Poštnina v državi SHS pavšalirana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......< 15"— za četrt leta.....« 7"50 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka SO vin. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično, gospodarski tednik. Stev. 29 Ptuj, 18. julija 1920 H. letnik Naročnike našega lista prosimo, da zaostalo naročnino takoj poravnajo! Upravništvo »Ptujskega lista" •..........................................................": Ptujska nemška stranka j Petrov dan 1920. Ptujski Nemci se še vedno niso vživeli v nove razmere in se še niso sprijaznili z našo državo. To se je zopet očitno pokazalo danes na kraljev rojstni dan. Nemške hiše so brez zastav, celo družba, ki se imenuje „prva jugoslovanska") prej Hutter), ne ve nič o našem jugoslovanskem državnem prazniku. Pa je vendar bil tudi zastopnik tukajšnjih Nemcev ob regentovem sprejemu in je videl, da so tam vse hiše brez izjeme bile okrašene v naših narodnih in državnih barvah. V Celju je gotovo bilo ravno tako, v Ljubljani se o Nemcih kot takih sploh ne govori. KoČevci zatrjujejo svojo državno lojalnost. Edini Ptujčani še menda sanjajo o kaki ptujski nemški republiki ali kaj ? Drugi slučaj nemške nedostopnosti je mestna hranilnica, v kateri še vedno Nemci samovoljno gospodarijo, čeravno je mestna uprava v slovenskih rokah. Leta 1917 so namreč izpremenili pravila, tako da bi po „človeški predvidnosti" ostala nemška, če tudi bi mestni zastop postal deloma ali popolnoma slovenski. Drugi nekdaj nemški denarni zavodi v Mariboru, Celju, Slovenski Bistrici, Kranjska hranilnica v Ljubljani itd. 30 že spoznali nevzdržnost svojega izključivo nemškega stališča, prepustili so Slovencem večino in odločilne besedo v odborih. Le ptujska mestna hranilnica še čaka in čaka. Sliši se, da zdaj ponujajo Slovoncem 4 odborniška mesta pri mestni hranilnici. Ali se gg. norčujejo ? Izmed 18 odbornikov bi naj bili samo 4 Slovenci ? Odkod pa je denar, če ne od žuljev slovenskega ljudstva našega okraja? Tretji znak nemške odpornosti je njih zadržanje v šolskem vprašanju. Imajo nemško ljudsko šolo v Ptuju, a jo bojkotirajo, ker je učiteljstvo slovensko. Nekateri otroci baje sploh niso hodili v šolo. Upamo, d\ bo mestni šolski svet v tem o žiru storil svojo dolžnost. Tudi naših srednjih šol se izogibajo, rajši študirajo privatno in hodijo — v Gradec delat izpitov. In to samo iz sovraštva do slovenščine, ki je danes državni jezik. Ali mislijo ti zapeljani študentki in njih zagrizeni stariši, da bodo dobili pri nas zaslužka brez temeljitega znanja našega jezika ? Naša uprava mora v bodoče odklanjati ljudi, ki se brez potrebe izobražujejo v tujem jeziku in tujem duhu. Nadaljne znamenje nemške predrznosti je njihovo izzivalno obnašanje v zadnjem času. Pod avstrijsko vlado vkljub papirnati jfcdnakopravnosti Slovenci v Ptuju nismo imeli prav nič pravic. V naši izrecno narodni državi uživajo Nemci dosti več svobode : po mestu sa šopirajo nemški lepaki, glasijo se nemške pesmi dostikrat izzivalne vsebine, gotovo pa izzivalno glasne in naše kulantne oblasti to dopuščajo, naše potrpežljivo ljudstvo to mirno prenaša ! če Nemcem diši naš kruh, naj ljubijo in spoštujejo tudi naš jezik ! Če hočejo živeti v naši državi, naj svojo lojalnost tudi javno dokažejo, zlasti ob takih prilikah, kakor je kraljev rojstni dan! Naj nas ne silijo, da bi mi morali prositi svojega kralja, naj bo trd in neizprosen proti njim, kakor so oni nekdaj ščuvali Habsburgovce proti nam ! Če jim naša nai'odna država ni všeč, pa naj gredo, kamor jih vleče srce ! ZLATI GRAD. (Konec.) Po dolgem potovanju se nekega večera ustavi v mestu, ki je ležalo v bližini gore Krasna. Tu pride k njemu Ljudomil, pade na kolena in prosi: „Presvetli kralj, odpusti svojemu zvestemu služabniku, ker ni ubogal tvojega povelja ! Bog mi je priča, da nisem mogel drugače ravnati, ker več kot polovica prebivalcev bi bilo umrlo prežalostne smrti, ako bi jej ne bil s tvojim denarjem pomagal. Zadovolji se zato, kraljeva milost, s prekrasno leseno palačo,katero so ti postavili hvaiežnipod-ložniki! Verjami, veličanstvo, da še nihče na svetu ni imel tako lepe, tudi nihče ne na tak način postavljene !" Trdomar nemo posluša in se strese od jeze po vsem životu. Z groznim glasom, podobnim levovemu rjovenju, ukaže ministra ukleniti v težke verige in ga obglaviti drugo jutro pred solnčnim izhodom. Kakor blisk se je raznesla po mestu in okolici ta novica. Ne da se popisati žalost, ki se je lotila vsega ljudstva, in ni mogoče povedati, kakšen jok in stok je nastal. Na r f Miha Vošnjak. Iz Švice je došla presenetljiva vest, da je umrl ondi dne 2. julija t. 1. zaslužni slovenski narodni prvoboritelj Miha Vošnjak. tisoče ljudi je drlo pred kraljevo stanovanje ter s povzdignjenimi rokami prosilo ; „Svetli kralj, daj nas pobiti in ne nedolžnega Ljudo-mila,ki je rešil nas in naše otroke grozne smrti!" Pa kralj se ni nič brigal za ljudske prošnje in solze, temveč velel je z vojaki razgnati množico. Zelo slabe volje se je vlegel spat. Čeravno je bil od dolge poti jako utrujen, vendar ni mogel mirno počivati, jeza mu ni pustila zatisniti trudnih oči in težke sanje so ga potem mučile celo noč. Proti jutru se mu sanja, da je umrl in da se je njegova duša napotila proti nebu. Pri odprtih nebeških vratih je zapazil, kako nese med prekrasnim petjem truma angeljev Ljudomila pred božji prestol, in zdelo se mu je, da je slišal Stvarnikov glas, ki je hvalil ministra zavoljo njegovih dobrih del. Ko pa misli on v raj vstopiti, nažene ga angelj z gorečim mečem od vrat, rekoč : „Za take suroveže, katerim je zlati grad ljubši nego ubogi ljudi, ni tukaj prostora. Poberi se od tod!" Groza spreleti kralja in prebudi se. Glava mu je težka in boleča. Dozdeva se mu, da sliši od daleč neko kričanje in jokanje. Zdaj se spomni na prejšnji večer in svoje povelje. Skoči k oknu in zapazi, da žene večji oddelek Mož si je pridobil na političnem, zlasti pa na gospodarskem polju toliko zaslug za nas Slovence, zlasti še Štajerce, da se ga mora v kratkem tudi naš list spomniti. Miha Vošnjak je bil rojen 1. 1873 v Šoštanju in je bil mlajši brat znanega slovenskega politika, piobuditelja in pisatelja dr. Josipa Vošnjaka. Vošnjak, ki pravzaprav Bošnjaki, so bili begunci iz Bosne, ki so se naselili najprej v Vitanju, potem pa v Šoštanju. Tam so začeli že koncem 18. stoletja z usnjarsko obrtjo, ki cvete še danes in s ktero se pečajo potomci še danes, eno trgovino imamo tudi v Ptuju. Po dovršenih študijah je stopil Miha Vošnjak kot inženir v službo Južne železnice ter služboval na raznih krajih. L. 1879 je radi bolezni pustil železniško službo ter se naselil v Celju, po smrti svoji žene pa v Gorici. Narodno delo Mihe Vošnjaka se začenja v moški dobi. Navdušil ga je za nje brat dr. Jože Vošnjak. V Mariboru je osnoval list „Siidsteirische Post", ki je bil eden najboljših listov na jugu bivše Avstrije. V nemškem jeziku pisan je zastopal naše koristi pred širnim svetom in branil naše pravice. Leta 1882 jo bil Miha Vošnjak izvoljen v štajerski deželni, 1. 1885 pa v državni zbor. Na Dunaju je imel velik vpliv. Bil je strokovnjak v goapodarskih, zlasti železniških vprašanjih. Taafe in Hohen-wart sta ga visoko spoštovala. Potezal so je tudi za narodne pravice naše. On je povzročil tako zvano celjsko vprašanje, ob kterem je padlo več ministerstev. Ali odnehal ni, dokler ni bila zagotovljena celjska slovenska gimnazija. Kot realen politik je uvidel Miha Vošnjak že zgodaj, da bomo Slovenci tem več veljali, čim boljše bomo gospodarili. Vedel je prav dobro, da ni narodne samostojnosti brez gospodarske. Pri nas so Nemci imeli gospodarsko premoč v rokah, zato so nas tudi politično obvladali. Z vso vnemo in vztrajnostjo seje torej lotil Miha Vošnjak gospodarskega dela pri nas, gospodarske osamosvoje in povzdige. vojakov njegovega zvestega služabnika na travnik zunaj mesta in da gre za njimi ne-številno jokajočega ljudstva. Pri tem pogledu se ga loti silen kes. Bilo mu je pn srcu, kakor da bi mu bili napolnili prsi z žarečim ogljem. Nobeden trenutek ni smel več zamuditi in kar v ponočni obleki je zbežal za žalostno procesijo. Že kleči Ljudomil, rabelj pa pripravlja klado, na katero naj bi položil blagi mož svojo glavo. Tu prileti kralj, vrže se nad njega, objame ga burno in prosi s solznimi očmi za odpuščenje. Vsi, ki so gledali ta prizor, so se razjokali od ginjenosti. Med nepopisnim veseljem odpravijo se potem v lesen grad. Kralju se je zdel lepši, kot da bi bil postavljen iz samega žlahtnega kamenja in na glas je hvalil neskončno pravico, da mu je ohranila modrega in usmiljenega služabnika. — Iz hvaležnosti dal je nato poleg svoje palače sezidati lep grad z visokim stolpom, ki je bil pokrit z različnimi ploščami. Vladala sta blagoslovil in z sta umrla v visoki starosti, jokali so se za njima hvaležni podložniki kakor pridni otroci za skrbnimi stariši. še dolga leta. Bog ju je njima tudi ljudstvo. In ko I — 2 Ko jo 1. 1879 pustil svoio službo in se naselil v Celju, se je posvetil z vsemi silami slovenskemu posojilništvu. L. 1881 je ustanovil Posojilnico v Celju in že 1. 1883 Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, ki se je preosno-vala 1. 1905 v sedanjo Zadružno Zvezo v Celju. V 80. in 90. letih se je potem osnovala večina slovenskih posojilnic, zlasti večjih po trgih in mestih, tako na pr. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1. 1883. Na čelu Zveze slovenskih posojilnic in kasneje Zadružne Zveze v Celju" je ostal Mihael Vošnjak do L 1910, torej dolg čas 27 let. Njegovo delo v obeh zvezah je bilo ogromno. Bilo se je boriti z začetnimi težavami, ko se je postavljal trden temelj našemu posojilništvu in zadružništvu. Bilo se je boriti tudi z raznimi nasprotniki naše gospodarske osamosvojitve. Bili so to mnogi domačini oderuhi, kterim so posojilnice brezvestno odiranje onemogočile, bili pa so tudi narodni nasprotniki Nemci in Italijani, ki so iz narodnih ozirov z vso silo nasprotovali naši gospodarski osamosvojitvi. Ali Miha Vošnjek se ni ustrašil naspotovanja. S solidnim in nesebičnim delom je premagal vse težave in pokazal, kaj se da z neumornim delom doseči za gospodarsko povzdigo naroda. V narodnem delu osiveli mož je hotel v solnčni Gorici preživeti konec svojega življenja. Tudi tam se je še vedno zanimal za naš napredek ter omogočil izdajanje kulturnega lista „Vede." Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, seje ognil prngajanja s tem, da jo odšel za svojim sinom dr. Bogumilom v Švico. Tam je bodril slovenske emigrante in osnoval za nje podporno organizacijo. Ko je bila Jugoslavija svobodna, je 84 letni starec odlašal z vrnitvijo v domovino. Prav ko se je hotel odpeljati domov, gaje zadela smrt. Tako je velezaslužni slovenski prvoboritelj pač doživel uresničenje svojih sanj, zedinjeno in svobodno Jugoslavijo, ni mu pa bilo tisojeno, da bi jo videl in v njej zatisnil svoje oči. Gospodarstvo. Izplačilo 2070 priznanic. Po sklepu minister-skega sveta se izpremene vse priznanice onih 20%, ki so bile izdane ob žigosanju avatro-ogrskih bankovcev in ki znašajo več ko 1000 K, v državne obveznice z 1% obresti. Vsote pod 1000 K se izplačajo takoj. Živinjski sejmi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Trška občina Sv. Lenart v Slov. goricah naznanja, da se vrši prvi redni živinjski sejem ˇ tem trgu dne 2. avgusta 1920 na starem sejmišču ob 8. uri dopoldne. Prihodnji sejmi se vrše ob običajnih sejmskih dneh t. j. letos 4. oktobra in 6. novembra. Konjerejo'! Poverjeništvo za kmetijstvo namerava o priliki premovanja konj meseca julija, avgusta in septembra t. 1. nakupiti 30 do 40 prvovrstnih žrobčkov, da si samo izredi potrebne žrebce — plemenjake. Na to se opozarjajo lastniki tistih žrebet, ki obetajo postati dobri plemenjaki, da jih pred navedenim časom ne odprodajo ter jih zanesljivo pripeljejo k premovanju. Cepljenje V drevesnici. V državni drevesnici v Celju cepilo bo se letos od 20. julija do 15. avgusta približno 40.000 divjakov. 22., 23. in 24. julija vršili se bodo cepilni tečaji za okulacijo v drevesnici. Kmetijske podružnice in privatniki, kteri imajo namen, napraviti sčasoma lastno drevesnico, pošljejo lahko na ta tečaj za to sposobne fante. Tečaji so brezplačni. Živež naj prinesejo s seboj. Kuhalo se bo v drevesnici. Seneno ležišče bo preskrbljeno. Prijave za udeležbo sprejema sadjarsko nadzorništvo v Celju do 20. julija. Sprejeti bodo vpoklicani. Za po toči prizadete vinogradnike je izpo-slovalo okrajno glavarstvo v Ptuju bosnapasto t. j. enakovredno nadomestilo za modro ga-lico po znižani ceni okoli 12 K 1 kg t. j. ena tretjina današnje cene za modro galico. Proti potrdilu županstva, da je prošnjik vinogradnik in oškodovan po toči, se bosna- pasta razdeljuje pri kmetijski zadrugi v Ptuju. (Jurčevo skladišče pri kolodvoru). Cvetlični dan za Koroško se je primeroma dobro obnesel. Nastopili so to pot naši najmlajši narodni delavci, ki so prodajali cvetke od hiše do hiše. Niso bili povsod prijazno sprejeti, toda niso se dali oplašiti in nabrali lepo svoto 2418 K 20 v. Zahvalo izrekamo gdč. Rihtarjevi in g. Kauklerju, gdč. Bejolovi in* g. Senčarju, hčerkam g. dr. Brumena ter g. dr. Fermevca, gospodičnam Voduškovi, Smodičevi Gregorečevi, Engerer-jevi in Mojzerjevi, sinčkom g. Corupa in Tobiasa ter malemu Janvidu. Veliki Okič. Nemška drznost. Slavno uredništvu „Ptujskega lista" v Ptuju. Kot pravdni zastopnik g. Karla Kasperja, uradnika mestne hranilnice v Ptuju, prosim, da z ozi-rom na dopis v štev. z dne 4. julija 1920, štev. 27 pod zaglavjem „Veliki Okič, Nemška drznost" priobčite v zakonitem roku in na zakoniti način sledeči Popravek. Ni res, da je moj klijent v nedeljo dne 20. junija 1910 povabil ptujske Nemce, da proslavijo Sonnwendt'eier. Ni res, da so javnost razburjali s tem, da so javno razobesili frank-furterco in tulili protidržavno „Wacht am Rhein." Res pa je, da se ta pesem ni pela in da je bila razobešena zastava Ptujskega mesta. Ni res, da se je petjo udeležencev navadnega izleta v vinograd mojega klijenta culo na peti hrib. Ni res, da je vsak gospodar (!) imel orožja. Res pa je, da je imel eden izmed udeležencev pri sebi revolver in tudi zakoniti orožni list. V Ptuju, dne 9. julija 1.1. Dr. A. Brumen. Pripomba uredništva : Prosimo našega dopisnika, da nam odgovori na ta popravek. Opozarjamo pa že sedaj na protislovje, ko se trdif da ni povabil Ptujčanov, potem pa, da so bili to udeleženci navadnega izleta. Zadnji veliki deževni nalivi so občinske ceste posebno po bregih v Halozah in Slov. Goricah močno poškodovali. Po nekaterih cestah so napravljene cele struge, po drugih spet globoke jame, v katerih še sedaj voda stoji in napravlja cesto neprevozno. Občine, posebno župani naj store takoj potrebno, da se škoda popravi, da ne bodo pozneje nastale še večje poškodbe. Okrajni gradbeni urad za ptujski politični okraj je gotovo zelo nujno potreben. Saj imamo ceste in mostove v slabem stanju, dograditi bi bile nove ceste, regulirati je Pesnico, Dravo in Dravinjo in še druge potoke. K temu pa je treba gradbenih inže-nerjev, ki jih pa nimamo. Pet sodnih okrajev nima enega gradbenega inženerja. Zahtevamo, da deželna vlada da pregledati naše ceste, mostove in druge vodne gradbe, ter neregulirane reke in da takoj izpolni našo že večkrat stavljeno zahtevo, da se v Ptuju ustanovi okrajni gradbeni urad za ceste in regulacije. Vozni red na železnici je še vedno zimski. Povsod na drugih progah so pomnožili osebne vlake, samo na progi Pragersko-Kotoriba teka samo en osebni vlak. Zakaj se nam ne da vsaj gigerl, kakor smo imeli poprej, ki je vozil ob 11. uri dopoldan iz Ptuja in se vračal ob štirih nazaj. Sedaj so se že vendar razmere toliko zboljšale, da bi to bilo mogoče. Promet se vsak dan bolj množi, čas je drag, ljudstvo ima povsod dovolj dela, potem pa naj za kakšno malenkost, ki jo ima opraviti pri uradih, zamudi celi božji dan, ker nima drugega vlaka, kakor zgodaj ob pol 6. uri in zvečer nazaj ob 9. uri, tako da je zgubljen celi dan in še pol noči po vrhu. Na sadno drevje ob okrajnih cestah naj se pazi! Sad je sedaj prodan, in bo lastnik vsakogar, ki ga bo zasačil pri trganju in poškodovanju, ovadil kazenski sodniji radi tatvine. Šport. Dne 12. julija t. 1. sta priredila na igrišču v Ptuju nogometno tekmo športni klub Ptuj in vojaško moštvo. Igra je končala 5 : 0 v prid vojaškega mošta. (Polovični čas 3 :0). Igra je bila napeta in interesantna, kateri so gledalci z navdušenjem sledili. SKP je v drugi polovici tekme vsled energične igre vojaškega moštva izgubil enega moža (branilec Rojko), kateri si je radi nekega nesrečnega padca levo roko zvinil. Iz tekme se lahko*posneina, da se SKP trudi gledalcem nuditi najboljše in je dosežen rezultat 5 :0, če se na stvarjenje obeh klubov natančneje ozira, zadovoljiv. Medtem ko je vojaško moštvo iz najboljših igralcev sestavljeno in že dalje časa obstoja, je SKP šele pred kratkim bil ustanovljen in njegovo moštvo že 6 let ni imelo prilike, se v nogometni igri izvežbati, pa je vendarle najlepši uspeh v tej kratki dobi vaj zaznamovati. Prihodnja igra SKP s kakšnim tujim moštvom obeta do jeseni imeti še sijajne in interesantne uspehe. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo vprašamo, na kateri podlagi so se ukinili vsi predpisi glede bolniških blagajn. Saj so še stari zakoni veljavni, vendar pa so okrajne bolniške blagajne izginile in so sedaj samo poslovalnice. Mi, ki plačujemo prispevke, hočemo, da tudi imamo nekaj besedi pri tej. Prej se je volil odbor, sedaj pa se dela, kakor da bi plačevalce in delavce to sploh nič ne brigalo. Nastavljajo se uradniki od bog-vekod, mi jih ne poznamo, oni pa nas ne, še manj pa krajevnih razmer, kakor prejšnji Rože, mi pa naj to mirno trpimo. Zahtevamo od vlade, da razpiše volitve v okrajne bolniške blagajne, da bomo v njih jsami odločevali ! V Št. Vidu pri Ptuju je prevzel dosedanji minoritski most čez Dravinjo okrajni zastop ptujski. Ta most se bode še letos popravil. Dosedaj se je pobirala mostovina, od sedaj naprej pa se mostovina opusti, zakar bodo vozniki okrajnemu zastopu gotovo hvaležni. Obrtni shod na Koroškem v Borovljah se torej gotovo vrši v nedeljo, dne 18. julija t. 1. kateremu se je priglasilo več stotin tovarišev obrtnikov iz Hrvatske, Srbije in Kranjske. Želeti bi bilo, da se temu shodu pridružijo v večjem številu tudi tovariši Mariborskega okoliša, to je Ptuj, Ormož, Radgona, Murska Sobota, Dravograd itd. Mariborski ftovariši obrtniki se pridno priglašajo, tako, da bode naša Štajerska, Prekmurje in zgornja dravska dolina na shodu častno zastopana. Tudi obrtne gospe soproge so istotako sprejete. Polovična vožnja z izkaznico na južni in državni železnicije dosežena.Mariborski tovariši obrtniki odhajajo z vlakom v soboto ob 17. uri (5. uri zvečer) okoliške tovariše prosimo, da se temu vlaku priključijo. Iz zgornje dravske doline tovariši naj se peljejo čez Dravograd, tako da se priključijo temu našemu vlaku v Celju ob 19. uri (7. uri zvečer.) Izkaznico naj si vsak priskrbi pravočasno, ker brez iste je nemogoča polovična vožnja. Izkaznice in druga tozadevna pojasnila daje Franc Novak, brivec, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 22. Tovariši, obrtniki, udeležimo se zagotovo tega pomenbnega obrtnega shoda, pokažimo, da smo voljni skupno delati za prospoh obrtnega stana in sezidati močno obrtno organizacijo naše Jugoslavije ! Torej na svidenje ! Ogenj. Dne 2. t. m. v noči izbruhnil je v gospodarskem poslopju posestnice Marije Vrbančič ogenj. Zgorelo je omenjeno poslopje, gospodarsko orodje, slama in 2 voza žita. Škoda se ceni približno na 75.000 K. Zavarovano je bilo za 2400 K. Tudi sosednemu posestniku Ivanu Kunst-u je ta požar nekoliko škode povzr-očil. Vzrok požara se še ni mogel dognati. Obrtniki na Koroško! V nedeljo, dne 18. julija t. 1. priredita „Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Občeslovensko društvo v Celju" obrtni shod v Borovljah. Udeležencem je na progi južne železnice in državne železnice Karlovac-Ljubljana, dovoljena polovična vožnja in sicer proti izkaznici, ki jo dobe udeleženci pri včlanjenih zadrugah in obrtnih društvih. Dnevni red je sledeči: Ob 5. uri zjutraj odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, prihod v Borovlje ob 9. uri. Ob 10. zborovanje obrtnikov, ob 12. uri sprevod, po sprevodu obed v raznih gostilnah, v katerih bodo obrtniki razdeljeni po strokah, da se lahko tudi o svojih strokah pogovore. Ob 15. uri ljudska veselica z godbo in tambu-ranjem, petjem i. t. d.. Ob 21. uri odhod iz Borovelj. Na zborovanju obrtnikov bodo zelo važne točke na dnevnem redu in bodo poročali tovariši: Rebek, Urbančič, Zelenik in Franchetti. Potrebno je, da bode na shodu zastopana vsaka obrtna zadruga vsaj z enim zastopnikom. Opozarjnmo še, da si naj udeleženci po možnosti vzamejo s seboj nekaj jestvin, ker se je radi velikega navala v Borovljah bati pomanjkanja. Vzemite s seboj tudi kozarce, oziroma vrčke. Ta obrtniški izlet ne izvira le iz namena, tesno organizirati slovensko obrtništvo, marveč iz notranje potrebe obrtništva, da se seznani s koroškimi obrtniki, s katerimi doslej še nismo bili v stikih, in da si pridobimo tal jugoslovanski državni misli v onih krogih Koroške, med katerimi je nezaupanje do naše države najbolj cvetelo in da na ta način po možnosti pripomoremo k lepšemu uspehu se bližajočega glasovanja. Tovariši! Kliče nas narodna in stanovska dolžnost, kličejo nas naši koroški tovariši-obrtniki. Ne zamudite ugodne prilike, pokažite zavednost in moč slovenkega obrtništva nezavednemu delu jugoslovanskega Korotana. Politične vesti. ¦ ¦ ¦ ¦ t......................................•..................¦-* Kresovi po Slovenskem Koroškem. V nedeljo, 4. julija, na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, so koroški Slovenci zažgali nebroj kresov po svojih hribih in gričih. Bajen je bil pogled na nje. Poleg pa so pri mnogih pokali topiči. Tudi v pasu B je gorelo precej kresov, znamenje, da se koroški Slovenci zavedajo svoje narodnosti. Tesno pa je bilo celovškim hujskačem pri srca. Kresovi v zasedenem ozemlju in Italijani. Tudi v zasedenem ozemlju so hoteli Slovenci proslaviti naša slovanska blagovesttiika sv. Cirila in Metoda. Na pradvečer so zažigali kresove, drugi dan pa so se v svečanih procesijah udeležili cerkvene službe b)žje. Italijanom pa to ni bilo po godu, češ da so demonstracije proti njim. Zato so ponekod s silo hoteli preprečiti to slavlje. V Prvačini so streljali na udeležnike in jih ranili. Iz tega vidimo, kaka je ona hvalisana svoboda, ki jo Italijani obetajo Slovencem. Italijansko izzivanje v Splitu. Ko so Hrvati proslavljali Petrov dan, je neki Italijan utrgal hrvaško zastavo. Ljudstvo se je razburilo radi te nesramnosti in hotelo kaznovati nasilneža. Italijanska ladija pa pošlje z motornim čolnom posadko, ki naj reši njihovega pristaša. Prihiteli se domači orožniki, da napravijo red. Ker se Italijani niso hoteli pokoriti orožnikom, so morali ti začeti na nje streljati, pri čemer so ubili njihovega poveljnika. Prost izvoz lanske žetve, ureditev letošnje Žetve. Od lanske žetve preostaja baje še 10.000 vagonov pšenice in 40.000 vagonov koruze. Demokrati zahtevajo, da se sme ta preostanek prosto izvoziti. Pri letošnji žetvi pa zahtevajo, naj se z njo najprej dovoljno založe pasivne pokrajine in mesta, ostanek pa se izvozi sporazumno z zastopniki poljedelskih, obrtnih, trgovskih in delavskih kor-poracij. Vrednost našega denarja se vedno veča. Tudi v Curihu v Švici je dosegel naš dinar že vrednost italijanske iire in jo celo prekosil. Na Dunaju dajejo za 100 dinarjev 950 do 1050 svojih ^kron, za 100 naših kron 242 do 264 avstrijskih. Nemci postajajo pametnejši. Nemci so do-sedaj po svojih listih večinoma zabavljali črez Jugoslavijo, češ da je politično neurejena in gospodarsko slaba. Ko pa so videli, s kakim navdušenjem vsega prebivalstva je bil sprejet regent na Hrvatskem in v Sloveniji, ko vidijo, da raste vrednost našega denarja od dne do dne, vrednost njihovega pa pada, ne morejo vsaj pametni Nemci drugega, da svoje mnenje o Jugoslaviji zboljšajo. Trezni Nemci to tudi delajo in ne lažejo več toliko o nas. Kričači in renegati seveda se ne dado prepričati o resnici ; saj ti nas sovražijo ali pa ob svojem zabavljanju in kričanju dobro žive. Vojna Odškodnina za nas. Zavezniške konference v Bruslju in Spaji so določile, da dobi Srbija 5% vojne odškodnine. Ministrski svet je sklenil, da vsprejme to ponudbo, ako se zajamči prvenstvo v izplačilu in dovolijo še neke druge ugodnosti. Razorožitev na Nemškem. Zavezniška konferenca v Spaji je sklenila, da morajo Nemci zmanjšati svojo vojsko do 1. oktobra 1920 na 150 tisoč mož, do 1. januarja 1921 pa na 100 tisoč mož, ki naj zadošča za vzdrževanje notranjega redu. Nemci so, če tudi neradi podpisali ta dogovor. Poljska prosi za mir. Da razširijo svojo državo, so Poljaki začeli vojsko z Rusijo. Izprva so imeli uspehov. Ali Runi so so oja-čili in pritisnili s tako silo na Poljake, da morajo ti sedaj prositi za mir. Rusko vojsko vodi znani general Brusilov, ki se je izkazal že v svetovni vojni za izrednega vojskovodjo. Rešitev avstrijske krize. Sestavil se je koncentracijski kabinet. Predsestvo kabineta in vodstvo državne pisarne je poverjeno državnemu tajniku dr. Mayer-ju, krščanskemu socijalistu ; zunanje posle obdrži dr. Renner, socijalni demokrat. Velike protiitalijanske demonstracije so bile v Zagrebu na Petrov dan, ko se je raznesla vest o dogodkih v Splitu. Prebivalstva se je polastila velika vznemirjenost in ogorčenost proti italijanskim izzivanjem.'Zbrana množica je sežgala italijansko zastavo in dala duška svoji ogorčenosti v velikem izprevodu pred bansko palačo in pred vojaškim poveljstvom, zahtevajoč osvoboditev naših ozemelj italijanskega jarma. Laška posadka v Idriji, ki bi bila imela oditi v Albanijo, se je temu tudi uprla, pometala orožje preč in hotela oditi domov v Italijo. Italijani so ne morejo več zanesti na svoje vojake. • ¦ ¦ ¦ Zadnje vesti. ¦ ¦ Italijani v Trstu so v torek zvečer, okrepljeni po arditih in drugih vojaških oddelkih, z vsem mogočim orožjem navalili na Jugoslovane in njihovo premoženje. Narodni dom so demolirali z noži, revolverji in bombami, nazadnje ga pa še zažgali. Tudi druga slovenska podjetja so izropali in razdejali, med njimi tudi jugoslovanski konzulat. Mnogo oseb je ubitih. Škoda jo milijonska. ^...............................¦..........................i ¦ ¦ Društvene vesti. Podružnica kmetijske družbe za Slovenijo v Ptuju ima v nedeljo, dne 13. julija t. 1. ob 9. uri predpoldnem svoj občni zbor v dvorani pri g. Zupančičevi. Ker bo na tem občnem zboru volitev odposlancev za družbeni občni zbor v Ljubljani, nadalje določitev predlogov za ta občni zbor in pa predavanje g. strokovnega učitelja Priola o sadjarstvu, vabi vse člane k obilni udeležbi odbor. •¦................................¦•.........................*. Književnost. I..........................................................; Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev, II. del, 2. snopič. („Pota in cilji, 3. zv.") V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena 21 K, po pošti K 1.80 več. Ravnokar je izšel zadnji zvezek Melikove zgodovine, ki popisuje politični razvoj Jugoslovanov v 19. stoletju. Obsega tedaj predvsem narodni preporod avstrijskih Jugoslovanov ter njihove ustavne borbo v Avstriji. Potem razvoj Srbije od 1. 1842 dalje, zgodovino Črnegore v 19. stoletju in končno osvobodilne vojne 1912 —1918. Tako imamo sedaj popolno zgodovino Jugoslovanov, ki popisuje vse dogodke do ustanovitve naše države, to je do 1. decembra 1918. Knjigi je tudi pri-dejan seznam najvažnejše literature za jugoslovansko zgodovino. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Dokumenti o jadranskem vprašanju. (Angleška bela knjiga.) Zbirka polit, gospod, in socij. spisov VI. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Cena 18 K, po pošti pripor. 1-80 K več. Jeseni 1919 in pri-četkom 1. 1920. je izgledalo, da nas bo an-tanta prisilila, da sprejmemo takšno rešitev jadranskega vprašanja, kakor si jo želi Italija. Diplomatična akcija je naenkrat zopet oživela in razne vlade so izmenjavale med seboj spomenice in predloge. Angliji se je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je sprožila debato o jadranskem vprašanju, ki naj bi bila zadnja. Sledili so predlogi Italije in nasveti Anglije in Francije in odgovori naše vlade. Vmes pa so posegli Wilsonovi izreki. Ta diplomatska koreopondenca je zaključila pogajanja o jadranskem vprašanju in povedala vse razloge, ki jih navajajo različne stranke v pravdi za naše morje. Pozneje bi se bila imela vršiti direktna pogajanja, ki se pa vsled modre Trumbičeve taktike niso vršila. To diplomatsko korespondenco je v točnem prevodu izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot G. zvezek „Zbirke političnih, gospodarskih in so-cijalnih spisov." Angleški del dokumentov je poslovenil dr. Leonid Pitamic, vseuč. prof., francoski del pa dr. Vlad. Knaflič, novinar. Knjiga obsega 4 tiskane pole, ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. i Razno. i ¦ « ¦ ¦ \...........................................................• Pomlajenje človeštva. Dunaj, 8. julija. „Neue Freie Presse'' prinaša dolgi članek, v katerem izvaja, da seje znanemu dunajskemu biologu, prof. Steinachu, po večletnih poizkusih na živalih posrečilo tudi na človeku doseči pomladitev in zopetno oživljenje duševnih in telesnih sil, in sicer potom čisto enostavne in prav nič nevarne oparacije. Obrtnikom v vednost! V zalogi imamo razne vrste paličnega železa, svinčevo steklino, fini špirit, mizarski klej. Renektanti se naj oglasijo pri društvenem tajniku g. Nacetu Založniku. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju. U6ni tečaj za babice se začne v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1. Natančneje v Uradnem listu štev. 82, stran 870. Šola za Slepce. Uradni list št. 82, str. 374. Potnih listov ni treba za potovanje po naši državi, vsak pa mora imeti svojo legitimacijo (domovnico itd.) Za potovanje preko meje in za Maribor—Ljutomer ostanejo v veljavi prejšnji predpisi. Obrtna banka. Osnovala se je vendar enkrat že dolgo zaželjena in zelo potrebna Obrtna banka v Ljubljani, katera ima na programu predvsem skrb za kreditno potrebo domačega obrtnega stana. Manjkanje kreditne organizacije, kakoršna se snuje, se je med slovenskim obrtništvom že davno hudo občutilo in zato upravičeno pričakujemo, da bo vse obrtništvo z veseljem pozdravilo novo podjetje. Osnovna glavnica je določena na 2 milijona kron, vsaka delnica se glasi na 200 K no m. in je treba ceno takoj v gotovini plačati ob enem s stroški izdaje po 30 K za vsako delnico. Rok za podpisovanje delnic je določen do 20. julija 1920 ; prijave je vpošiljati na Ljubljansko kreditno banko v Lljubljani ali na podružnico v Celju oziroma Mariboru. Razposlali smo tozadevne pozive na vse obrtniške organizacije in prosimo, da se obrtništvo pri svojih pristojnih zadrugah zglaša za potrebne informacije, ki jih radevolje daje tudi Občeslovensko društvo v Celju. Cene padajo. Pred nekaj tedni so se prvič pojavile po naših listih vesti, da so začele padati cene raznim pridelkom, pa tudj raznemu blagu. Dosti važnosti se ni prepi. — 4 sovalo tem vestem in prav trgovski krogi so bili prepričani, da se širijo te vesti z namenom, zastrašiti trgovce, da bi znižali cene svojim zalogam. Zato so trgovci tudi vztrajali pri prejSnih svojih cenah in vztrajajo, dokler je mogoče* Ali vedno to ni mogoče. Videlo se je to zadnje dni pri sladkorju. Pred ne-dolgim časom ga je bilo sploh težko dobiti. Kar se je pojavil po trgovinah in dobil si pa lahko, kolikor si hotel, seveda za 84 K 1 kg. Ali cene so se začele majati in sedaj ga dobiš že po 52 K kilo. Odkod ta izprememba ? Pri blagu, ki ga dobivljemo iz Italije ali po Italijanih, padajo cene v prvi vrsti zato, ker je vrednost lire v primeri z našim denarjem zelo pala. če stane 1 kg sladkorja v Trsfai 10 lir, je moral dati naš trgovec prej zanj 60 kron, ker je moral dati za liro 6—8 K, sedaj ga dobi po 40 K, ker že dobi liro za 1 dinar, t. j. 4 krone. Podobno padanje se utegne zgoditi pri manufakturnem blagu, ki ga imamo večinoma tudi od Italijanov. Naši trgovci se bodo temu seveda upirali, ker imajo v zalogi še blago, ki so ga kupili po višjih cenah in ga ne bodo hoteli prodajati v lastno izgubo. Umevamo to. Na drugi strani pa je tudi trgovcev, ki so imeli svoj čas blago po nizki ceni v zalogi. Ko pa so se cene dvigale, so ti trgovci takoj povzdignili ceno tudi svojemu blagu in ga prodajali mnogo dražje, nego so bili opravičeni po nakupni ceni. Naše pričakovanje o znižanju cen ne sme biti pa preveliko. Blago ne pada v ceni zato, ker ga je preveč ali vsaj dosti, nego za sedaj le radi tega, ker dobiva naš denar v primeri z drugim denarjem večjo vrednost. Zadovoljni smemo biti pa za sedaj tudi s tem. Amerikanski sladkor. Cena pod 40 K. Po-Šiljatev amerikanskega sladkorja, katerega dobavo za Slovenijo je prevzela Sladkorna zveza v Ljubljani (po g. A. Lillegu) in Zveza slovenskih trgovcev v Celju, se je zakasnela za več mesecev, ker jadrnica radi neugodnih vetrov in havarije ni mogla pravočasno dospeti v Trst. Po poizvedbah, ki jih je odsek za prehrano izvršil v Trstu, je jadrnica dne 7. julija t. 1. pristala v Sardiniji, odkoder je že odplula proti Trstu, kamor mora vsak čas dospeti. Dobavnih tvrdk ne zadene na zakasnelosti dobave nobena krivda. Ker je cena temu sladkorju še vedno tako ugodna — presegala ne bo 40 K za kilogram — in je doba do pridodnje sladkorne kampanje še zelo dolga, je nujno priporočati, da se prebivalstvo preskrbi s tem sladkorjem. Če ta sladkor ne bi našel dovolj odjemalcev v Sloveniji, se bo moral prodati izven Slovenije. Okrajna oddajališča (trgovci, aprovizacije, obrtniki itd.) naj si tedaj takoj zasigurajo ta sladkor. M taisia talki se p r i p o r o č a. Samostojna kuharica išče službo v boljši hiSi. Gre tudi kot gospodinja. Cenjene ponudbe pod „poštena" na upravnistvo tega lista. jpnia na 13 m n i NA BREGU PRI PTUJU je pričela z izdelovanjem TORBIC iB tis plaiiteia lap iz najfinejšega usnja. — V zalogi ima tudi prvovrstne gamašo lastnega izdelka. ------Naročila se lavrle po najnižji ceni.------ Gramofon in moško kolo se prodata. Vpraša se v Kiempljevi ul. 7 a, na dvoru. T7" MMOBEsJ vimcafjev z dobrimi delavci se sprejme pod ugodnimi pogoji pri grajščini Oornava, pošta MoŠkanjci. Oglasiti se je pri nadzornikih v Litmerku pri Ormožu, na Kaj žaru, pošta sv. Miklavž pri Ormožu in tudi pri grajščini. mren.. [a vsem našim ptujskim znancem ob priliki našega odpotovanja v Avstrijo. Posebno prisrčno hvalo naši ljubi materi, gospej Gusti Kratzer za : vse njene dobrote, ki jih nam je izkazala. : Rodbina Sfernischa. JB gospa ičče nekaj tednov za počitek eno snažno sobo z dobro in obilno hrano v Ptuju ali v okolici. Ponudbe na J. Sire, Borel grad p. Ptuj. ratzer V FTUJU naznanja svojim cenj. odjemalcem, da sedaj zopet barva vsakovrstno blago in čisti obleke v kratkem času. Modri tisk, (Blau-druck se vzame v barvanje. — Za daljšo zaupanje prosi z velespoštovanjem Gusti Kratzer. Gostilna in kavarna na najprometnejšem kraju mesta v Sloveniji, sredi mesta z 8 opremljenimi sobami za tujce, cela gostilniška oprava, vinski sodi, cela zaloga z vinom, likerjem, šampanjcem itd., vrt za goste in zelenjavo, hlevi in gospodarsko poslople kakor leži in stoji, cena 270.000 K se takoj proda. Pojasnilo s prtloženo poštnino daje realitetna pisarna HAVLIK v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 6, Telefon št. 132. PRODAM IZBORNO OHRANJENO motorno kolo, Pudi 3Vi HP s predvojno pnevmatiko. Vec pove g. Ante Blažek, T. Č. Z. v Ptuju. Zenitna ponudba. Državni varnostni organ, ta čas v Ljubljani, 32 let star, se želi seznaniti z boljšo gospo-di6i.no ali mlado vdovo, Ptujčanko, katera bi imela nekaj premoženja oziroma stanovanjsko opravo, v svrho takojšnje ženitve. Cenjene — ponudbe prosim na upravo tega lista. — Miši - podgane - stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in miši K 10"—, za ščurke 10 K; posebno močna vrsta K 20'— posebno močna tinktura za stenice 10 K ; uničevalec moljev 10 K: prašek proti ušem v obleki in perilu, proti ušem pri perutnini 6 in 10 K; prašek proti mrčesom 6 in 12 K; mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K; maziio za uši pri živini 6 in 10 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10'—, prašek proti m&) mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. as as Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 112, Petrinjska ulica 3. Primarij kirurg, oddelka obče javne bolnice . v PTUJU ' Dr. A. Rebula strokovni zdravnik za kirurgijo in dolgoletni ravnatelj bolnic ordinira vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne začasno v ptujski bolnici v pritličje desno. "&L$ im**«««**«'«? J«*bX!!««« z več delavskimi mi! lun sr^t koj sprejmeta pri g. Osterbergerju v Ptuju. Vpraša se vsako nedeljo dopoldan. za ozkotirno železnico, tudi v manjših količinah in sploh železje kupi JUGOSLOVANSKO INŽEN. PODJETJE Maribor, Vitrinjska ulica 30. HHHmHHBH Delniška glavnica in rezerve okroglo K 50 »j CENTRALA V LJUBLJANI. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. J Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3,|2°|o I brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih. m Daje trgovske in aprovizacijske kredite. Izvršuje vse bančne transakcije. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.