grki so zasedli Santi Kvaranto in Argiroka-stro, odstopili so maršal Badoglio, guverner Dodekaneza ter poveljnik italijanske vojne mornarice. Novoimenovani šefi so prevzeli naloge v tesnem sodelovanju s fašistično stranko. Iz Romunije je pobegnilo več bivših uglednih politikov, Codreana in tovariše so slovesno pokopali, morilce Jorga in tovarišev so pa postrelili. Z letalom sta se smrtno ponesrečila dva odlična italijanska generala, Angleži so v veliki »bliskoviti« ofenzivi zasedli v Egiptu Sidi el Barrani in Sollum, vdrli v Libijo, osvojili trdnjavo Capuzzo ter več manjših utrjenih taborišč, obkolili so Bardio in zajeli 36000 Italijanov. V Berlinu je govori! pred delavci Hitler, v Washlngto-nu je umrl angleški veleposlanik Lothian. V Beogradu je umrl dr. Anton Korošec, velik pogreb v Ljubljani je pričal o državniških zaslugah pokojnega za Jugoslavijo. Nasledi! ga ie senator dr. Fran Kulovec. Roosevelt je sel na inšpekcijsko potovanje po Mehikanskem zalivu, ogleda! si je nova oporišča, se sestal z vojvodo Windsorskim ter po vrnitvi v Wa-shington napovedal povečano in pospešeno pomoč Angliji v sedanji vojni. Pčtain je odstavi! Lavala ter ga na nemški pritisk pustil iz internacije, v Italijo so prihajale nemške čete Metaxas je naglasil, da »se bo vojna v Albaniji končala po določenem načrtu«. Grki so vkorakali v Hlmaro, narod je tri dni slavil ta uspeh. ^ Angleški zunanji minister lord Ha!!fax je šel za novega poslanika v Washington, njegovo mesto je prevzel An-thony Fden. Iz Romunije je pobegnil bivši poljski maršal Rydz Smigly, Finska je dobila novega prezidenta Rytlja, istega dne pa izgubila bivšega predsednika Kalha, ki je umrl, zadet od srčne kapi. Reka in Sušak sta doživela ognjeni krst z bombami iz neba, Nemci so začeli protestirati protj pošiljanju ameriškega orožia v Anglijo. O božiču je vladalo nad Anglijo nekako premirje, brez napadov, vrstile so se poslanice poglavarjev držav. Balkan so vznemirile vesti o pošiljanju novih čet v Romunijo, Evropa se [e znašla na kraju leta tam, kot je bila ob začetku: brez svetlega žarka, ki bi napovedal mir in konec sedanje vojne. -In«. Demokratska misel Dr. Hinko Križman, minister v p. Ideja demokracije ni samo politična ideja. Njena vrednost in upravičenost ni samo v metodah vladanja in v oblikah organizacije političnega življenja, ki jih imenujemo politična demokracija. Vse kar je bilo izvedenega na političnem sektorju pod imenom in v imenu demokracije — pa čeprav je še tako veliko in sposobno — ni ničesar drugega, kot člen v verigi političnega razvoja, v katerem bo ideja demokracije večna gibalna sila in ustvaritelisko hotenje k boljšemu, svobodnejšemu in dostojnejšenvu življenju. Demokratični ideali svobode, bratstva in enakosti niso samo gesla velikega političnega gibanja in neuresničene želje določene zgodovinske situacije. V njih je izraženo neusahljivo hrepenenje človeškega duha, da bi dal skupnemu življenju moralni cilj in razumno svrho. Čim večja je socialna kultura, čim večji je socialni in gospodarski razvoj, toliko močnejše je to moralno nagnenje in zahteva, da se v odnosih skupnosti prizna in spoštuje človek v vsakem človeku. Skozi dolga in mračna stoletja, skozi mnoge boje in blodnje, je potekal socialni razvoj preden je postala ideja demokracije politični izraz človečanstva in bratstva med vsemi ljudmi, enakopravnimi po svojih pravicah do življenja in enakimi po svojih dolžnostih do skupnega življenja. Najprej v verskih predstavah in moralnih naukih, pozneje v politični organizaciji, danes pa vedno bolj tudi v gospodarskem procesu. Demokracija je politika in tudi morala istočasno. Zahteva in gradi etične temelje in smisel političnega življenja. V dušah 'm zavesti, ljudi zastavlja ideja demokracije poglavitno in usodno vprašanje: kakšen mora biti medsebojni odnos ljudi in njihov odnos do življenjskih dobrin. Kadar zastavlja demokracija to vprašanje, tedaj izraža najvišja in najlepša nravno-religiozna stremljenja in razpoloženja človeštva. Tisto najboljše kar je v človeku, je vedno govorilo in zahtevalo, da se Človek ne sme posluževati človeka kot sredstva, da je odpor proti izrabljanju, poniževanju in nasilstvu opravičen in dovoljen, da je v vsakem najmanjšem in najbednejšem isti človek z enako pravico do življenja in spoštovanja, da je hrepenenje po svobodi in popolnem razvoju lastnega življenja naravno in priznano vsakemu človeku. V tem vprašanju je vsa problematika individualnega im kolektivnega življenja. Toda življenje ni ntahanični proces. Naši interesi in potrebe, naša hrepenenja in nasprotja obstajajo v toliko, kolikor so v naših občutkih, v naši zavesti in volji. Uporaba oblasti in materialnih sredstev je odvisna od našega pojmovanja in izpolnjevanja dolžnosti do človeka in skupnosti. Okrog tega se sučejo neprestani spopadi in prizadevanja, toda končna rešitev in umirjenje je lahko samo v človeški notranjosti, v njegovi zavesti, duhu in volji. Tako rešitev prinaša demokracija. De-inokraVčno čuvrv^vatre je Suvstvo ljubezni, solidarnosti in vere v človeka. Za- vest demokracije je socialna zavest ne-razdružljive povezanosti z ljudsko skup-n ostjo, v kateri smo vsi enakopravni in odgovorni člani. Duh demokracije je socialni duh družabnega sodelovanja za splošno korist. Demokracija vetuje, da je usoda posameznika nerazdružno zvezana z usodo skupnosti, da osebni interesi in cilji ne smejo obstajati izven družbe in proti družbi, da mora imeti vsak član skupnosti iste, sigurne in človeka vredne življenjske pogoje. Politične ustanove demokracije so bile dosedaj najiskrenejši in najbolj uspel poizkus vskladiti posameznika in družbo ter skupnostno življenje razviti v soglasju s človeškimi pravicami. Te ustanove so izvedle že velike naloge in so še danes edino jamstvo in edini način mirnega in naprednega razvoja. Politična demokracija je odprla pot svobodnemu toku življenja ter omogočila neslutem kulturni in gospodarski napredek. Podrla je ovire in ustvarila politične in gospodarske pogoje za reševanje nalog in za zadostitev potreb skupnega življenja. Naloge se menjavajo in z njimi tudi metode, toda cilj ostane isti. Poglavitne naloge čakajo gospodarsko demokracijo. Težje in zamotanejše so od onih, ki jih je doslej izvršila politična demokracija, kajti nad vsemi gospodarskimi neenakostmi in socialnimi ovirami treba zgraditi tak gospodarski red, v katerem bodo morala biti vsa produkcijska sredstva in vsi viri gospodarske blaginje organizirani in upravljani tako, da bodo mogli nuditi vsakemu članu skupnosti kar največjo blaginjo in osebno svobodo. Misel demokracije bo vodila človeštvo tudi v izgrajevanju socialne organizacije dela in gospodarstva, kajti tudi v njej morajo delovati ustvariteljske sile svobodnega človeškega duha. Demokracija hoče svobodnega ;n socialnega človeka Veruje vanj. In ta ve-ra je resnična, kajti v skladu je z življenjskimi zakoni in socialmm razvojem. Nobena sila ne bo ugasila luči demokratične misli. V sedanjem mraku svobode, v katerem pripravlja nova sila in stara laž novo sii ž no st človeka, mora ta Inč goreti še močneje v srcih vseh dobrih in poštenih, ki hočejo socialno pravičnost med ljudmi in politično pravičnost med narodi. - da bodo zapahi popokali Mladina naš up, naša nada, naša bodočnost, naše vse. Ali je še kakšen stavek, ki bi bil tolikokrat kot ta izgovorjen v vsakem bodisi rodoljubar-skem, političnem ali drugem govoru? In ali je še kakšen stavek, ki bi bil po raznih slavnostnih govornikih izrečen tako po ,,nemarnem" ter s tolikimi skrilimi mislimi in to po ljudeh, ki sicer današnji mladini ne priznavajo prav nobenih sposobnosti in se drugače samo trkajo na prsa nekako takole: „Da, takrat, ko smo bili mi mladi, kaj smo mi vse napravili, ustvarjali iz nič, prestavljali gore itd., itd., današnja mladina pa ni ničesar spo- Dr. France Kovič sobna, pokvarjena, nič vredna in za nobeno rabo!“ Ta pojav bržčas ne bo nov. Slej ko prej se je v vsaki generaciji pojavljal problem odstopa svojih pozicij mladim ali vsaj mlajšim naslednikom. Vendar do tako občutnega prepada kot je nastal med generacijo, ki je nekako ob prevratu prevzela naše politično in javno življenje in sedanjo, ki je do-rastla dvajset, trideset let za njimi, nemara le ni vselej prišlo. Vzrokov tega dejstva ne moremo tukaj raziskovali, dasi jih ne bi bilo težko najti, če opozorimo samo na okolnost, da sta ti dve generaciji doraščali in prihajali Ob nastopu mladine Vladimir Kreft V času, ko so se vršile na evropskem zemljevidu prve spremembe, so se pri nas že tudi pojavljali glasovi, ki so zahtevali, da se združi vse pozitivne sile slovenskega naroda, opuščajoč pri tem ob strani svetovnonazorsko gledanje poedi-nih skupin. Kakor danes vidimo, pozivi po narodni koncentraciji niso imeli nobenega uspeha, le čas nam je za enkrat nekoliko ublažil nasprotstva med političnimi možmi stare generacije. Tudi poizkus doseči sodelovanje med tako zvanim tretjim taborom, katerega so tvorile skupine, katerih jedro je predstavljal mladi rod, se ni posrečil. Kakor so slovenska ozkosrčnost, razni predsodki in sploh majhnost slovenske politike preprečila, da bi se uresničila želja po narodni koncentraciji, tako se tudi razne skupine mladega rodu, brez stvarnih razlogov, storile isto napako. Posebni časi, ki so kmalu nato nastopili, so onemogočili mlademu rodu vsako obširnejše delo, in to zlasti onemu delu mlade generacije, ki je hotel ljudstvu pozitivno pomagati v boju za zboljšanje narodovega gmotnega položaja. Ta pomoč je potem precej zastala, toda v ljudstvu je šel započeti razvoj naprej in danes bi že lahko rekli, da vidimo v ljudstvu v glavnem le dve močni struji, od katerih bo ena postala v bodočnosti nositeljica novega življenja. Po danih možnostih je v tem razvoju kljub številnim oviram vendar, le sodeloval tudi del naše šolane inteligence, pomagajoč tej ali oni struji. Ostalo ljudstvo, zlasti pa del šolane inteligence mladega rodu, je ostal izven tega dela, čakajoč na primernejši čas za svojo dokončno opredelitev. V tej zvezi smo pred kratkim izvedeli za predlog, ki hoče ponovno poizkusiti s koncentracijo pozitivnih sil mlade generacije. če danes upoštevamo razvoj v ljudstvu, ki se je izvršil pri njem zadnji dve leti in pri tem istočasno konstatiramo, da je ta razvoj v glavnem sam razčistil odnose v ljudstvu in ga že tudi opredelil, potem nastane vprašanje: kakšna in kolika bo korist ljudstva, če nov predlog za koncentracijo uspe? Ker nismo nasprotni temu novemu predlogu, bomo odgovor na ironije vprašanje opustili, le nekoliko se bomo ozrli na naš mladi ■ inteligenčni rod. Večina slovenske inteligence starega in mladega rodu živi ločeno od ljudstva in izve za težave ljudstva največkrat posrednim potom. Razumljivo je zato, da, l;o ta inteligenca rešuje razne probleme ljudstva, istih ne reši dovolj temeljito iz razloga, ker njihovo bistvo premalo po-.zna. Javni delavci, ki stalno živimo na deželi in ki moramo tudi na svojih ramenih nositi težave, ki so največje pri kmetsko-delavskem ljudstvu, smatramo, ad je za šolanca premalo, če je prečital veliko število knjig, če se je v času šolanja seznanil z raznimi ideologijami in da že nato, lahko postane n. pr. dober kmetski borec. Premalo, mnogo premalo je tudi sedeti za mizo ter zabavljati čez nasprotnika ali zahtevati od svojih pristašev na deželi ali v revirju delo za stranko in poslušnost, na drugi strani pa ne vedeti, da se ne da n. pr. vseh problemov reševati po enem kopitu. Resnica je, da je tudi med našo mlado šolano inteligenco precejšnje število takšnih, ki sicer hočejo biti zaščitniki kmetskega in delavskega ljudstva, ki tudi želijo reševati njegove življenjske probleme, ki pa premalo poznajo faktično stanje samega problema. Mirko Glojnarič je napisal pred kratkim v Hrvatskem dnevniku o hrvatski inteligenci sledeče besede: Narodni ljudje, hrvatska narodna inteligenca mora v tem trenutku pomagati kmetu, če želi, da se dobro plača dobrim. Potrebno Je iti v hrvatske vasi in slišati od kmeta kaj on hoče in za čim hrepeni...« Besede so dovolj jasne in mi lahko samo rečemo, da je tudi pri nas veliko število šolane inteligence, za katero veljajo besede Glojnariča. Če se sedaj vrnemo na predlog o sodelovanju med progresivno mislečo mlado generacijo, potem po vsem navedenem pridemo do enega zaključka: Predloga ne odklanjamo, ker vsaka najmanjša pozitivna sila lahko narodu koristi, vendar, držeč se ugotovitve, da je ljudstvo že v glavnem opredeljeno, se fo sodelovanje lahko tisHari le pod pobojem, da postaneta nosilca in usmerjevalca tCKn so??e!eva«ta in d^lav sko ljudstvo kot odločujoča faktorja. k zavesti pod popolnoma različnimi okoliščinami; ena v stari okoreli Avstriji, druga v mladi, šele nastajajoči Jugoslaviji. Ako se pri tem ozremo še na najbližjo preteklost in na sedanjost, ki prinašata zdaj že po vseh nekako ugotovljen nov družabni red, ki pa je sedanji mlajši generaciji iz kaj otipljivih razlogov bolj razumljiv in je zanj bolj dojemljiva kot starejša, nam postane prepad nejasen, vendar razumljivejši. Mladina pa ne M bila mladina, če ne bi znala preskočiti tudi prepada. Ce je prepad globok in skok tvegan, se je treba nanj sicer pripraviti, opustiti pa ga mladina ne more. Da bi bila dostojna, nevljudna, da bi ne znala spoštovati starosti, pridobljenih in zasluženih pravic, tega ji menda ne bo mogoče očitati. Prevečkrat je prihajala s plahim korakom in ponižno trkala na vrata, želeč, da bi se ji odprlo in da bi bila povabljena, da vsaj posluša, če že ne, da bi sodelovala pri reševanju najvišjih modrosti. Vrata pa so bila vselej zaklenjena in zapahnjena z devetimi zapahi Včasi se je sicer odprla lina v njih in je bilo mladini po zadnjem slugi povedano in ukazano, da je treba namazati stene zdaj s takim, zdaj z drugim napisom, da so tam in tam letaki, katere je treba takoj raznesti, da naj zunaj pove in vpije, da je tisto kar je bilo do zdaj črno, od jutri dalje belo in narobe. Mladina često ni vsega prav razumela, vljudna, poslušna in predvsem disciplinirana11 pa jo bila vselej. Če ji le kdaj ni šlo kaj v glavo in se je med njo pojavil svojeglavec, ki je bil preveč radoveden in vseveden, se mu je brž povedalo, da tudi koščka kruha zanj ne bo mogoče dobiti, ali da se je za njegovo službico potegovalo že veliko še bolj nadarjenih in bolj sposobnih mladeničev. Tako se je zgodilo, da je poslednja modrost ostala še naprej za devetimi zapahi in da visoki in imenitni gospodje niso prišli nikoli v položaj, da bi se bali, da bi se kdo od njih kaj naučil. Bili so redki učitelji, ki so našU srečo v tem, da nimajo učencev. Če pa mladina, ki je hotela biti od nekdaj vseznala, ni bila povabljena v šolo, da bi slišala svoje učitelje, se je morala učiti in spregledovati sama. Najprej plaho in negotovo, potem pa vedno zavestneje. Spoznala je, da poslednja modrost le ni tako nedosegljiva in nenadomestljiva, da bi je ne bilo mogoče spoznati in razumeli. Zavedla se je in sklenila, da bo šla svojim učiteljem in vodnikom in slavnostnim govornikom povedat, da je prav za prav res tista, kar oni tako radi in tolikokrat brez misli, tako neiskreno vpijejo na vsa usta: „da je v njej up in bodočnost naroda11. Sla bo to povedat z odločnim, ne plahim korakom in bo odločno in zadnjič potrkala na vrata. Če sc ne bodo odprla, se bo uprla vanje, da bodo zapahi popokali in se bodo debela vrata, čeprav nerada, odprla na stežaj! Maribor ip<0 in 1 ian i°41' »Ve?.efnllf«____________________________________ Stran 11. ProbBem ©bn@v@ radiikaBiznsa Položaj Srbov ter hrvatski in slovenski narodni činitelj Dr. Lazar Markovič, minister za pravosodja Politični in narodni razvoj v Jugoslaviji je giede na politične organizacije dobil po sporazumu, zaključenem 26. avgusta 1939. in po ustvaritvi banovine Hrvatske posebno orienta- ■ ' cijo, ki se ne sklada popolnoma s sistemom političnih strank. Poglavitne politične sile, katerih mišljenje in voljo upoštevajo, se gibljejo sedaj okrog narodnih skupin in si prizadevajo izraziti splošno hrvatsko, slovensko ali srbsko stališče do posameznih važnejših problemov sedanjosti. Ustvaritev banovine Hrvatske, ki je imela narodnostni značaj, je izzvala naravno tudi na slovenski in srbski slrani prizadevanje za dosego sličnih formacij. Podobno kol na Hrvalskem lahko govorimo v Sloveniji o močnih političnih organizacijah, ki sicer ne morejo veljati popolnoma, vendar pa imajo dovolj pogojev, da veljajo za zastopnike slovenskega naroda in nosilce slovenske volje. Med Srbi pa je v tem pogledu položaj zelo nejasen in neopredeljen. Med srbskim narodom še vedno prevladuje strankarski sistem brez izrazitega narodnostnega značaja. Se neugodnejše je za Srbe dejstvo, da srbske stranke po razpustu 6. jan. 1929. še niso mogle doseči niti ponovnega legalnega priznanja in niti svobodne akcije za novo organizacijo. Vojno stanje, ki je zavladalo v Evropi in ki je vsililo tudi naši državi nekatere varnostne ukrepe, je moralo vplivati na politično aktivnost v notranjosti države. Zato je široko strankarsko življenje zastalo in je prenehalo sistematično strankarsko-politično delo. To dejstvo pa ne ovira srbskih politikov, da ne bi proučevali splošnih razmer med Srbi z ozirom na politične organizacije ter skušali najLi poli in načine, po katerih bi na načelnem temelju dosegli boljši red, večje soglasje in izenačenje. Poglavitno srbsko politično silo je predstavljala v zedinjeni kraljevini Narodna radikalna stranka in to tako po številu svojih pripadnikov kot zaradi osebnosti v vodilnih srbskih krogih. Zaradi svoje razširjenosti in zaradi velikega zaupanja, ki ga je imela v srbskih predelih, je po pravici prelcnui.-rala, da predstavlja mišljenje Srbov. V dobi parlamentarnega režima se je radikalna stranka širila tudi med Hrvati in med Slovenci. Njen program je bil prilagoden novim razmeram v državi Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ni ostala samo srbska stranka, temveč je prevzela obliko jugoslovanske stranke in si nadela celo ime Radikalna stranka Srbov. Hrvatov in Slovencev S stališča Slovencev in s siališčn Hrvatov je bilo jasno, da predstavlja po-glaviino silo med Srbi radikalna stranka ter da se bodo m*.rali vsi stiki in sporazumi v .Lem oziru pretežno sukati okrog radikalov. Toda ta položaj se je v zadnjih debetih letih precej izpre-menii. Po smrti Nikole PaSioa >v de- cembru 1926. je bila radikalna stranka obglavljena, brez pravega političnega vodstva. V njenem imenu, toda brez pooblastila širokih strankinih množic, so naredili nekaj eksperimentov v letu 1927. in 1928. Nikola Uzu-novič in Velja Vukičevič. Ti eksperimenti pa so težko ranili sloves in ugled radikalizma. Na vsedržavnem kongresu radikalne stranke, ki je bil novembra 1928. leta v Beogradu je bil izvoljen za predsednika glavnega odbora Aca Stanojevič, z željo, da bi bil v stranki red spet vzpostavljen in bi dosegla spet svojo nekdanjo veljavo. Toda ta naloga ni mogla biti izvršena. Komaj dva meseca kesneje je sledil 6. januar 1929. Prepovedane so bile vse stranke in prenehalo je vsako strankarsko politično življenje. Od tega časa je bil razkroj v radikalnih vrstah še večji. Nekateri radi-kalski prvaki so se lotili izvajanja šestojanuarske politike ter se pri tem posluževali nekaj časa tudi radikalizma ter radikalne formule, s čimer so povzročili med množicami radikalov še večjo zmedo. Ustanavljale so se umetne politične organizacije, katerim so primešali tudi radikalski naziv, da bi tako pridobili radikalske množice. Toda niso se mogle obdržati. Niso bi- Mladinsko gibanje, ki je viselo že prenekaj let v zraku, je sedaj vendarle močno vzvalovilo našo napredno javnost Veliko je že bilo mladinskih valov, posebno mnogo od 6. januarja naprej, vendar se je še vsak polegel, da se rodi nov, močnejši. Ali bo to zadnji? Ali bo pljusknil preko obale? Želeli bi, nii vsi mladi, da bi bil močan in da bi odplavil žalostno preteklost! Sedanja politizirajoča mladina" prav za prav ni več mladina. Okoreli liberalni sistem, ki je s svojo končno posledico, šesto januarsko diktaturo, zaviral mlado življenje, je s svojimi predstavniki, ki so se bali odločne besede mladine, sam sebi izpodkopaval tla. Kdor koli od mladih je mislil drugače, kakor je bila uradna visiosmeri-lev, je bil onemogočen; vsak pokret v kali zalrt. Nedemokratski režim je uničil zadnje klice zrelega in koristnega političnega rezoniranja, skratka, enotnosti slovenske napredne mladine ni bilo več. Rajši je hodila svoja pola, kakor pa da bi, nedolžna in nezainteresirana, nosila odgovornost za politiko, ki ni bila njena in ki je tako žalostno propadla. Tako je zaradi danih razmer napredna mladina bila popolnoma izločena iz političnega življenja in danes doživljamo kuriozum, da so predstavniki „mladine“ možje 30 do 10 let. Kakšen greh nad narodom je, ne vzgojiti mladine, bo pokazala šele bodočnost. Pri teh ugotovitvah je treba odbiti morebitne ugovore, češ, saj vas nikjer pri delu ni! Zgodovina nam kaže, da so različni sistemi doživljali zlom tedaj, ko so izgubili mladino. Kajti mladina instinktivno čuti. kaj je dobro in kaj slabo. Tudi pri nas je tako: mladine ni v sistemu, ki jemlje konec. Zato je mladina vsepovsod drugod Del napredne slovenske mladine je odšel med Ijolieevce. Kako so se le-ti orientirali, ne glede na to. da izpovedujejo tolalilarni način življenja in vladanja,. vemo iz njihovega biltena. Drugi del bivše napredne mladine je odšel med komuniste. Kakšni so njihovi cilji, je znano, kam bi se morali naslonili pa je napisal A. Javor v decembrski ..Sodobnosti". Nedvomno pa je. da uajvečj; del napredne mladine, zavedajoč se položaja le v skladu ne z narodno voljo ne z narodnim razpoloženjem. Edini resni poizkus je bil storjen leta 1935., ko bi morali ustvariti zvezo med Radikalno stranko, Slovensko ljudsko stranko in Jugoslovansko muslimansko organizacijo ter nato to zvezo postopno pretvoriti v skupno poli Lično organizacijo. Toda tudi ta poizkus ni uspel. Jugoslovanska Radikalna Zajednica, kot je bila imenovana ta formacija, ni mogla prevzeti in nadaljevati dela radikalne stranke, ker *so Aca Stanojevič in njegovi tovariši, nezadovoljni z napačnim delovanjem, dr. Milana Sto-jadinoviča, zapustili to formacijo ter se vrnili nazaj na ožje področje radikalne stranke. . Ko je preteklega leta dobilo naše notranje politično življenje novo orientacijo, ko je bilo po sporazumu s Hrvati omogočeno tudi Srbom, da iz-pregovore kot politične organizacije, je vodstvo radikalne stranke zanemarilo to priložnost ter je ni izkoristilo za krepko potezo pri zbiranju razbitih radikalskih sil in za obnovitev radikalne stranke z zedinjenjem vseh radikalnih skupin. Radikalsko vodstvo se je s tako svojo brezbrižnostjo težko pregrešilo nad interesi stranke ter nad svojo poglavitno dolžnostjo, da našega naroda in Jugoslavije, z vsem srcem in pametjo pristaja na zunanjo politiko naše države, kakor jo je 1. decembra forrmiliral knez namestnik in svoje-časn^ vladna nevtralnostna izjava Le-ta največji del napredne mladine se zaveda, da se hoče boriti samo za svojo Jugoslavijo, ne pa za tuje interese. 2e s to ugotovitvijo je začrtana meja med različnimi strujami slovenske mladine. Druga razlika je v tem, da mi neomajne verujemo v neumrljiva načela demokracije in osebne svobode. Popolnoma prevzemamo izjavo Thomasa Manna: -Liberalizem na duhovnem in-gospodarskem polju je življenjska sinteza neke dobe, je duh časa, a ta se menjava. Svoboda pa je nesmrtna ideja, ki nikoli ne zastari in tudi ne izgine z duhom časa. ivdor trdi. da z liberalnimi formami propada tudi sama svoboda, ta ni njen prijatelj!« Ne pustimo si vzeti osebne svobode, pravice diskusije in vseh pridobitev sodobnega človeštva — nočemo postati sužnji, podaniki, eksekuiorji tuje vo-'ie; nočemo, da bodo drugi mislili za nas in nategovali naše možgane na svoja dogmatična kopita. Nočemo pa tudi propadlega liberalizma 1 in nedisciplinirane demokracije. Vsakdo ima pravice, a tudi dolžnosti Zato naj bo izločen iz nove demokratske skupnosti vsakdo, ki bi se rad posluževal demokratskih metod za prihod na oblast, nato pa onemogočil izmenjavo sistema ali celo generacij. Angleški laburisti so podali načrt za bodočo ureditev sveta: zametujejo kapitalizem, a čuvajo vse pridobitve sodobnega človeštva in kot glavno dobrino demokracijo. Vidi se jim. da so zreli ljudje, ki ne potrebujejo nagajke nad seboj, ki b' uravnavala njihovo delo. Ali je napredna slovenska mladina dovolj zrela, da bo iz sebe same našla pravilno pot bodočnosti? Če je že slovenski narod ločefi na konservativce in naprednjake, naj ta ločitev ostane v ozkih političnih vprašanj;h, V širokih, narodu živ-';enjsko važnih, itak te razlike ne sme biti in je večinoma tudi ni. Nikakor pa si slovenski narod ne sme dovoliti eksperimentov ter se deliti še na tiste, ki Tnsrovariajo te ali one tuje interese. Napredna slovenska mladina, osvobojena liberalno-kapita^stične dedne obremenjenosti in v zavesti, da je bodočnost sveta. z!asti pa vsega slovenskega naroda v .okviru Jugoslavije, v demokra ciji. bo znala pokazati svojo zrelost in svoje pravilno gledanje na v,a vpra načelu popolne vzajemnosti. »Denar je vse razdružil, pri denarju naj se torej začne zopet organizacija«. Denarne zadruge (rajfajznovke) naj omogočijo razvoj svobodnih gospodarskih zadrug. Izdelal je obširen načrt za zadružno organizacijo kmetov, pa tudi obrtnikov in delavstva. Njegova zadružna misel je obsegala vse panoge gospodarstva. Zadruge bi kupovale tudi na dražbi prodana posestva, naredile iz njih »stalne domove« ter jih proti renti ali gotovemu plačilu oddajale poštenim poljedelcem, zadruge bi kmečkim gospodarstvom preskrbovale vse potrebno za nakup in organizirale prodajo, reševale prepire o lastništvu in posesti, nadomestovale notarje, z njihovim sodelovanjem in državno pomočjo naj bi se amortizirali dolgovi itd On je hotel zakonite obvezne zadruge V zvezi z zadružno organizacijo je njegov celotni gospodarsko-socialni program za kmeta, obrtnika in delavca, ki je bil prvič podrobno izdelan ter sprejet na shodu »delavskih stanov« 15. avg. 1896. v Ljubljani. Dr. Krek je ustanovil eno prvih kon-sumnih društev v Avstriji v Ljubljani 1. 1894, ustanavljal pa je tudi delavska stavbinska društva. Bil je mnenja, da se lahko kmet bojuje samo v zvezi z delav- cem in obrtnikom, ki sta prav tako žrtev liberalnih gospodarskih metod, zato je v svojih načrtih upoštevat vse tri »slovenske delavske stanove«. Svojim zadružnim gospodarskim organizacijam je ustanovil tudi osrednje vodstvo. L. 1895. sta se v Ljubljani ustanovili Zveza kranj^ih posojilnic in Gospodarska zveza. L. 1900. se je zveza posojilnic razšla, Gospodarska zveza pa je postala zadruga, v kateri je zavzemal Krek od 1892. predsedniško mesto. Od 1. 1903. je vodila zadružno delo Zadružna zveza, promet z blagom pa Gospodarska zveza. Vzrasle so številne kmetijske, živinorejske, mlekarske itd. prodajne in nabavne zadruge. Dočim je bilo 1893. na Slovenskem le 30 zadrug, jih je bilo leta 1910. včlanjenih samo v katoliških zvezah 567. Če danes presojamo uspehe ogromnega Krekovega dela ne samo na političnem področju, temveč prav tako ali še bolj na gospodarskem, moramo ugotoviti, da so njegove skrbno zasejane njive rodile obilen sad, samo ne takega, kot se ga je on nadejal. S svojim delom je pomagal krepiti vpliv konservativnih veleposestniških krogov, čeprav je izjavil, da noče imeti z njimi nobenega opravka in da so »največja ovira katoliški ljudski stranki«. Kmeta tudi ni mogel osamosvojiti in izločiti iz objema novih vladajočih gospodarskih metod. Pomagal je zavreti učinek sil, ki so iz- podkopavale temelje obstoja malih gospodarstev, preprečiti jih ni mogel, saj mala Slovenija ni mogla biti izjema v splošnem gospodarskem razvoju sveta. Ustvaril pa je močan temelj za novo slovensko denarno skupino, ki je z njegovimi gospodarskimi organizacijami In s pomočjo modernih gospodarskih sredstev varovala njegove množice pred liberalizmom in marksizmom, bila pa tudi kriva, da se ni uresničilo še danes marsikaj velikega, o čemer je sanjala tudi njegova, za narodne in socialne ter gospodarske nedostatke občutljiva duša, V tem je tudi velika tragedija tega izredno sposobnega in široko razglednega moža, ki je bila sicer nujna, če je hotel ostati zvest svoji sredini. Econouucus Kaj naj obsega prva petletka našega uravnanega gospodarstva Slovenska zemlja je skopa s svojimi kmetijskimi pridelki. Res je, da Imamo mnogo premalo njiv, res pa je tudi, da so naši pridelki po ha, n. pr. pri pšenici in koruzi, najmanjši v državi. V Sloveniji pridelamo povprečno na en ha njivske površine samo 950 kg pšenice, državni povprečni pridelek na 1 ha pa je 1070 kg pšenice, še bolj nam bo jasna slika našega skromnega poljedelstva, če primerjamo naše pridelke s pridelki evropskih držav. Tako n. pr. pridela Italija na en ha njivske površine 1370 kg pšenice, a Nizozemska 2860 kg. V Sloveniji je še vedno okrog 100.000 ha zamočvirjenih zemljišč, t. j. ena šest-najstlnka površine dravske banovine. Koliko škode naredijo vsakoletne poplave! Načrti za regulacijo rek in potokov (Pesnica, Pragersko polje itd.) pa že deset in desetletja čakajo na pridne roke in ve- Inž. Teržan tikopofezno melioracijsko akcijo, oz, na gospodarsko petletko. Kakšne važnosti bi bila za celokupno naše narodno gospodarstvo melioracijska in regulacijska akcija, kažejo te-le številke: Slovenija ima 314.000 ha njiv in 100.000 ha zamočvirjenega zemljišča! S pšenico zasejemo letno okrog 64.000 ha, ostalo njivsko površino pa z drugim poljskimi sadeži, ki jih je še nad 20 vrst. Letno pridelamo okrog 6000 vagonov pšenice, potrebujemo pa najmanj 12.000 vagonov, torej moramo še 6000 vagonov pšenice uvoziti, kar pomeni pri današnjih cenah 210 milijonov din. Poleg tega moramo še uvoziti 6000—7000 vagonov koruze, kar je zopet čez 200 milijonov din Nadalje moramo uvoziti še 220 vagonov olja in 400 vagonov olj. semena, ker porabimo letno nad 35 vagonov olja. Tudi mnogo masti moramo uvoziti in 1200 vagonov sladkorja letno. Sladkor ne moremo sami pridelovati, ker nimamo dovolj dobre zemlje, prostranih površin za pridelovanje sladkorne pese. Morda bi šlo na debeli zemlji Podravine in ljubljanske kotline — toda nimamo sladkorne tovarne. Sladkor bomo torej morali — več ali manj vedno uvažati. Ne pa pšenice, olja in mastil Pridelek pšenice lahko z dobrim obdelovanjem zemlje, z večjo uporabo umetnega gnojila in s pomočjo zdravega selekcioniranega semena znatno dvignemo. Dvigniti povprečni pridelek pšenice, po ha na 1400 kg, kar ni nemogoče, ker nekateri napredni naši kmetovalci že toliko in še več pridelajo, in vzeti za pridelovanje pšenice še 30.000 ha, ki jih lahko nadomestimo iz one zamočvirjene površine, pa bomo pridelali dovolj pšenice za našo prehrano! To naj bo pr$a petletka našega uravnanega kmetijskega gospodarstva. To je bila blokada! Odlomek iz lunaikih dni Črne gore Črna gora je soseda Albanije, kjer se bijejo hudi spopadi, v katerih odločata v glavnem bajonet in bomba. Priroda te skalne domovine junaškega naroda je v mnogočern podobna albanski in tudi življenje človeka se v obeh pokrajinah izživlja na skoro podoben način. črna gora je bila v preteklosti prav kakor Albanija pogostokrat prizorišče krvavih bojev. Kakor Arnavti, samo še mnogo samozavestneje so umeli Črnogorci braniti svojo skalnato domovino, se zatekati v gore in ohraniti zlato svobodo. »Nas in Rusov je 120 mihjonov. kdo naj nam tedaj more do živega!« šo vzklikali hrabri borci in na tem tudi kovali svoj domovinski zanos. V času, ko grme ne daleč proč topovi in se razvija v svetu kruta pomorska vojna, prikličimo v spomin dogodke, ko je Črna gora ob ozkem pasu svoje obale doživela prav-ato epizodo svojevrstne — blokade. Pomladi 1913. so Črnogorci naskakovali Skader. Velesile, predvsem Avstrija in Italija, so hotele rešiti to mesto za novo ustanavljajočo se državico Albanijo. Zato so sklenile, prisiliti Črnogorce z represalijami k umiku. V prvih dneh aprila se je zbia’a pred črnogorsko obalo skupina vojnih ladij Avstro-Ogrske. Nem čije. Italije. Francije in Anglije. Nič manj ko 20 vojnih ladij je patruljiralo v črnogorskih vodah pod poveljstvom angleškega viceadmirala. katerega križarka je bfla zasidrana pred Barom. Vsaka ladja je prevzela določeni del črnogorske obale v kontrolo. S posebno noto v angleškem in srbohrvatskem jeziku je poveljstvo blokade obvestilo črnogorsko vlado o svojem dejanju. Črnogorci so bili malo prej dobili večje transporte žita in živeža iz Dalmacije, zato so se smejali sklepu velesil. Nikita je brez ozira na demonstracijo' vojnega ladjevja na Jadranu nadaljeval z obleganjem Skadra, ki ga je branil albanski vojskovodja Esad paša Toptani. Njemu očitajo, da je mesto za večjo vsoto denarja predal Črnogorcem. Esad paša, ki je hrepenel po albanskem prestolu, je bil kasneje po nekem rojaku v Parizu ustreljen. Skader je padel dne 27. aprila 1913 v roke Črnogorcev. V rani zori istega dne je mornarje na blokadnih ladjah prebudil hrušč in trušč s črnogorske obale. Vse se je zbralo na krovih in presenečeno zrlo na obrežje. Velike množice ljudi so korakale po Baru, ljudje so streljali v zrak in vpili: Živio kralj Nikita, živio naš gospodar. Na avstrijsko vojno ladjo »Radetzky« je prihitel sel in javil, da so Črnogorci zasedli Skader. Na italijanskem rušilcu so častniki gestikulirajoč z rokami - spraševali: '-Cavaliere, ohne cosa c’e, sparcherrano delte trupe?« in že je bil njih rušilec z vsemi topovi pripravljen za bombardiranje obale. Hrušč po mestu se je med tem veselo nadaljeval. Poveljnik v zalivu zasidranih ladij je obvestil tovariše na sosednjih krovih, da ni nevarnosti zanje. Črnogorci se le vesele padca Skadra. Popoldne istega dne je avstrijski generalni konzul jezdil iz Bara v Sutomore. kamor je bila odplula vojna ladja »Ra-detzky«. Po dobljenih navodilih se je vračal v Bar. Ponoči so ladje razsvetljevale z reflektorji obalo. Generalni konzul je prevzel posredovanje pošte, predvsem pa cele vrste vreč finega črnogorskega tobaka za mornarje. Čudno se sliši, ven- dar je bilo tako, da je črna gora vprav med blokado prodala mnogo več tobaka, kakor druge dni. Bila je to res prijetna pomorska demonstracija. Edin incident, ki se je primeri! med blokado, je bila prav za prav le zaplemba kraljevske jahte »Rumije«, ki so jo eskortirali v Kotor. Neki nemški izletniški parnik z Berlinčani na krovu, ki so se hoteli izkrcati v Črni gori, je bH zavrnjen.Potniki so z navdušenimi hurra klici nadaljevali pot na Krf. Nekega dne je jezdil avstrijski konzul v Sutomore. Ko je prekoračil avstrijsko mejo, je opazil pomnožene straže graničarjev. Varnostni ukrepi Avstrije so bili videti zeb smešni v dneh, ko je na črnogorski strani stal en sam orožnik. Pred Sutomorom, obdanim s španskimi* jezdeci, je stala cela četa Avstrijcev. Konzul je vpraša! poveljujočega častnika, kaj se je zgodilo. — Od včeraj dalje smo v strogi pripravljenosti. Vsak čas se lahko primeri spopad s sovražnikom. — S katerim sovražnikom pa vendar? se je začudil konzul. — No, s kom neki, s Črnogorci! se je odrezal komodni Dunajčan. Konzulu se je zdelo, kakor da je padel z neba. Tudi mestni poveljnik je hitel pojasnjevati resnost položaja, zaradi katerega so čete stalno v alarmnem stanju. V zalivu zasidrane vojne ladje so bile v strogi pripravljenosti. — Slišite! Vi delate tu vojno na lastno pest! Prihajam iz »sovražne« dežele in vas lahko zagotovim, da ni tam najmanjših znakov, ki b' pričali o napadu na Avstrijo! je dejal avstrijski konzul. — Rad vam verjamem! se je odrezal smehljaje se stotnik. Diplomati ste pač zadnji, ki zaslutite nevarnost in važne dogodke. Na krovu »Radetzkyja« je konzul zvedel, čemu je bilo v Sutomoru toliko ra*• '-■ Ribici, ki po morjih »Življenje minolovcev je bilo pasje življenje pes kaj takega ne doživi" ■st a lOVil z eno samo razliko, da namreč noben V pretekli svetovni vojni so Nemci razpoložili po morjih 43.636 min. Ob eksplozijah je polovica posadke ponavadi našla smrt, medtem ko je ostala polovica ostala z iznakaženimi telesi ter živčnimi pretresi zaradi strahotnih prizorov, ki jih tninolovci niso mogli pozabiti vse do smrti. Angleška admiraliteta je izdala 240 komunikejev; uradne besede teh poročU govorijo o neverjetni in nenavadni hrabrosti ljudi, o katerih se lahko zapiše, »da so pretresli srce vsakega Angleža«. Ker se je med vojno varovalo delovanje mornarice v največji tajnosti, se je le malo ali se ni skoraj ničesar izvedelo o naporih in žrtvah, ki so jih doživeli mi-nolovci na odprtih morjih; a tudi po končani vojni niso ti ljudje, ki so odnesli žive kože, kaj radi pripovedovali ter se spominjali grozot težke in življenjsko nevarne službe, o kateri je eden izmed mi-noiovcev povedal: »Življenje minolovcev je bilo pasje življenje, samo z eno' razliko, da ni noben pes nikoli doživel kaj podobnega.« Vendar pa je bila od teh nekaj tisoč pomorskih častnikov, mornarjev, ribičev in prostovoljcev med preteklo vojno odvisna življenjska eksistenca angleškega otočja; kajti brez pomoči teh ljudi iz vseh slojev, bi Anglija umirala od gladu, bi morala vlada podpisati mir ter sprejeti sovražnikove zahteve. Februarja 1917. leta so začeli Nemci z brezobzirno podmomiško vojno. Torpedirali so vsak angleški parnik, ki so ga srečali, in razpoložili na tisoče min na odprtem morju. Potapljali so zavezniško in nevtralno trgovsko brodovie. Februarja so potopili 260, marca 338 in apri:n že 430 trgovskih parnikov. 19. aprila »na najbolj črni dan v najbolj črnem mesecu svetovne vojne« je bilo potopljenih 11 trgovskih in 8 ribiških parnikov. Izmed štirih parnikov, ki so zapustili angleško otočje, se eden gotovo ni več vrnil. Med Shetlandskim otočjem in Kanalom so nemške podmornice razpoložile ogromne količine min, medtem ko so veliki vojni parniki razpoložili minska polja v Belem morju, 'Biskajskem zalivu, ob ameriški obali, ob južni kitajski obali, ob .lužni Afriki, Adenu, Indiji, ob obali Nove Zelandije, Avstralije in Ceylona. Težki topovi na bojnem brodovju so bili proti minam brez moči. Priti so mo- burjenja. Častniki bojne ladje so skrivnostno razlagali, kako so prejšnjega dne skozi periskop opazovali kolone Črnogorcev, ki so korakali k avstrijski meji. Točno da so opazili svetlikajoče se oro žje. Tedaj se je konzulu posvetilo v glavi, zakaj gre. Vsa bojevitost in pripravljenost avstrijskih čet in mornarjev na blokadnih ladjah je izhajala od tega, da je prejšnjega dne črnogorska mestna godba korakala s kolodvora v Baru, Stari Bar, od tod tisto svetlikanje orožja in sklenjenost čete godbe, ki so jo tvorili po večini avstrijski dezerterji. Konzul je imel dosti opravka, preden je prepriča! razočarane častnike o tem. Po tednih blokade na južnem Jadranu, ko so se velesile pripravljale na poostre no akcijo proti Črni gori, se je kralj Ni kita končno odločil, prepustiti Skader velesilam. Tako se je končala ena najprijetnejših blokad, kar jih pomni zgo dovina. Skader je prišel pod novo državo Albanijo, za katero je pokazala predvsem Avstrija v stalnem nesoglasju s svojo takratno zaveznico Italijo, nenavadno ljubezen. Avstrija je preskrbela Albancem kralja v osebi bivšega nemškega častnika Wieda, ki je bil kaj neprijazno sprejet. Domačini mu niso ho teli preskrbeti niti dvorca. Nastanil seje v Draču v dvorcu, ki ga je morala za drage denarje opremiti Avstrija. Novi kralj je bil kaj malo varen v deželi, ki se ni pokorila niti sultanu, da si ga je po veri priznavala. Albanski junaki od Ise Boljetinca do Esad paše. so bili premogočni gospodje, da bi se klanjal Wiedu. Balkanska komedija je preskr bela sprti Evropi mnogo zabave. Avstri ja je hotela s »svobodno«' Albanijo za preti Srbiji pot na morje. Italija nasprot r.o je ljubosumno gledala na to »kolonia! no« politiko na Balkanu. Ves svet se je zabaval ob avstrijskih . blamažah. ki so sc ken Ja'e s tem. Ha ir moral vavn kralj, princ \Yicd pobegnili. ali ne izvlečejo mine, ali dokler sami ne zavozijo nanjo. Potem pač takšna eksplozija more »raztrgati na koščke« 250. tonski parnik. Prei%do se tudi zgodi, tira gojitev finih in izbranih vrst, po katerih med konzumenti ni tolikega povpra ševanja. Pač pa se enostavne in splošno zahtevane sorte oplemenjujejo, dočirn luksuzne vrste ginejo. Prav zanimiva je tudi ureditev potrošnje vina. Seveda je urejena po novih ruskih načelih. Gostilničar, če se že tako izrazimo radi razumevanja ,kupi tipizirano vino enotne vrste. Ker pa že mora biti pri vinu razlika, na katero pivci toliko dajo, lahko gostilničar svobodno izbere vino pri tem ali onem vinskem kom binatu (nekaka vrsta vinarske zadruge!), in sicer pod določeno karakteristično številko. Če hoče namreč ruski državljan piti tako ali tako vino, potem si ga naroči pod to in to številko. Tako ima n. pr. vino »masandra« svoje ogromno področje 6.000 ha vinogradov s povprečno letno trgatvijo do 10 milijonov litrov vina. To vino se pripravlja v 17 različnih kleteh, ki nosijo svoja imena samo po številkah od 1 do 17. Četudi so temelji vina enaki, ima vendar vino iz različnih kleti svoje posebnosti, ki jih ruski krčmarji prav dobro poznajo ter zato naročajo »masandro« št. 1, 5, 6 itd., kakor pač želijo. Vinski kombinat »masandre« obsega področje znamenitih vinogradov bivšega carskega veleposestva Masan-dre. In kakor gostilničar, tako naroča tudi ruski državljan vino po želji, n. pr. rizling št. 3 ali kaj podobnega. Minolovci na odprtem morju pri svojem nevarnem delu rali na pomoč angleški ribiči, da so rešili šunko, kruh in maslo ter ostale živ-jenjske potrebščine, brez kater.h bi Anglija umrla od gladu. V začetku vojne je imela Nemčija le nekoliko starih iadij. s caterimi so lovili mine, 1918 pa so imeli Angleži že celo floto 726 opremljenih parnikov, ki so napravili vsak dan lUOO milj dolgo pot skozi Kanal, da bi očistili pot od min ter napravili pot trgovskim parnikom. Namesto na lov za ribjim blagoslovom odplulo vsak dan iz pristanišč na angleškem otočju na stotine ribičev na lov za nevarnimi minami. Mine so polagali in še poiagajo v precejšnji količini m to po več sto skupaj (minska polja) pred vhodom v kak kanal ali pristanišče, na odprtem morju pa na onih predelih, kjer plujejo ponavadi trgovski parniki. Kako pa love mine? Najenostavnejše ih love na ta način, da po dva parnika vlečeta žičnato vrv, katero zadržujejo na potrebni višini posebne naprave. Takšna vrv ima na prednji strani ostrino, ki seka žice, s katerimi so mine pritrjene n d dno. Ko mina nato izplava na površino, jo je prav lahko uničiti s topovsko trogio, ali kroglo iz puške. Lovci min ne vidijo ničesar razen sive morske površine. Doslej še niso odkrili aparata, ki bi jim pokazal, kje se 'shajajo mine vsaj približno, kakor se lahko ugotovi položaj podmornic. Lovci na mine blodijo po morju, dokler ne ujamejo da minsko polje odkrijejo šele po takšni katastrofi. Lahko rečemo, da so lovci min, lovci, ki gledajo vsak dan in vsak trenutek smrti v oči. . V neko nizozemsko luko se pravkar vrača »iskalec min«, ki je več dni krožil vzdolž obalo ter »pobira!« mine, ki so ovirale plovbo. Težka in sladka ruska vina Na polotoku Krimu je pravi raj ruskega vinogradništva Lamouretteov poljub Ko je leta 1789 izbruhnila v Franciji revolucija, je bil duhovnik Lamourette generalni vikar škofa v Arrasu. Z Mira-beaujem ga je povezalo veliko prijateljstvo. Zgodovinarji celo trdijo, da je znani Mirabeaujev govor o civilni konstituciji klera v pretežni večini sestavil Lamourette. Leta 1791 je bil Lamourette izbran za lyonskega nadškofa, kmalu nato pa je bil imenovan za člana zakonodajne zbornice. Radi dogodkov pri Varennesu se je Francija razdelila v dva tabora in zdelo se je, da se ni več mogoče izogniti državljanski vojni. Takrat je imel 7. avgusta 1792 Lamourette v zbornici svoj znameniti govor, s katerim naj bi pomiril nasprotna si tabora. V zanosnih besedah je pozval člane zb&mice, naj ostanejo zvesti svoji prisegi Franciji in kralju. — Uspeh njegovega govora je bil presenetljiv. Nasprotniki se niso samo pobotali, ampak so se jeli v znak sprave objemati in poljubljati. Na sejo pa je bil takoj poklican kralj Ludvik XVI, ki ga je vsa zbornica sprejela z burnim ploskanjem. Toda uspeh Lamourettejevega govora ni bil dolgotrajen. Po treh dneh je postal prepad med obema taboroma še večji. Brunswickov manifest je naravnost razdražil duhove ter sprostil strasti. V zbornici je padla izjava: »Državljani, domovina je v nevarnosti!« Potlej pa je naglo prišla revolucija. Ono objemanje in poljubljanje narodnih zastopnikov pa je ostalo kot tradicija. Izraz »Lamouretteov poljub« se je vkoreninil v francoskem jeziku in se še dandanes uporablja. Z njim označujejo Francozi po mir jen je nasprotnikov, ki ne traja dolgo časa. Marsikdo si še danes misli, da pijejo v Rusiji še vedno zgolj »vodko« (žganje). Manj pa je znano, da je v Rusiji tudi potrošnja vina močno razširjena. V Moskvi je na priliko nešteto gostiln in krčm, kjer točijo odlična ruska vina z juga, iz srednjeazijskih vinogradov, kavkaških sončnih pobočij in zlasti s polotoka Krima. Vsekakor pa najbolj preseneča, da ruska vina ne nosijo svojih posebnih imen, ampak prav taka kot so v navadi pri nas, n. pr. rizling, muškat, tokajec in podobno. Vinsko trto so prinesli v Rusijo nemški kolonisti ter jo>posadili na pobočjih Krima, kjer je jela bohotno uspevati. Ko se je pokazal Krim kot izvrstna lega za uspevanje trte. so pobočja posadili s sadikam: iz Nemčije. Francije in Španije. Klima in zemlja pa je dala evropskim sadikam oz. njihovim plodovom poseben okus. Vsa krimska vina so težka in nenavadno sladka ter jih je mogoče še najbolj primerjati z grškimi in španskimi vini. Toda tudi trte nemških sadih daje-:o močno in ; zgradili pivovarne, v katerih se nc Uw.a drugega kakor je in pije! Whisky naj pijejo mračnjaški ,in fanatični Irci, ki si ne žele nič drugega bolj na svetu kakor da bi postali policijski agenti. Enako naj Italijani spijejo kar sami doma svoje kristusove solze in svoje sončne likerje! Otroci strica Sama imamo dovolj zdravili pijač, hladne vode in svežega mleka! Vsaka država ima svoje potrebe in zahteve!« Tako in še nazornejše so grmeli v Arne riki proti alkoholizmu najrazličnejša treznostna društva, žolčni pastorji, dobro vzgojeni meščani ter stare device — m to po vseh dvoranah ameriških velemest. Leta 1846. so prohibicijo že uvedli nekateri okraji, a 1851. je država Maine izdala prvi zakon, ki je predpisoval najstrožje kazni za one. ki bi prodajali, pro-izvazali ali pili alkoholne pijače. A tudi druge države niso hotele zaostajati že zaradi prestiža ne. Prohibicija je nehala biti moralni problem, postala jo poiicijski problem. Nehala je biti ideal samo da so jo mogli zanesti v volilno borbo. Tako je prevzela vse ameriško javno mnenje, da se je celo problem suženjstva umaknil nekam v ozadje. Pravi pionirji tega boja so bile ponavadi odločnejše stare osebe, ki so energično vdirale v središča alkoholizma: v bare in gostilne, kjer so temeljitejše deiKOiiraJe vso opravo in porazbile vso steklovino kakor bi tega ne opravila še tako »vesela družba«. Ena izmed takih atnaeonk je bila neka Carrie s priimkom »Nacija«, ki je organizirata cele jurišne skupine, in pred katero so se tresli lastniki barov in gostiln. Leta 1900. so se še tri nove države pridružile krepostni prohibiciji... in tako naprej, dokler ni prohibicija postala pred vstopom Amerike v vojno samo po sebi razumljiva zadeva. Suha devica narodnostne higiene ali narodnostnega preporoda je postala junakinja vojne. Amerika je sprejela antialkoholni zakon, kateremu se ima zahvaliti za svoja gansterstva, najrazličnejša zločinstva, za neverjetno oboga-tenje »bootlegerjev«, za korupcijo policijskih in upravnih oblasti, za neštevilne poboje, pokvarjenost in še za skratka trikrat bolj pokvarjen in popačen alkoholizem. Med tem ko so v Ameriki stare in suhe device z motikami, stoli in marelami de- moliraie ameriške pivske na evropskih tleh pokazali za gospo prohibicijo manj razumevanja. Ponekod so sicer zavladali suhi režimi v večji ali manjši meri, vendar se pa niso mogli nikjer obdržati. Želja po prohibiciji je rodila že pred vojno v Angliji »Društvo vodopivcev«, v Irski in na Škotskem je .izglasoval parlament prepoved točenja pijač po nedeljah, v Kanadi pa je bil uveden »Kanadski vzdržnostni zakon«, ki je znatno pristrigel prodajo alkohola. Turška narodna skupščina je izdala 1920. leta izredno strog zakon o omejitvi točenja alkoholnih pijač, med tem ko je bilo v Rusiji med revolucijo in prva leta po njej sploh prepovedano točenje in pitje alkoholnih pijač, kajpada tudi znane vodke. V tistih letih je bilo le malo dr-ž^v, ki jih ne bi zajela epidemija »suhih režimov«. Tudi v Madžarski niso smeli za vladanja Bele Kuhna prodajati alkoholnih pijač. In ko je bivša Avstrija zaprosila za posojilo v Ameriki, so ji od tam odgovorili, da ji pošljejo dolarje, ako vsaj deloma sprejme med zakone gospo prohibicijo. Cehoslovaška je prepovedala vsako prodajo alkoholnih pijač mladini izpod šestnajstega leta, socialisti v Belgiji pa so izglasovali zakon, ki je dovoljeval privatnikom kupiti samo dva litra enkrat, dočim je pred švedsko narodno skupščino prohibiciji izpodletelo. Pač pa sta ostali »suhi« samo Norveška in Finska. V Norveški bi se smel alkohol uporabljati samo v medicinske in znanstvene svrhe, vendar pa jemljejo zakon o prohibiciji na Norveškem zgolj teoretsko, kajti vino dobite tam ceneje kakor v Danski, kjer suhega režima ne poznajo. Pač pa Finci izvajajo prohibicijski zakon tudi praktično, in to tako temeljito, da se prerado zgodi, da so zapori čestokrat prepolni pijancev... »Gospodje, pozdravite to milijardo, ne boste je več videli" Vojna je najpodlejše dejanje, ki si ga je mogel izmisliti človek. Z njim ubija človeštvo v nenasitnem imperializmu po okolici vrednote, ki bi lahko dvignile kulturo naše zemlje'na zavidljivo, občeko-ristno stopnjo. In kar je najtragičn-dše, svobodo moraš braniti z istim orožiem. Tako požirajo velikanske tovarne dan za dnem ogromne vsote denarja za oboroževanje. Samo največja orožarna - treh bratov Dupont v Ameriki, ki so francoskega pokolenja, ima dnevno fiOO.OOf (blizu 50 milijonov din) dobička. Ta de tiar plača Velika Britanija za naročen orožje in strelivo. Bojno orožje požira tedaj na kupe de narja. Tako stane angleški tank 50.00 funtov šterlingov. En funt pa je vredei okoli 280 dinarjev. S tem denanera b lahko kupili 60 poljedelskih traktorjev Granata protitankovskega topa stanc 18 funtov, 100 krogel za puško pa 12 funtov. Bomba, ki jo mečejo letala, stane 500 do 10.000 funtov, po svoji velikosti. Težki top stane 170.000 do 220.000 funtov. Izstrelek takega topa stane 850 funtov. Z denarjem, ki ga izdaje za 1 strojnico, bi lahko teden dn kosilo 1000 ljudi. Torpedo stane 60 do 1500 funtov. Letalo 8000 do 20. CU križarka 4 do 6 milijonov. Za konstrukcijo letala se porabi 10.0i delovnih ur, za veliko vojno ladjo 3 t 4 milijone ur. Za vojaka na fronti potr bujejo danes 100 delavcev v zaledju, zadnji vojni je stal kilometer fronte K ‘iuntCV na dan. L. 1913. je ves svet izda! za oborožitev 636 milijonov funtov, |, 1935. 108*» milijonov, I. 1936. 1563 milijonov, I. 1937 1908 milijonov, L 1938. 2226 milijonov, !. 1939. pa že 2980 milijonov funtov šter Jingov. Mednarodna banka v Baselu je izračunala, da je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta izdanih 5 milijard zlatili dolarjev za oborožitev: to znaša na dan okoli 7 milijonov funtov šterlingov, Zad nji angleški vojni preračun znaša 2 mili jardi in 400 milijonov fantov šterlingov.,. , L. 1816. je francoski preračun iznašal prvič 1 milijardo. »Gospodje, pozdravite to milijardo, ne boste ie več videli!« je dejal finančni minister. Mogoče je mislil, m da take vsote nikoli več nobena država ne bo zmogla. Pa se e zmotil. Ko je prišla restavracija, so to milijardo dali francoskim emigrantom, ki j'm je revolucija vzela imovino. General Foy je bil proti temu in je vzkliknil: »AH veste, gospodje, kaj je to milijarda? Od Kristusove smrti še ni pretekla en« —! 'ijarda minut!« Mož je imel prav, kajti milijarda minut se je zaključila šele I. 1902. Egiptski list »Images« primerja to številko takole: Če bi Kristusov sodobnik imel 1 milijardo frankov, pa bi on in njegovi nasledniki vsak dan porabili 1000 r ' '— '"asa. da /\ fr' o: * « ''' Protiletalski top nagma angleSkega pisatelja Dne 20. novembra 1900 so pogrebniki prinesli iz nekega tretjerazrednega pari škega hotela v ulici »Les beaux arts« krsto pariškega meščana Melmonta. Za mrtvaško krsto je šlo trinajst ljudi, meri njimi štirje reporterji. Malokdo v Pari zu je vedel, da je to pogrebni sprevod enega izmed največjih takratnih pesnikov — Oskarja Wildeja. Oskar Wilde se je preimenoval v Melmonta — ime je pobral iz neke Balsaco ve novele — da bi se pod tem imenom skril pred preziranjem javnosti ki ga je. smatrala za navadnega zločinca. Umrl je v siromaščini, kakor največji siromak. Njegovo živčevje je razkrojil alkohol. Oskar Wilde si ni nikoli mogel predstaviti, da se bo na tako žalosten način poslovil od življenja — v najbolj zapuščeni sobi temačnega hotela. Svoječasni polbog Londončanov se je znašel skozi noč v suknji kaznjenca velike angleške kaznilnice. Obsodili so ga na prisilno delo; pri težkem in napornem robotanju mu je ostalo le malo časa za razmišljanje o okrutnostih človeškega življenja. Pozneje, ko se je znašel v Parizu kot izgnanec višje londonske družbe, je ob neki priliki potožil francoskemu pisatelju Andreu Gideu: »Ali veste, v četn je tragedija mojega življenja? Svojo genialnost sem dal za življenje, a za svoja književna dela samo svoj talent!« Resnica pa je bila samo ta, da niti afera z mladim lordom Douglasom niti vsi ostali Wi!dejevi grehi niso pokopali pesnika tako kakor ga je njegovo pisanje proti takratnim »londonskim gornjim desettisočem«. Ta VVildejeva dela so bila ->Lady \Vindermere« in »Btmbury«. Andre Gide je- mnogo pisal o Oskarju VVildeu, ne samo kot o književniku, ampak tudi kot človeku. Wi!de je večkrat pripovedoval francoskemu književniku m esejistu, da je življenje pekel na zemlji in ničesar drugega. O tem je povedal naslednjo zgodbo: — Nastala je smrtna tišina in pred Stvarnika je stopila duša grešnega človeka. Stvarnik je odprl knjigo življenja ter reke! duši: »Tvoje življenje je bilo življenje velikega grešnika. Pogosti m težki so bili tvoji grehi. Zato ti velhn: poslal te bom v pekel.« »Gospod, v pekel me ne smeš poslati!« »Zakaj ne?« »Ker je bilo vse moje življenje en sam pekel.« Stvarnik se je zamislil in dejal: »1 voje življenje je bilo zares podobno pravemu peklu. Naj bo. Odšel boš v paradiž.« »Tudi v paradiž me ne moreš poslati, Gospod!« »Zakaj?« »Ker si paradiža nisem mogel nikoli predstavljati.« In je zavladala grobna tišina okoli Gospodovega prestola. Nihče ne more tako globoko raniti ko žena. In nihče ne zna tako blažilno lečiti rane ko žena. — (A. Blanche) Zvestoba v večnem snegu in molku kur. Značaj v tem ozvezuju rojcruh jc nekam izpostavljen, pri p« reči j h „ so lem ne barve, zlasti črna, ki pa ne sme pomenili barvo žalosti. Obleke temne V neskončnih poiarnih pokrajinah je pes človeku nonacJomesiijiv tovariš v življenjskem boju 1 Brez polarnih psov bi se ljudje težko ohranili v širokih pasovih ledu in tišine. V polarnih krajih ni pes človeku samo zvest prijatelj in nerazdružen spremljevalec. ampak tudi nenadomestljiv tovariš v boju za življenje. Psi vlačijo sani po neskotičiMh zasneženih puščavah, a so tudi izvrstni gonjači na lovu za tjulnji, a k« pa se približa medved, se vržejo nanj z največjo drznostjo. Brez psa bi se Eskim težko preb''j>! skezi življenje, ni potem čuda, da plača za psa tudi do 5000 dolarjev. Zadnjo vsoto so plačali za psico Hello v Seattleu na Aljaski, ki je že večkrat rešila človeku življ««je ter je ob priliki rešila smrti tudi nekega otroka, ki so ga napadli psi. Brez psa je potovanje v polarnih krajih sploh nemogoče. Na tisoče, ki so se odpravili v te kraje brez psov, je že našlo smrt v s a« ženem morju in večnem ledu. Polarni psi zavohajo s svojimi čutili vsak snežni v!har. Z nobenim udarcem se ne dajo več spraviti naprej, postanejo nemirni ter pričnejo grebsti s šapami po snegu. Eskimi vedo, da se pripravlja nevihta. Izprežejo pse ter izkopljejo v snegu luknje, v katere se potem zakopljejo, ko ' psa, ki se sovražita, potem se zagrizeta drug v drugega, in vname se borba, ki se ponavadi konča s smrtjo enega od protivnikoV. Večkrat, ko drve sani skozi nepregledne zasnežene planjave ter postaja pot dolgočasna, tleskne voznik z usti in zakliče predobro znano besedo: »Medvedi!« Kajpada da za šalo Psi takoj okre-nejo proti drugi strani, da bi zavohali sovražnika Nekolikokrat globoko zadihajo. medtem ko jim oči preizkujejo belo in zasneženo neskončnost. dir v neznano Končno se spustijo v smer. čeprav niso ničesar opazili in ničesar zavohali. Končno zaslišijo smeh Eskima, ki jim pove, da je voznik hotel samo pre-i izkusiti njihovo sposobnost. Navadno je v eno vprego zapreženih osem psov, od katerih je eden prednjak; zgodi se pa tudi. da vprežejo v sani do dvajset psov. Polarni psi prenesejo vsak napor, skratka vse. ali samo enega ne — toplote. Toplota jih napravi lene in negotove, kajti oni so sinovi večnega snega in ledu. iombimrane i z belo ali podobno svetlo barvo. Srečen kamen je kaineja, nikoli pa se ne smele ozaljšali s kakim črnim kamnom. TEHTNICA (Rojstva med 21. septembrom in 23. j oktobrom.) In že spet jc na vladi boginja Venera. Ženam, rojenim v lem ozvezdju, priporočajo pastelne in rahle barve, ki se čudovito skladno pri-! legajo k nežnim značajem, potrebnim j meča ega varstva žaste korale Kamen sreče so ro-Blago za obleke pa razni „Lažni" lasje Lukrecije Sergije V milanski knjižnici »Ambroziana« hranijo že 400 let v majhni stekleni vitrini gost pramen p!avi'h ženskih las. To si je rimska lepotica barvala lase. Lepi lasje, ki so navdušili toliko vitezov in plemičev, ki so zmešali glave mirnim sa-mostancem in pesnikom, ti lasje so bili — falzifikat! Prav za prav je znanstveni svet že dolgo časa sumničil, da bi imela Lukre-cija Borgija.plave lase; kajti njena mati, zapeljiva krčmarica Vanoza Cataelli in njen oče Rodrigo Borgija sta bila oba tipična Italijana s črnimi očmi m s črnimi lasmi. Nikoli pa se še ni dogodilo, da bi črnolasec in črnolaska rodila plavolase otroke. No, zdaj se je posrečilo kemikom raz-ozljati to stoletno uganko m razkriti vetu trik Lukrecije Borgije. Odkrili so : tudi stari zapiski, ki pričajo, da si je pa Borgijka vsakih šest dni skrbno bar-ala lase. Navsezadnje ni bilo to v ta-ratni dobi nič nenavadnega, saj je zna-o, da so si ženske pred 400 leti zelo ade barvale lase, in da so si Italijanke >arvale lase plavo, kajti plavolasa Itatt-anka je bila vsekakor redkost. Na vsak način bo pa držalo, da je lepa ŠKORPIJON (Rojstva med 21. oktobrom in 21« novembrom.) Zene lega ozvezdja so silno prodorne, odločne in samozavestne. V svoji modi nekoliko poudarjajo moško modo, saj jim vendar vla-1 da Merkur. Posebno všeč jim je ko-1 slim, ki ga je naredila moška roka. Kot pravijo zvezde, so jim najbolj všeč briljanti. STRELEC « (Rojstva med 22. novembrom in 21, decembrom.) Zene, rojene v tem ozvezdju, so vedrih in neprestano veselih značajev. Njih najlepša barva je modra. Prav prikupne so v raznih svilah, težkem taftu, toda ludi modra volna je priporočljiva. Izmed dragega kamenja jim zvezde priporočajo modre safirje in ahate. Njihov varovanec pa jo Jupiter. Muhe slavnega Beethovna Znano je, da je genialni komponist Beethoven žive! dokaj svojavrstno življenje. Tako ga na Dunaju niso poznali ’ ^ I ,« . . ,. , J ‘ ^ukrecija vrtela moške s svojimi valo- samo z*radi njegovih skladb, ampak uu. vitimi in bujnimi plavimi lasmi. Borgija P° tem> ker ni mkoh dolgo strpci v e„em ie imela docela črne oči, da so bili potem J stanovanju. Napisal oi ia o precej vi-ljeni lasje pravi kontrast. Težko verjet- soko število, ako bi preste.! vse nje-to je tudi. da bi brez barvanja imela Lu- K«™ stanovanja. A ker je vsako leto ie-recija Borgija toliko častilcev in da bi; toval, najdete se- daaes v najbhzji ouuaj- i cvetja ivimv iiiv-v v ui v.« . . . .. ien brat Cezare Borgija iztuhtal toliko J ski okolici po.no hii, kjer prav da je /ojih mračnih načrtov, ako ne bi izgubil imeti zaradi — plave barve. Zvezde o ženssu mwui Zvezde vam bodo povedale, kako se oblečlte in ozaljšajte Moda je zares strahovit diktator. Koliko okrbi, polov, jeze in radosti imajo žene z njo, da o moških sploh nc govorimo. Pa kakino barvo, kakšen kroj1? Skrb, ki vse leto tare žensko glavo. Na tisoče modnih rCvij se „pre-taka“ iz roke v roko, na tisoče pomagačev, ki lajšajo ženskemu svetu skrbi. Znabili vam bomo nekoliko pomagali, če vam odkrijemo modni horoskop, ki je zapisan v zvezdah in v znamettju ozvezdij, v kat or ih ste rojeni. Poglejte ga! KOZOROG (Rojstva med 22. decembrom in 18. januarjem.) Nad ženami, rojenimi v znamenju kozoroga, vlada Saturn, ki je znabili kriv, da so te zene pi ecej resnega značaja. Vdane so melanho liji ter ljubijo temne barve, kot na pr črno, temno vijoličasto, rjavo itd. I ra' rado čitajo resne knjige. Všeč so jun stilne obleke iz težkega in togega bla fiA. Krokat in taft jim je v okras. Rade imajo nakite kol so kitajske brose indijski amuleti in podobno VODNAR (Rojstva med 19. januarjem in 20 februarjem.) Zena, rojena v tem zna-meuju, je tako rekoč ljubljenec sreče Vse, kar poskusi v življenju, se ji obnese. Ima precej talenta za trgovlMo iu poslovne življenje ter se »na do kopali do uspehov. Njeno življenje jc pod vplivom Saturna. Njene barve so želoma in moor a lorijev, v katerih so leta 1938 napravili 1,349.000 poizkusov na čebelah in čebelarskih proizvodih. Da bi se zatrle razne bolezni ima Rusija 24 zavodov po raznih krajih, ki se znanstveno buvijo z raznimi ecbelninii boleznimi. Številni poizkusi v takih institutih so tudi pokazali, da se seme od deteljice poveča dvakratno, ajde za 60 odst., sončnice za 50 odst. samo zaradi obletavanja čebel Gotovo sadje so popreje oplojevali z rokami. s čemer se je cena zelo dvignila Oplojevanje s čebelami pa ni samo znižalo cene sadju, ampak je tudi povečalo dobiček za 6 do 10 odst. Ker sc dogaja, da čebelam diši bolj divje rastlinje, sta znanstvenika A. F. Gubin in S. A. Rozov na dognanjih sovjetskega znanstvenika Pavlova dosegla s pomočjo posebnih refleksov, da so čebele hodile na pašo tja, kamor sta ona dva hotela. Obenem je ta metoda povečala apetit čebol pri hektarju deteljice za 17 krat. Tako „dresiranje“ čebel je _ dokaj enostavno ter si ga lahko privošči vsak čebelar. Skuhati je treba poseben sirup iz enakih delov vode in sladkorja. _ Ko se sirup ohladi, je treba vanj potisniti za kakšni dve uri cvetove onih rastlin, na katere hočemo odgnali čebele past. Nekaj dni popreje, preden začne cvesti ona kullura, na katero hočemo odgnali čebele, je treba potem hraniti čebele dnevno s 100 grami tega sirupa. Ko potem čebele izlete, odidejo na pašo za onim cvetjem, ki jim je bilo „podtaknjeno". V Rusiji je danes 125.000 kolhoznili čebelnjakov. Da bi država še dvignila čebelarstvo, je odlične čebelarje nagradila tudi z naj višjim državnim odlikovan jem. Med lemi odlikovanci so čebelarji kakor V. F. Saljagin, ki je v enem izmed kolhozov Rrasnojarskega okraja pridelal povprečno la" kg medu iz onega panja, med tem ko mu je rekorden panj vrgel 300 kg medu, A. V. Akimova, ki je, ustanovila večji čebelnjak v enem izmed kolhozov Altajskega okraja ter pridelala povprečno 113 kg "medu od panja; kasneje je poslala Akimova inštruktorica čebelarsslva ter je ustanovila več čebelnjakov.^ Na zadnji gospodarski razstavi v Mos^ kvi je razstavljal tudi čebelarski _ trusj, ki ima 25.000 panjev. Lansko leto je bilo tudi rekordno, kar se tiče čebelarstva v Rusiji, ko jc čebelar nekega kolhoza Ivanovski dobil od enega panja 335 kg medu. Križanka tsmamsetsaat Kak® ji iskaS posojilo Madžarski revolucionarni pesnik Aleksander PetSfty je bil v stiski ter se je obrnil- rta bogatega prijatelja Pulskega, da bi mu p-osodil 500 forintov. Prijatelj mu je v šali odgovoril: »Dacela sem suh, lahko bi ti pa odstopil stanovanje in dal hrano, dokler ne dobiš kje denarja.« »Pet sto f«ri«t«v iščem, a ne miloščine«, mn je odgovoril jezno Petofiy. »Posojilo veča upnikov ugled ter ponižuje dolžnika ako ne vrne posojila. Upnik, ki pa ima detsar, a ga noče posoditi, pa samo ponižuje vsakega svojega dolžnika.« Pesnik je takrat izjavil, da ne bo nikoli več zahteval posojila od Pulskega. Isti dan je budimpeštanski založnik, ko je izvedel v kakšni stiski je Petofty, odkupi; od pesnika zbirko njegovih pesmi, ter nnt plačal zanjo 1000 forintov. Ponos in meč sta častni in odprti orožji moža. Tajni in klepetavi drobni strup, ki utegne človeka hudo zadeti, je orožje žene. — (Kardinal Richelieu) STAR, GNIL ZOB MORA POJESTI TAŠČA Avstralski domorodci na kaj originalen način izdirajo stare in gnile zobe. Možakar, ki toži radi zobobola, se mora do trebuha zakopati v zemljo. Močan in mi-šičat domorodec ga drži za roke, drugi za glavo, tretji pa mu s kamnom izbija bolni zob. Pri tej strašni zobni operaciji se zberejo žene iz celega naselja okoli človeka, ki mu »izdirajo« zob, in prepevajo domorodske pesmi, da bi mu na ta način olajšale bolečine. Če rana zelo krvavi, položijo nanjo kos ilovice. Bolan, star in gnil zob pa mora navadno pojesti bolnikova tašča, če jo ima seveda... KAJ BO, KO NE BO VEČ BARVILA ZA ŽENSKE USTNICE? Angleško trgovsko ministrstvo je zaprlo vse lepotične salone. Pravi vzrok je ta, ker so začeli uporabljati glicerin, brez katerega težko najdete lepotilno sredstvo, za fabriciranje eksplozivov. Nadalje je za polovico zmanjšana izdelava barvila za ustnice, laka za nohte, soli za kopanje in podobnega; verjetno pa jc, da bodo ta proizvod še bolj omejili. mmm ' ■ i •; mm m Vodoravno: 1. polovica, del magneta; 4. se rabi pri barvanju; 7. osamiieu; 10. žuželjka; 11. zemlja; 12. del sobe; 13. se rabi pri barvanju; 14. začimba; 15. divja žival; 16. veznik; 17. srbsko krstno ime; 18. grška sveta gora; 21. žensko krstno ime; 24. kozaški poveljniki; 27. pesnitev; 29. del pohištva; 30. oblika gl. „biti“; 31. staro orožje; 32. čutilni organ (množ.); 33. judovski prerok; 34, ploskovna mera; 35.hlev; 37. predlog; 38. izraz v glasbi; 40. ostanek drevesa; 41. časovni veznik; 43. čutni organ; 44. strupena že-želka; 46. spolni zaimek; 47 domača žival; 50. zaimek; 51. oče; 52. predplačilo. 53. veznik; 54. naj večja nemška reka; 55. abesinski velikaš; 56. vrez v kožo (2 sklon nmož.). Navpično: 1. Italijansko pristanišče; 2. Japonsko mesto; 3. težka nadloga; če ni kalj jesti; 4. ploskev; 5. veznik; 6. del, ptlCS; 7. drug izr?.? za ,.r>okvnvi“; g stisko krstno ime; 9. množica liudi; 19. moško krstno ime: 20. puSčavniK; 21. moško krstno ime; 22. šlevnik; 23. turški pozdrav; 25. lovec na miši (srbsko); 26. umetni človek; 28. začimba; 30. velika lesena posoda; 35, število; 36. glavar družine; 38. moško krstno ime; 39. Češko kralj premagan pri Suhih krutih; 40. pebivalec (sev. Anglije, 4. skl. množ.); 42. gibanje vode; 13. turško ime; 45. svetopisemska oseba; 47. dvoje; 18. razdobje. 49. prebivalec v Nemčiji. LJ U B E Z E N S K A ROMANTIKA IZ AMERIKE V glavnem je seveda romantika za človeštvo že pol«nvana. Časi grajskih gospa in gospodičen ter ognjevitih vitezov so zašli. Toda kljub temu prinaša vsakdanje življenje še vedno zgodbe in epizode, ki so polne romantike. Celo v Ameriki, kjer je svet trezen in posloven, se lahko primeri kaj nenavadnega, kar močno vonja po starih časih romantike. Pred tedni je bilo ameriško časopisje polno najbolj senzacionalnih vesti o ljubezenski aferi, kot se take reči imenujejo v sodobnem jeziku, neke 18 letne Natalije Carr, edmke bogatega newyorškega borzijanca. Mlada Natalija je dedinja velikega bogastva, mimo tesa •je dokaj mikavna, zato ni čudno. da so se za njo pehali nešteti »interesenti«. Dekle je sicer obiskovalo salone in razkošne prireditve, toda za nikogar se ni moslo ogreti njeno srce. Neprestano ie tožila, da se« v družbi strahotno dolgočasi. Oblegal jo je sicer ce! roj oboževalcev, toda vsakogar, ki jo je zaprosil za roko, je ponosno odbila. Slednjič pa se je tudi v njenem srcu razklal leden oklep; lepa Natalija se je zaljubila. Toda nikar si ne mislite, da se je zaljubila znabiti v kakega športnega rekorderja ali komponista šlagarjav, tudi v filmskega zvezdnika ne. Pač pa se je blazno zaljubila v nekgea navadnega šoferja, VValterja Stranforda. Nekega dne se je zaman trudila, ko ji je odpovedal motor njene sijajne limuzine. Priskočil ji je sredi ceste na pomoč neznaten ameriški šofer ter ji pomagal iz zadrege. Spoznala je v njem vedrega praktičnega človeka, ki je v trenutku omrežil njeno srce. Mladi mož je bil kaj preprost, spodoben človek, ki pa razneženi milijonarki ni prav nič 'askal. ampak ie govoril z njo kot enak z enakim. Oče", bogat bankir Carr, seveda ni bil najmanj navdušen, ko mu je edinka zaupala svojo srčno tajno. Se tisti hip je bil sklenil, da iz te moke ne bo kruha. Walterju Stranfordu je poslal ček za večjo vsoto denarja in sodil, da .ie s tem zadeva končana. Natalijo pa je poslal, ko’ je bil izvedel, da se še vedno sestaja s šoferjem, k daljnjim sorodnikom. Mož pa očividno ni računal s trdoglavostjo svojega lastnega otroka in pa s tem, da romantika vendarle še ni dokončno pokopana niti v Ameriki. čez nekaj dni je dobil od hčere brzo-jav, v katerem mu je dekle postavilo ultimat: »Če mi v sedmih dneh ne daš svojega očetovskega blagoslova, grem takoj v samostan, kajti brez ljubljenega VValterja je svet zame prazen.« Oče ultimata n| vzel zares. Toda koliko ie bilo po sedmrh dneh njegovo presenečenje, ko je izvedel, da je Natalija res stopila v samostan kot novinka. Bogata dedinja si je nadela kopreno in rekla vsemu svetu »Zbogom!«. — Vse nujne očetove brzojavke niso ničesar zalegle. Moral se je sprijazniti z usodo. ki jo je tako trmasto diktirala njegova hči. V vso zadevo pa se je medtem vpletel še nekdo, s katerim niso prav nič računali; Walter Stranford. Ko je izvedel, da je Natalija stopila v samostan iz ljubezn' do njega, se je bil odločil, da sam poseže vmes. V banki je dvignil vse svoje težko zoslužene prihranke ter poiskal tri prija-‘elje, ki so mu obljubili, da gredo z njim v pekel, če bi bilo treba. Odpeljali so se v vas blizu samostana ter nekaj dni obrezali in podrobno iskali informacije o celici, v kateri je Natalija premišljevala o svoji neuslišani ljubezni ter grenki usodi. In tu je nastala za Ameriko zadnja velika romantična senzacija. Neke noči je prednico samostana, kamor moškim dostop ni bil dovoljen, malone zadela kap. čez samostanski zid so vdrli v samostan štirje tnoški. Ne oziraje se na vpitje in proteste prednice in častitih sester so si utrli pot do celice, v kateri ]e ždela Natalija. Pograbili so jo, odnesli in nato jadrno odbrzeli z avtomobilom v neznano smer. Prednica je še tisti hip obvestila policijo o »razbojniškem napadu«, ali neznanci so jo odpihali pred nosom policije. Že drugi dan je policija v brzem vlaku, ki je vozil proti Ne\v Yorku, odkrila pe-torico. Toda aretacija ni bila tako enostavna, kot sr je to zamislila policija, kajti dekle je jelo protestirati ter je slednjič sama izjavila, da ji je všeč, da se je zadeva tako razvozljala. Aretacija, je splavala po vodi, člani policije so petori-co samo pospremili do Ne\v Yorka, kjer 'e oče Carr slednjič dal hčerki zahtevani očetovski blagoslov. Za kazen pa bo moral plačati stroške odvetnika, ki bo zagovarjal njegovega zeta pred obtožbo, ker je nasilno vdrl v samostan, kamor je moškim najstrožje prepovedano. / jugoslovanska zavarovalna banka v Ljublja (lastni dom v Gajev! in TyrSevi utlei) Ekspoziture: MARIBOR, Aleksandrova 6/1 - Tel. 2©-66 CELJE, Ulita dr. G. Žerjava 1. - Tel. 1-99 želi svoiim zavarovancem in poslovnim prijateljem uspešno jNovo letol Sprejema vse vrste e!ementarnih zavarovanj, ter življenjska v najmodernejših kombinacijah Zahtevajte neobvezne prospekte j. Hutter in drug MARIBOR Predilnica Prva domača tvorn*ca klotov in silkov # Tvornica hlače-vine O Prva domača tvormca sukanca za šivanje # BANOVINSKO ZDRAVILIŠČE Rogaška Slatina želi \ * . svojim cenjenim gostom, nriiateliem in konsumentom mineralne vodz srešno in usocha polno * 7 1,1 Novo leto! ..SALONIT a valovite plošče in šablone za kritje streh ravne plošče velikega formata za obloge in veiektiotenmčne namene cevi za odvodne kanalizacije, drenažo, oblogo električnih kab'ov, aimovode, ventilacije in vode toplega zraka za ogrevanje tlačne cevi do 25 atm. pritiska za dovodne Kanalizacije in plinske vode „SPLIT" a. d. za cement portland Split, Zagreb, Beograd, Ljubljana, Sarajevo Zastopstvo Maribor: Pinter & Lenard železnina — Aleksandrova c. 34 ^°v° vese\° ?tav ** ° KARO ift 9« industrija čevljev Izredno praktično pisarniško pokištvo Poslovalnica Ljubljana, Kersnikova ulica 7, telefon 22 66, Maribor, Prešernova ulica 4 dobavlja Remec -Co., Kamnik Telefon štev. 4 Zahtevajte prospekte! Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi tvrdka SENK FRANC POHIŠTVO TRATA - ST. VID Telefon štev. 704 srečno in veselo Novo leiol J. Cvetic tvornica perila Murska Joža Hrastelj, trgovec v Gornji Radgoni, podruž. Slatina Radenci želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem srečno in veselo Novo leto! T. KOR N J. trs. družba LJUBLJANA Ustanovljeno 1852 — Račun Poštne-hranilnice, podružnica Ljubljana št 11.006. — Telefon interurban št. 20-14 — Brzojavke: KORN CENTRALNE KURJAVE — PREZRAČEVALNE IN KLI-MATIZIJSKE NAPRAVE — VODOVODNE INSTALACIJE — SANITARNE OPREME -KLEPARSTVO — KROVSTVO — STRELOVODI --KRITJA S STREŠNO LEPENKO- OPEKO. ŠKRILJEM IN LESNIM CEMENTOM MBI Srečno in blagoslovljeno leto 1941 želijo Gornjeradgonska občinska podjetja Opekarna Boreči ♦ Opekarna Črešnjevci svojim odjemalcem širom Slovenije Zastopniki za našo prvovrstno strešno opeko v vseh večjih krajih Slovenije se iščejo Gornjeradgonska občinska podjetja III I Veležganjarna izdelovalnica likerjev, ruma, konjaka in sadnih sokov iosip Bauman St. lij pri Mariboru Telefon medkrajevni štev. 3 i ■ Vd. Močnik Katarina naznanja, da vodi kamnoseško obrt nadalje pod strokovnim nadzorstvom ter vsem cenjenim odjemalcem želi sreino Nevo leto Mnogo sreče, uspeha in zdravja v novem letu želita Josip & Ivan Voglar Lastnika PETANJSKE SLATINE - Ustanovljeno leto 1883 - Pošta Slatina Radenci eseje s OBČINSKA HRANILNICA i V GORNJI RADGONI j je pupilarno varen zavod - Sprejema vloge in daje posojila po ugodni obrestni meri - Za vloge “ in vse poslovanje jamči občina Gornja Radgona z vsem svojim premoženjem in s svojo davčno močjo S § Srečno Novo leto! Uprava g STROJI Stroje za obdelavo lesa! Stroje za obdelavo lesa, kakor za mizarstvo, kolarstvo. sodarstvo L t. d., ter žagine naprave dobavi v nafboliši Izvedbi Robert Roznoiolk LJUBLJANA Pražakova ulica 8-1. Tel. 35-54. & Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinani. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon ra diname za luč. Fr. Per 4t£t$C po din 10, kemično očiščeno din 14. Cehano in kemično očiščeno din 35-45, 65. Belo in sivo gosje oerje in puh dobite najugodneje pri ,.LUNA“ Maribor samo Slavni trg 24 Vzorci brezplačno! VSE ČASOPISE tudi inozemske, razpošilja in dostavi na dom knjigarna Scheldbach. Gosposka ul. 28. 21557-18 Proda se PODZOLAVNIK iz afrika (Airikkeilpolster)-Naslov v ogl. odd. »Veternika« 21528*18 VLAKOVODJA 39 let star, z mesečno plačo 2000 din. iščem zakonsko družico. Prednost imaio šivilje in slično. Navodila daje »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu 10 din. 21533-19 VIŠJI ŠUMARSKI SVETNIK 52 let star, mesečni dohodek 7000 din, iščem zakonsko družico- Navodila daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu din 10 —. 21534-19 GLASBILA do 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda ldin Prodam KLAVIR v dobrem stanju tvrdke Jo-sef Berger. Dunaj. Cena 3600 din Podgorelec Martin, Štrigova. 21414-20 MO OBRHI VOZIČK I do vseh cenah •OOONIR DIVJAK Ulica kneza Koci/o * Hranilno knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12 POUK do 20 besed 15 diu. vsaka nadalinia beseda 1 din NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualni pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličie, desno (nasproti realke). 21490-21 Zlato in srebto. hrilijaute, zastavlja! n e listke išče nujno za nakup M. Ilgeriev sin. Marthor.Uosposka 15 JHINAV" zavarovalna deliilka drižka v Zaorebn zavaruje pod najugodnejšimi pogoji: ŽIVLJENJE: smrt in doživetje po raznih tarifnih kombinacijah, zavarovanje dote otrokom v zvezi s hranilniki-urami ELEMENTAR: požar, vlomska tatvina, razbitje stekla, nezgode, zakonita dolžnost jamstva, avtokasko, transport CENTRALA V ZAGREBU Poslovalnice v Dravski banovini: Podružnica LJUBLJANA, Aleksandrova c. 6 (v lastni palači) Glavna zastopstva: MARIBOR, Aleksandrova cesta 12 / CELJE, Kralja Petra cesta 29 Če obiščete Ljubljano ne po zabite si ogledati pred nakupom našo zalogo. Zahtevajte našo ponudbo 2imE vse vrste žime nudimo po izredno nizkih cenah ,Žlma\ Ljubljana, Tvrševa 37 Hadoteka: preglednost točnost enoet*vne*t zanesljivosti is cenenosti V MARIBOR > Gregorčičeva 24 Tel. 25.10 Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjski ul. 3C Ljubljana. Prešernova ul. 44 8 ■ Za eno hišo dalje Naznanjam ceni. občinstvu, da sem prevzela staro Lahajnar jevo gostilno, ter bom postregla mojim cenj. gostom z dobro kuhinjo in vinom. — Za obilen obisk se priporoča Grainer Tereziia £ 8 ..8 8 ■ gostilničarka. Fnankopanova 39 ŠIRITE * VEČER NIK« 1 Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah ♦ Vsakovrstne tekstilne in krojaške odpadke, cunje, staro železo, litino, medenino, baker, cink, svinec, kosti itd. DALJE PRODAM eno partijo rebrastih cevi (Rippetirohre) za parno kurjavo, nekaj komadov strojev za likanje, na strojni pogon, razna ležišča osi itd. CUNJE ZA ČIŠČENJE STROJEV, kakor volna in brusilni kolobarji vedno v vsaki množini na razpolago. Tovorni prevozi selitve z avtomobili alf komi po namizjih cenah. Dva elegantna taxi-avtomobi|a vedno na razpolago, kličite 2272. Veletrgov na s surovinami, prevoz tovorov in autotaksa Ivan Sluga, Maribor. Tržaška c. 22-Telefon 22-72 Ni reklam to boste ugotovili z Vašim obiskom, da ste zares najceneje postreženi v na novo odprti trgovini z železnino ki Vam nudi vso kuhinjsko posodo, jedilni pribor, opreme za kopalnice, pohištveno in stavbeno okovje, orodje za vse stroke obrtništva itd. — Vabi in priporoča se Vam železnina Sekavčnik Filip LjuPliana Cesta 29. oktobra (Rimska cesta 19). Vsem svojim cenjenim strankam želim srečno ter blagoslovljeno novo leto NJI V A R čiščenje oken in parketov MARIBOR * Gosposka 2 rodaia v Mariboru ISCHNEIDEBI ZAGBEB NIKOIIČEVA10 jmmmftMjminru in sinova určičeva c » LASNO MAZILO AURORA « hftfitithiip tast Jtos m MtešaU 2e 20 let znanstveno preizkušeno in kronano z dokaznimi pečati. Največji dokaz je ta, da so na 30-letni pleši ponovno zrasli lasje. Cena din 68.—. Samoprodaja za Maribor: Slovenska ulica št. 16 FRANC NOVSAK. Samoprodaja za Ljubljano: Cesta 29. oktobra 19-1. PAVLA DE COMELLI LJUDSKA SAMOPOMOČ zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru je z dovoljenjem (koncesijo) trgovskega ministrstva v Beogradu z dne 16. decembra 1940 prava domača zavarovala’ca za iivifensko zavarovani« »Ljudska samopomoč« zavaruje po vsej državi vse zdrave osebe: 1. za posmrtno zavarovanje v starosti od 16. do 80. leta 2. za posmrtno zavarovanje s krajšanim plačevanjem mesečnih prispevkov od 16. do 65. leta. 3. za doživetje In 8mrt v starosti od 16. do 60. leta. 4. za doto od 1. do 16. leta. Ako niste član Ljudske samopomoči, zahtevajte naše nove tarife in zavarovalne pogoje brezplačno in brez-obvezno. Za vsak kraj Jugoslavije se sprejmejo zanesljivi in ugledni zaupniki. Kdor se zavaruje — shranjuje. r.. 'ata, n, •, S M.»r,oor 100,000 zadovoljnih poslušalcev priča o prvovrstni kakovosti radioapara tov »V livrst“ »Rizling« Popolnoma naraven gias, minimalna poraba toka, okusna zunanjost in predvsem sigurnost v obratu vsled uporabe najboljših snovi in sestavnih delov, so posebnosti teh sprejemnikov. Glavno zastopstvo gumo, steklenice in vsakovrstne predmete plača n a i b' o • š e Strokovni radiolaboratoriji, bogata zaloga vseh v rad.ofonijo spadajočih aparatur in sestavnih delov, garancija za vsak aparat in elektronke. — Zastarele aparate vzamemo v račun. Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 Telefon 32-88 Veselo Novo leto želi tvrdka BATERIJA ona je, ki nam daje sigurnost, da se motor takoj vžge in da celotna električna napeljava deluje v redu, in pravilno. Maribor. Aleksandrova cesta 24 Trgovina in prodajalnica pisarniških strojev Generalno zastopstvo pisalnih strojev »VARTA« baterija omogoča sigurno in brezhibno delovanje Vašega motorja. Dopise pri: GROMA FORD ZASTOPSTVO Maribor, Glavni trg 22 VARTA M zarsko pod etie za mizarska stavbena dela in notranjo opremo Maribor, Mejna ulica, telefon štev. 23-19 SiMHfUtfiie »Sofra« za sigmranje zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. > . *. Štampiljke iz gumija in kovin Model E din 3000’-. Tudi na obroke Maribor, Aleksandrova c. 13 Telefon štev. 22-07 Oglas v „Večerniku" ima največji uspeh srečno v Jurčičev o ulico štev. 4/1 Naznanilo preselitve! Cen j. občinstvu naznanjam preselitev svoje kroiaške delavnice .'•