I LETO I. ftt. 1 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje • Ureja uredniški odbor Glavni urednik Jože KoSir • List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din V KOČEVJU 18. FEBRUARJA 1954 Jože Klarič Gh ptoi Xtuulki p/dfawle** MLADINA »Novice«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Kočevje, so začele izhajati v času, ko na mnogih konferencah, občnih zborih in sejah pregledujemo delo v minulem letu in kujemo nove načrte za leto 1956. Doseženi uspehi so nam v zadovoljstvo ln .»m dajejo spodbude, izkušnje pa dragocen nauk za bodoče delo. Danes ne bomo podrobno govorili o iehi Socialistične zveze v preteklem letu, niti ne bomo naštevali nalog in delali načrtov za naprej. Ob tej priliki bi le poudarili, da je vedno bolj čutiti duha VI. kongresa ZKJ. To čutimo v vsakdanjem konkretnem delu naših ljudi, organiziranih v Socialistični zvezi in Zvezi komunistov. Duh sklepov tega kongresa nam mora biti tudi v bodoče glavno napotilo za delo. Pn našem delu, zlasti pri odločitvah, k: se nanašajo na naloge množičnega političnega značaja in na vprašanja splošnega interesa, naj sodeluje čimveč državljanov, organiziranih v Socialistični zvezi, člani Socialistične zveze in komunisti naj nenehno skrbijo za življenje in rast družbenih organizacij in drugih samoupravnih organov. To nalogo bomo najbolj uspešno izvršili, če bomo izvolili v nove odbore družbenega upravljanja tudi mlade borbene in poštene ljudi. S poglabljanjem socialistične demokracije in s prenosom mnogih pristojnosti z okraja na občine s tem, da rodeluje v našem okraju že nad 1100 ljudi v raznih svetih in drugih odborih družbenega upravljanja, postaja iz dneva v dan bolj važno delo zavednih članov Socialistične zveze in komunistov. Druga svetovna vojna je po naseljih okraja Kočevje zapustila žalostno sliko, in to v glavnem kupe ruševin ln razvalin. Stanje vodopreskrbnih naprav In objektov za dispozicijo fekalnih odpadkov še pred vojno ni bilo razveseljivo. Nizkemu številu obstoječih, še pred prvo svetovno vojno grajenih krajevnih in vaških vodovodov, katerim je do neke mere prizanesel zob 'časa, vojna vihra ni prizanesla. Eksplozije granat in min so zaradi sunkovitih pretresov zemlje zrahljale spoje cevovodov in tako vodovodi niso izgubili samo na svoji izdatnosti, temveč, kar je še hujše, defektni cevovodi so nudili najboljše pogoje za onesnaženje ln okuženje pitne vode. Prav tako je bllor z estallmi vodopreskrbnlml objekti in napravami za odvajanje fekalnih odpadkov. Na ta način so bili ustvarjeni vsi pogoji i za izbruh črevesnih nalezljivih bolezni v epidemični obliki. Posledice tega mučne-i ga stanja niso izostale, število posameznih slučajev črevesnih nalezljivih bolezni je bilo iz leta v leto večje, v samem Kočevju pa je že prva leta po osvoboditvi izbruhnila epidemija trebušnega tifusa, pozneje v letih 1951 ln ponovno v letu 1953 pa epidemiji paratlfusa B. Za obširno epidemijo v letu 1951 je bilo ugotovljeno, da je bila povzročena po okuženi vodi iz rešetastega mestnega črpal-nega vodovoda. Zanesljivi uradni podatki o kretanju črevesnih nalezljivih bolezni od leta 1950 pa do konca dečo sliko: preteklega leta dajejo sle- 1950 10 10 2 »4 26 1951 12 306 1 4 323 1952 2 18 1 6 27 1953 7 149 — 17 173 1954 2 10 1 9 22 1955 1 3 — — 4 Ker je število črevesnih nalezljivih bolezni do neke mere tudi merilo higienskega režima, predvsem pa stanja vodopre-sKrbnih objektov in ostalih sanitarnih naprav, nam padec črevesnih nalezljivih bolezni zgovorno trdi, da se je moralo na dvigu higienskega režima v našem okraju precej delati. In res se je delalo! S posredovanjem higienske službe se je eb podpori in razumevanju oblastvenih organov popolnoma obnovil mestni čr-palnl vodovod v Kočevju in odvodna kanalizacija. Ta dela so trajala dve Ne moremo ai zamisliti naprednega razvoja naše demokracije brez vsakodnevne borbe zavestne politične sile. Naš lokalni list »Novice«, ki ga imamo danes prvič pred seboj, naj bo med nami tista vez, ki nas bo spodbujala k delu, prenašala izkušnje in naa družila v enotno borbeno družino, povezano z ostalimi kraji Slovenije in Jugoslavije, v družino, ki ve kaj hoče in kam gre. List naj nam tudi pomaga preprečiti lokalno ozkost, ki vedno le škoduje celoti in posamezniku. »Novice« naj nam posredujejo izkušnje delovnih kolektivov, zlasti kar zadeva organizacijo dela in s tem v zvezi večjo storilnost. Skratka, pomagajo naj nam k oblikovanju socialističnega javnega mnenja in življenja pri nas. Zaradi tega naj pri listu sodeluje ve-likolaški in dobrepoljski zadružnik, ribniški in sodraški izdelovalec suhe robe, loškopotoški gozdni delavec, oglašajo naj se ljudje iz doline Kolpe in hribovskih vasi ob Čabranki, predvsem pa delovni ljudje naših centrov, naših kmetijskih posestev. Skratka: v listu sodelujmo vsi, potem bo gotovo list ugajal vsem in s tem dosegel svoj namen. Glasilo Socialistične zveze nas bo pa tudi gotovo še bolj povezalo z našimi sosedi dolenjske, primorske in ljubljanske okolice ter z brati onstran Kolpe. Saj nas bodo odslej lahko še bolj spoznali in laže razumeli. Zaradi vsega tega pozdravljamo Slani Socialistične zveze svoj list »Novice«’ kot veliko pridobitev za ves kočevski okraj. LJUDSKA Pregled šestletne bilance delavskega upravljanja nam pokaže mnoge Izkušnje in uspehe, ki smo jih na tem področju dosegli, prav tako pa tudi napake naše organizacije v odnosu do delavske mladine. Danes se pri nas na Kočevskem te napake zrcalijo v zapiranju naših organizacij v ozek krog vzgojnih, kulturnih ln športnih vprašanj, v odtegnjenosti mladih od problemov podjetij, slabem zanimanju za upravljanje podjetij ln za vzgojo mladih delavcev. Vse premalo je tudi borbenosti mladine v delavskih kolektivih proti vsem negativnim, zastarelim blrokratsko-administrativnim pojavom, ki so še doma v nekaterih naših podjetjih. Zaradi teh napak se organizacija ljudske mladine premalo udejstvuje kot politična sila pri reševanju ključnih gospo-darsko-političnih vprašanj. Premajhno povezanost mladine z življenjem kolektiva je privedla do organizacijskega slabljenja, do zmanjšanja akcijske sposobnosti in često tudi do upadanja članstva v organizaciji LM. To, da mlade sile v podjetjih naše Kočevske niso dovolj sproščene, dokazujejo razgovori z mladimi delavci, med drugim pa tudi letne konference mladine na Novi žagi in Rudniku. Začetna beseda, kje se naj mladina uveljavlja, so bila gasilska društva, zaključna pa šport. Tudi to je potrebno, vendar to niso edine ln primerne naloge delavske mladine. Nujno je, da mladini privzgajamo občutek soodgovornosti za delo podjetja. Nemogoče pa je, da nekdo za nekaj odgovarja, česar ne pozna, ozir. za tleto čuti odgovornega. Med razgovori kakšna naj bo LM in kako naj postane bolj delovna, so bili tudi taki, ki so negativno vplivali na delo mladine. Slišijo se ugovori: kaj hočemo z LM? S političnimi vprašanji se bavi Socialistična zveza de -mah ljudi, s problemi upravljanja se bavijo ovgiiu; upravljanja ln sindikat. Mladina že razume, kadar gre za kaj načelnega, številk, ki jih zahteva neka gospodarska analiza in delavsko v podjetju, pa ne razume Itd. Torej ostane mladini le društveno izživljanje. Vendar tako postavljati stvari pomeni tolči samega sebe. Aktivnost mladine in njeno vzgojno delo moramo gledati skozi življenje delavnih kolektivov, ker je mladina nerazdružnl del kolektiva. Vendar je mladina Istočasno po psihološki zgradbi ln svojih željah poseben del kolektiva. Vedeti moramo, da mladina želi od starejših vzgoje delovnih navad, razvijanje ljubezni do dela, do poklica, vzgoje v pravilnih odnosih do ljudske imovlne, do kolektiva, do družbe, razvijanje zavesti o njenih pravicah in dolžnostih do kolektiva ln delavskega upravljanja. Poleg tega moramo imeti pred očmi, da je to generacija, ki raste in se formira pod čisto drugačnimi pogoji kot prejšnja generacija, na ramah katere je bila vsa teža revolucije. Današnja mladina prav malo ve o življenju delavcev v stari Jugoslaviji, ne pozna njihove borba, mnogi niti niso šli skozi ogenj NOB. Po starosti je to mladina od 15 do 25 let, tako da mnogi od njih šele sedaj stopajo v politično življenje. Zato je razumljivo, da so neke oblike dela Socialistične zveze in sindikatov za to mladino nepristopne. Ta dejstva odločno govorijo, da je v podjetju potrebna organizacija LM kot politično vzgojna organizacija, ki bo skozi raznovrstne in mladini pristopne oblike tolmačila naš družbeni razvoj. Težiti moramo torej za tem, da čimveč delavske mladine vključimo v SZDL in sindikat. A z ozirom na rast mladine naj bi tudi LM sama razvijala polltlčno-vzgojno delo, ki bo blizu mladine. Mladini pa je blizu taka vsebina, ki ji odpira življenjske perspektive v podjetju, v katerem živi, dela ln se vzgaja. Vse organizacije m vodstva v podjetju so dolžna mladini odgovarjati na vprašanja, za katere išče odgovor. Mladina sama po sebi ne more razumeti stvari. Naloga organizacij v podjetju — posebno LM je, objasniti mladini, da napredek skupnosti kot celote, dvig življenjskega standarda in uspeh vsakega posameznika za visi od nje same, od tega, kako se bo borila za povečanje storilnosti dela, za znižanje stroškov proizvodnje, za čuvanje strojev Itd. To pa zahteva od mladine povečano skrb za strokovno usposabljanje in aktivno udejstvovanje v življenju kolektiva. S tem, da mladino seznanjamo s sklepi čeprav je v zadnjem tednu v ospredju zanimanja svetovne javnosti Alžir in obisk franc, ministrskega predsednika v tej francoski sevemp-afriški kolo-niji, je vseeno mnogo večjega pomena dopisovanje med ministrskima predsednikoma Sovjetske zveze in Združenih držav. Sovjetska zveza je z novim pismom Eisenhowru zopet prešla v ofenzivo in tako prisilila ameriškega predsednika, da tehta izraze in dobro premisli kaj in kako bo odgovoril, da ne bi ZDA izpadle kot tista država, ki noče delati za.mir. Le tako je mogoče razumeti, da je ameriški predsednik odgovoril na prvo pismo Bulganinu v dveh dneh, medtem ko odgovor na drugo pismo zavlačuje. Čeprav je na otoku Cipru, kjer prebivalstvo še vedno odločno zahteva pravico do samoodločbe, v zadnjih dneh nekoliko popustilo napeto ozračje, pa je vprašanje bližnjega vzhoda — predvsem arabskih držav — še vedno zelo pereče. Na posvetovanju treh zahodnih velesil (ZDA, Anglije in Francije) v Washingtonu se veleposlaniki teh dežel niso mogli zediniti glede politike svojih držav do arabskih dežel. Na tem področju se namreč križajo koristi in interesi vseh treh držav. Še pred zasedanjem te konference je Francija poslala vladama ZDA in Velike Britanije posebno poslanico, v kateri je govora o politiki treh držav do arabskih dežel. Francoska vlada je močno kritizirala sedanjo politiko napram Arabcem in vzbudila s svojo poslanico ostre komentarje v zahodnem tisku. Nova francoska vlada, ki jo s pomanjkljivo hrabrostjo vodi socialistični upravljanje delavskega sveta, ji odpiramo možnost, da tudi izrazi svoje stališče, ji vzbujamo zavest, da je sestavni del tistega kolektiva ljudi, ki pred skupnostjo odgovarjajo za podjetje, ki jim ga je skupnost dala v upravljanje. Ob praktičnem Obravnavanju konkretnih problemov podjetja sl bo mladina pridobila tudi pravilno .socialistično pojmovanje imovlne, razredno zavest ln mentaliteto naprednih delavcev. Potrebno je mladini obuditi revolucionarne tradicije in našo borbo za to, kar danes imamo. Nujno pa je mladini tudi objasniti, zakaj smo se tako odločno borili, kakšno stremljenje in cilji so nas v borbi vodili ln nas še vodijo. S tem se cilji naše borbe v vsej veličini odpirajo tud sedanji doraščajoči generaciji. Pri mladini v Robu NI še dolgo tega, kar je mladina pri kmetijski zadrugi v Robu ustanovila sekcijo, ki skrbi za strokovno vzgojo. Na sestanek je prišlo le 18 fantov. To sicer ni mnogo, so pa resno pristopili k delu in že napravili delovni načrt. »Organizirali bomo dvodnevni praktični sadjarski tečaj, tečaj živinoreje, učili se bomo pletarstvaL sodelovali bomo na gospodarski razstavi,« so sklenili. V aprilu bodo organizirali dan sadjarstva ln vsi člani bodo sodelovali na precepljanju in urejevanju sadovnjakov. Tudi kmetijsko gospodarsko posestvo v Kočevju si bodo ogledali. Zanima jih predvsem živinoreja. članstvo pa bodo pomnožili. V kratkem času so že izpolnili nekatere obveze. Imeli so dvodnevni praktični sadjarski teče j, ki se ga je udeležilo 43 mladincev. Dva dni so cepili, rezali cepiče, sadili sadno drevje in pomlajevali ter gnojili starejšemu drevju. Tudi sadno sušilnico in čebelnjak so si ogledali. Pri delu je pomagal tov. Oven, ki je vkljub letom še vedno neumoren In rad dela z mladino. Imeli so tudi živinorejski tečaj, ki se ga je udeležilo 35 članov. Praktično delo v živinoreji si bodo ogledali pozneje. Še mnogo bi lahko pisali o mladini v Robu, Rutah ln hribih, najvažnejše pa je to, da Ima resno voljo do učenja ln da želi umno gospodariti na svojih posestvih. prvak Francije Guy-Mollet, je pri reševanju problema povezave Alžlra s Francijo naletela na izredno hud odpor francoskih naseljencev v Alžiru. Ker drži vse gospodarstvo Alžira v rokah okrog 1500 francoskih družin, bi te svoj privilegiran položaj izgubile, ako bi francoski vladi uspelo v Alžiru spro-vesti nove mere in reforme, ki jih uporni alžir^ci prebivalci zahtevajo. Fašistično usmerjena organizacija Pou-jadistov, ki je na zadnjih volitvah v Franciji nepričakovano dobila preko 50 sedežev v parlamentu, v Parizu ni uspela za nedeljo napovedane demonstracije izvesti in tako je javni pritisk na francosko vlado zaradi njene politike v Alžiru začel popuščati. V to mednarodno areno je Jugoslavija v zadnjih dneh vnesla dva miroljubna akta: uspešna trgovinska pogodba s češkoslovaško, na podlagi katere so bile urejene vse prejšnje medsebojne zahteve in je bila še sklenjena pogodba za 75 milijonov dolarjev kredita za Jugoslavijo. Drug tak akt je bilo sporočilo o obisku delgacije naše Zvezne ljudske skupščine v začetku marca v Bolgariji. Z ozirom na to, da Francijo vodi vlada Republikanske fronte, so v teku tudi razgovori o obisku našega maršala v Parizu. Francoska vlada bo zelo verjetno spomladi letos povabila v Pariz na obisk tudi sovjetske voditelje. Delegacija francoske socialistične stranke bo obiskala Sovjetsko zvezo. Kakor se Portugal noče umakniti iz Goe v Indiji, tako se tudi Nizozemska noče umakniti iz velikega otoka v Ti-(Nadaljevanje na 2. str.) 31 milijonov v letu 1955 Kmetje, delavci in uslužbenci naših krajev so prispevali v letu 1955 kar 25 milijonov dinarjev za ureditev vasi in trgov — Družba pa je k temu dodala še 6 milijonov din leti. Večja In manjša popravila so bila v različnih krajih našega okraja. Pričelo se je z gradnjo novih vodovodov (z investicijskimi sredstvi), od katerih je zlasti pomembna gradnja velikega skupinskega vodovoda z zajetjem v Blatah pri Dolenji vasi, ki je predviden za napajanje celotnega področja od Ribnice do Kočevja. Investicijska sredstva so bila vložena tudi v gradnjo naprav za odvajanje odplak in fekalij in na ta način so bili že položeni temeljni kamni za dvig higienskega režima našega okraja. Da bi pa mogli člmprej priti do zaželenih in pričakovanih uspehov, se je tudi v našem okraju pričelo z novo panogo sanitarno higienskega udejstvovanja, to je z Izvajanjem malih asanaclj. V letih 1952 in 1953 sta Centralni higienski zavod in okrajna higienska postaja v našem okraju asanirala nekaj vodopreskrbnih objektov in sanitarnih naprav. Z letom 1954 pa se je pričelo z načrtnim izvajanjem malih as'anaclj. Okrajni ljudski odbor je imenoval odbor za male asana-cije. Le-ta ima v glavnem naslednje naloge: 1. Organlzacijsko-propagandne: 1- Da na podlagi zbranih podatkov o obstoječem higienskem režimu In nevarnostih izbruhov nalezljivih črevesnih bolezni posreduje gradnjo ln obnovo vodopreskrbnih naprav in objektov. 2. Da zainteresira prebivalstvo posameznih naselij, da že prod pričetkom gradnje zbira prispevke, gradbeni material in obveze za prostovoljno delo. 3. Da pri nadrejenih higienskih zavodih posreduje izdelavo brezplačnih načrtov in strokovno vodstvo pri gradnji. V Fari se prebujamo! Do nedavnega je bilo v Kostelski dolini kaj dolgočasno, že več kot leto in dan je kulturna dvorana v Vasi v popravilu in še danes ni veliko upanja, da bi jo v kratkem lahko dvignili lz razsula. Članstvu prosvetnega društva ni bilo omogočeno javno nastopanje na domačem odru ln zanimanje za to dejavnost je popustilo. Mlada igralska družina pa je v letošnji zimski sezoni naštudirala komedijo »Kam iz zadreg« in z njo gostovala v Brodu ob Kolpi. Čeprav je bilo najti še 4. Da stalno poučuje prebivalstvo o nevarnostih, ki jih predstavljajo neurejene sanitarne naprave, in da vodi stalno propagando za dvig 'higienskega režima. H. Operativne, to je, da si na podlagi zbranih podatkov in potreb oskrbi od oblastvenih enot in organizacij potrebna finančna sredstva, s katerimi ob pomoči vaščanov gradi ali obnavlja posamezno objekte. Okrajni odbor za male asanaclj 2 v Kočevju je v glavnem v okviru danih možnosti svojo nalogo tudi izpolnil, to je, približal se je ljudstvu, ki je z njim pričelo tesno sodelovati. V letu 1954 se je delalo na 15 objektih v 13 različnih krajih. Nekateri od teh objektov so bili tudi dokončani, pri drugih pa se je z delom nadaljevala v letu 1955. Vrednost objek-iNadaljevanje na 2. str.) V Rutah je bilo živo ... Pred mesecem dni je v Rutah zasvetila električna luč. To je nedvomno v zadnjem času največji dogodek v tem kraju. Pred dnevi nas je obiskal kmetijski strokovnjak lz Kočevja, ki je imel strokovno predavanje, Istočasno pa je predvajal več kmetijskih strokovnih filmov. Všeč so nam bili filmi o živinoreji in sadjarstvu. Lepo je v filmu prikazano pridelovanje semenskega krompirja ‘v Sloveniji. Nekateri so sedaj videli film prvič v življenja. Obisk je bil številen, ljudje so prišli celo iz oddaljenega Osolnika ln Krvave peči. Iskreno želimo, da nas strokovnjaki s kmetijskimi filmi in predavanji še večkrat obiščejo. mnoge pomanjkljivosti, uspeh le ni izostal. Polna dvorana gledalcev je izrekla zalivalo nastopajočim. Para, Slavskl laz, Kuželj niso blizu, a želja po kulturnem razvedrilu je napotila marsikaterega vaščana teh vasi na to prireditev, saj je tak praznik le redkokdaj. Navdušene mlade Igralce so imeli priliko občudovati tudi gledalci Kočevske Reke in Plešcev, kjer so tudi gostovali. Tudi za pustno razpoloženje sta v pripravi dve veseloigri. Al PO SVETU (Jtrlženiamc t kmeiijlka rubrika la naše kmetovalce 10. obletnica Ljudske tehnike V »Novicah« bomo redno objavljali manjše članke o kmetijstvu. V tej rubriki bomo naročnike seznanjali predvsem s problemi, ki se pojavljajo v kmetijstvu našega okraja. Sproti želimo posredovati kmetijskim proizvajalcem najnujnejše 'ukrepe za povečanje vseh vrst pridelkov. Tu bo mesta za opis uspehov, ki jih dosegajo posamezna kmetijska gospodarstva, da bi tako kar najbolj pospešili hiter napredek v kmetijstvu. S stališča kmetijske pospeševalne službe našega okraja pozdravljamo to možnost, ker nam je bilo doslej skoraj nemogoče seznanjati naše ožje podeželje z vsemi perečimi problemi, ki se nanašajo predvsem na naše prilike. V tem uvodnem opisu bi želel nakazati glavno vsebino dopisovanja v tej rubriki. Kmetijska služba našega okraja izvaja najrazličnejše pospeševalne ukrepe preko kmetijske postaje pri OZZ Kočevje v najožji povezavi s pospeševalnimi odseki kmetijskih zadrug ter preko njih s posameznimi proizvajalci. Povedati je treba, da smo že doslej v razmeroma kratkem, času dosegli dokaj pomembne uspehe. Oglejmo si nekatere uspehe našega dela! Z organiziranjem številnih poskusov za uporabo umetnih gnojil smo ugotovili njihovo delovanje na naši zemlji in v naših podnebnih ter drugih prilikah. Rezultati tega dela kažejo znatno razliko nasproti splošnim načelom o uporabi umetnih gnojil. S temi skušnjami moremo kmetovalcem pravilneje svetovati, kako in kdaj naj jih uporabljajo, da bo čimvečji uspeh v pridelkih in kar najboljši denarni učinek. Za večjo točnost smo pričeli tudi z analizami zemlje, da bi tudi z ugotovitvijo njenih sestavin laže določali, česa zemlji primanjkuje. Prav* tako pomembni so sortni poizkusi, ki jih izvajamo na več mestih v okraju. S poizkusno setvijo raznih vrst krompirja smo že ugotovili, da dosegajo nekatere vrste krompirja znatno večje pridelke kakor pa sorte, ki so bile v našem okraju udomačene. Te Izkušnje že praktično uporabljamo. S podobnim delom smo pričeli tudi za žita ter za razne krm-ske rastline. Gospodarska korist tega dela se kaže že sedaj, le da bo treba izkušnje prenesti na čimveč proizvajalcev. Posebej je treba omeniti delo za zboljšanje semen. Znano je, da s kvalitetnim semenom močno vplivamo na povečanje pridelkov. V ta namen skušamo vsako leto nabaviti kar največ kakovostnega semena krompirja, žit in drugo. Poleg tega pa usposabljamo iz leta v leto večje število gospodarstev za pridelovanje dobrega semena, ki ga v sodelovanju s trgovino skušamo razpečatt med ostale proizvajalce. I SODRAŠKI VODOVOD IN KANALIZACIJA Kar zares smo se pomenili na masovnem sestanku in sklenili, da bomo nudili vso pomoč režijskemu odboru za dograditev vodovoda. Ni se mnogo pisalo, a v pičlem pol letu je bil vodovod dograjen, ljudstvo zadovoljno, obračun režijskega odbora pa je pokazal nekaj milijonov dinarjev primanjkljaja, o čemer bo treba še govoriti. Kanalizacija je pa vražja stvar. Mnogo dela, a kar ni konca. Upamo pa, da bo v letu 1956. el Naše sadjarstvo je nujno potrebno obnove po sodobnih načelih. Tudi v to je že vloženega precej truda in dela. O tem priča preko 200 ha na novo zasajenih strnjenih sadnih nasadov in precej obnovljenih manjših sadovnjakov. To delo je odgovorno, saj vemo, da ni trajnega uspeha, če ni pravilno Izvedena saditev, če se obnavlja na neprimernih legah in zemljišču, če se opušča nega, če ne odberemo za naše prilike primernih sort in podobno. Pravilna rešitev teh problemov je naloga naše sadjarske službe. Vsi občutimo, koliko škode imamo za- bolezni in škod-načrtnim delom radi raznih rastlinskih ljivcev. Z urejenim in zdravstvene zaščite rastlin skrbimo, da ni nevarnosti za zmanjšanje pridelkov zaradi teh bolezni in škodljivcev. Tudi izven našega območja je poznano Kočevje z izrazitimi vzrejnimi središči za plemensko živino. Najbolj znana področja so Ribnica, Sodražica, Velike Poljane, Sv. Gregor, Velike Lašče, Dobrepolje, Kompolje in druga. Le dobro organizirano delo je pripomoglo, da je v okraju Kočevje povezanih v selekcijsko službo preko polovico kmečkih gospodarstev in da je nad 35 % naše živine rodovniške. Z živinorejskimi organizacijami je naša kmetijska služba najbolj čvrsto povezana in skuša aktivno pomagati pri vseh ukrepih za stalno boljšanje naše živinoreje, glavne kmetijske panoge kočevskega okraja. Zato moramo stalno skrbeti za zboljšanje in povečanje pridelkov krme, nego živine in razmnoževanje naraščaja najboljših živali, čeprav so uspehi znatni, še ne moremo biti z njimi zadovoljni. Ne smemo pozabiti na ogromen prispevek veterinarske službe za zboljšanje živinoreje. Njenemu delu se moramo v veliki meri zahvaliti za odpravo jalovosti, tako da imamo letos že skoraj 80 telet na vsakih 100 krav, namesto 69, kot je bilo pred tremi leti. Kaj naj storimo, da bi vsi dosegli in presegli že opisane uspehe, bo predmet dopisovanja v kmetijski rubriki. Z ukrepi pospeševalnega dela in s proizvodnimi uspehi posameznih gospodarstev in z načinom, kako so se ti uspehi dosegli, se nujno morajo seznanjati vsa kmečka gospodarstva. Brez tega ne bo hitrejšega napredka. Korist tega dela pa bo še večja in stvarnejša, če boste tudi posamezni kmetje povedali’ svoje uspehe, da bi jih objavili, in če boste čimveč spraševali. Z vprašanji in odgovori bomo najlaže v stalnem stiku, naše skupno delo bo na ta način stvamejše in tudi bolj koristno. Ing. Zorc Tone Skrb za naše gospodinje M. Pirnat Na predlog konference Zveze ženskih društev Kočevje je bil ustanovljen Zavod za pospeševanje gospodinjstva in je 1. novembra 1955 že začel s svojim delom. Ker ima Zavod za pospeševanje gospodinjstva že po svojem imenu zelo obširno področje dela, je nujno, da je tesno povezan s Svetom za prosveto, z organi ljudske oblasti, z raznimi strokovnjaki in seveda s širokim krogom žena. Prehrana našega prebivalstva je še zelo enolična. Ne le zaradi pomanjkanja, temveč še bolj zaradi neznanja pripravljanja hrane so dale žene pobudo, da se ustanavljajo zavodi, ki bodo imeli nalogo, skrbeti za delo med ženami in jih navajati, kako z enakimi izdatki izboljšati hrano, da bo okusnejša in izdatnejša. To bomo dosegli le z vztrajnim izobraževanjem žena na gospodinjskih tečajih, z raznimi predavanji, individualnimi nasveti itd. Zavod bo sodeloval z raznimi strokovnjaki: gradbeniki, agronomi, gospodarstveniki, tehniki, trgovci, gostinci, z zdravstvenim kadrom, sindikatom, gospodinjske učiteljice pa bodo stalno zaposlene na zavodu. Gradbeniki nas bodo podprli v naših predlogih za gradnjo sodobnih stanovanj, preureditev starih stanovanj, ureditev komunalnih naprav. Agronomi nam bodo z nasveti pomagali pri obdelavi naših vrtov in polja, kako bomo gojili razne povrtnine itd. Zdravstveni delavci bodo prebivalstvo poučevali o higieni, o zdravi prehrani itd. Tehniki nas bodo učili prav uporabljati električne naprave in razne stroje. Trgovci bodo bolje oskrbovali trgovine, nabavljali potrebna živila ali predmete in nam nudili večjo izbiro. Gostilne in menze pa bodo spet pripravljale okusno in izdatno hrano po primernih cenah in ob kulturni postrežbi. Zavod bo skrbel tudi, da bodo programi tečajev res dobri in da jih bo vsaka gospodinja lahko obiskovala in se veliko naučila, tako kar sc tiče priprave živil, kakor tudi drugih gospodinjskih spretnosti. Da bo Zavod res uspešno deloval, je nujno, da vsi sodelujemo s svojim znanjem in pomagamo gospodinjam izboljšati gospodinjstva in hrano. Zavod bo imel tudi svoje voditeljice po občinah, ki bodo skrbele za gospodinjsko izobraževanje žena na terenu. Te voditeljice bodo v stalni povezavi z Zavodom in bodo za svoje delo dobile nagrado. Zavod bo skrbel tudi za šolske mlečne kuhinje, da bodo otroci dobili po šolah tisto dodatno hrano, ki je doma, iz kakršnega koli vzroka že, nimajo. GLAS IZ SODRAŽICE zima — čas tečajev in ženam iz Sodražice se je da se naučijo Jesen in Dekletom nudila to jesen priložnost, konserviranja razne povrtnine in sadja. Tečaj, ki je bil v ta namen v Sodražici, je vodila neumorna tov. iz Gore Marija Ivančič. Teoretičnemu pouku je sledila praktična izvedba. Voditeljica se ni ustrašila dnevne poti iz Gore v Sodražico in zbiranja zelenjave in sadja v kraju. Uspeh tečaja je pokazala razstava. Zanimanje, ki se je vzbudilo med našimi materami - gospodinjami po tečaju, je dokaz, da je bil tečaj res potreben. Tečajnice izrekajo vso zahvalo voditeljici Ivančičev!. Krajevni činiteljl pa naj razmislijo, da se v kraju preskrbi primeren prostor s kuhinjo za tovrstne nadaljevalne tečaje. EL V letošnjem letu bodo organizacije Ljudske tehnike proslavljale 10-letnlco svojega obstoja in delovanja ter stoletnico rojstva našega velikega učenjaka Nikole Tesle. V teh letih je Ljudska tehnika dala velik delež k splošnemu razvoju industrializacije in gospodarskemu napredku naše tehnično zaostale države. Ljudska tehnika je do danes razvijala tehnično vzgojo ter danes lahko rečemo, da Ljudsko tehnika ni več organizacija, temveč postaja že pokret množičnega dviganja tehničnega napredka med našimi ljudmi. S proslavo te obletnice namerava Ljudska tehnika doseči sledeče: Večjo popularizacijo in afirmacijo LT, njene vloge, značaja dosedanjih uspehov in tako dati nov polet njenemu delu. Splošno in množično propagando tehnike. Bliže seznaniti širši krog ljudi in naše predstavnike oblasti s težavami in problemi LT. Seznaniti našo širšo javnost z delom in življenjem našega velikega učenjaka Nikola Tesle. Da bi proslava čimbolje uspela, je Okrajni odbor LT na svoji redni seji sklenil prispevati svoj delež ter angažirati v celoti vse organizacije našega okraja k temu, da bi bila proslava pregled doseženih uspehov, obenem pa spodbuda za še uspešnejše in množičnejše sodelovanje organizacije. Odbor je mnenja, naj bi se prireditve vrstile vse leto, in sicer: 1. Tretje medkljubske avto-moto dirke v okviru šampionata LRS sredi julija 1956. 2. Okrajna razstava učil, izdelkov in drugo konec julija. 3. Okrajno posvetovanje predstavnikov mladine, učiteljev in profesorjev, prav tako konec julija. 4. Tekmovanje traktoristov in kmetijska razstava v mesecu septembru; tedaj naj bi se pričeli tudi zimski tečaji v kmetijstvu. 5. Množična predavanja in predvajanje strokovnih, tehničnih in drugih filmov v teku celega leta. 6. Množična izvenarmadna akcija, ki se bo vršila v času, ko se bodo vršila taborjenja predvojaške vzgoje, tekmovanje motoristov in šoferjev v izpolnitev1 nalog predvojaške vzgoje. 7. Letalski miting s sodelovanjem aeroklubov Ljubljana, Postojna in Novo mesto konec julija v Ribnici. 8. Drugo medklubsko tekmovanje modelarjev in prvo okrajno tekmovanje Rojstva in umrljivost dojenčkov Na začetku tege stoletja je bilo v Jugoslaviji v enem letu rojenih na 1000 prebivalcev povprečno 40 živih otrok. S tako zavidljivo rodnostjo ali nataliteto se ni mogla pohvaliti skoro nobena evropska država. Vendar pa smo imeli zelo žalostno razmerje med rodnostjo in umrljivostjo dojenčkov. do enega leta. Umiralo nam je namreč v prvem letu starosti po nekaterih krajih države od 100 živorojenih tudi preko 20 dojenčkov. Rodnost pa je pričela padati in se je do začetka druge svetovne vojne znižala na 30. Za čas vojne nimamo točnih podatkov, vendar pa je nedvomno, da sc je število živorojenih v vojnem času še znižalo. Po vojni je število roj>tev pričelo rasti in se počasi bližalo številki 30 na 1000 prebivalcev, kar zopet pomeni, da nataliteta pri nas spada med največje v evropskih državah. Mnogo slabši pa so podatki, ki nam pokažejo, kakšna je umrljivost otrok v prvem letu starosti v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih se namreč rodi vsako leto v naši državi blizu pol milijona otrok, preko 50.000 pa jih umira že v prvem letu starosti, kar bi se reklo z drugimi besedami, da imamo preko 10 % smrtnosti dojenčkov. Razlike po posameznih republikah so ogromne Tako n. pr., čeprav registracija umrlih dojenčkov v BiH in Mhkedonijl ni popolna, vendar že po tej statistiki v teh predelih umre sorazmerno več dojenčkov kot v Sloveniji. Kakšne pa so prilike v kočevskem okraju ? V letu 1952 smo imeli živorojenih otrok 803, mrtvorojenih 13, umrlo v letu 1952 36 otrok. V letu 1953 smo imeli živorojenih otrok 781, mrtvorojenih 6, umrlo v letu 1953 31 otrok. V letu 1954 smo imeli živorojenih otrok 727, mrtvorojenih 9, umrlo v letu 1954 41 otrok. V letu 1954 je torej od 727 živorojenih otrok umrlo v prvem letu starosti 41 otrok, kar znese v odstotkih 5,6 %. V zadnjem letu, to je v letu 1955, je bilo živorojenih otrok 858, od tega pa 464 dečkov ter 398 deklic. če razčlenjujemo rojstva po posameznih občinah, potem dobimo naslednjo razpredelnico: 31 milijonov v letu 1955 za male asanacije (Nadaljevanje s 1. str.) tov, asaniranih v letu 1954, je znašala nad 18,000.000 din. V letu 1955 pa se je delo na saniranju objektov v našem okraju zelo razširilo. Pričelo se je z gradnjo večjih vodovodov, pri čemer je glavno breme nosilo prebivalstvo samo. Na ta način so bili v preteklem letu v našem okraju dograjeni kar trije vodovodi. Skupno se je v preteklem letu delalo na 14 objektih v 14 različnih krajih. Rezultate izvršenega dela in vloženega truda naj v kratkem pojasnijo naslednje številke, ki se nanašajo le na dela pri asanacijah v letu 1955. 1. Brezplačno dodeljen material od strani vaščanov 7,908.505 din. 2. Prostovoljnih ur in voženj od strani vaščanov 4,495.400 din. 3. Prispevki vaščanov v gotovini 12 milijonov 959.678 din. 4. Prispevek odbora za male asanacije 2,703.546 din. 5. Prispevek občinskih ljudskih odborov 1,871.913 din. 6. Prispevek kmetijskih zadrug 1 milijon 325.699 din. 7. Vrednost brezplačnih načrtov in strokovnega vodstva 495.000 din. Skupna vrednost izvršenih del v letu 1965 znaša 31,759.742 din. Razmerje med prispevki, ki jih je dala družba, proti prispevkom veščanov, je 1 : 5 kar pomeni, da je vsak dinar, ki ga je vložila družba, pritegnil še 5 dinarjev od vaščanov, in to je vsekakor zelo zadovoljivo razmerje. Te, čeprav neme številke so dovolj zgo- / A;«'-' >:'.. • • Občine dečki deklice skupaj Kočevje 215 208 423 Ribnica 97 75 172 Velike Lašče 50 41 91 Loški potok - Draga 43 31 74 Dobrepolje 36 20 56 Sodražica 23 19 42 Skupaj 464 394 858 Po naših vaseh je še mnogo neurejenih ln nehigjcnsklh vodnjakov. Preskrbite se % zdravo pitno vodo! ' " : tih. > i ^ * • \ _jk- Ce vzamemo zaokroženo številko prebivalcev kočevskega okraja 35.000, potem znaša rodnost ali nataliteta 24,5 za lansko leto. V rodnosti smo torej nekoliko pod povprečkom. V starosti do enega leta pa nam je lani umrlo 19 dečkov m 19 deklic, skupno 38 otrok. Od skupnega števila živorojenih v letu 1955 znese to 4,43 %. To je precej dober rezultat, ki razločno kaže, da so ljudje pričeli upoštevati zdravstvene nasvete in se po njih ravnajo. Želja zdravstvenih delavcev pa bi bila, da bi med ljudmi vzbudil} še večje zanimanje za nego in prehrano otroka, kajti prav zaradi napačne nege in nepravilne prehrane zgubimo največ naših dojenčkov, v katerih bi moral vsak narod gledati svojo bodočnost in nadaljevanje svojega obstoja. Dr. HUbscher Franc pionirjev-modelarjev v Ribnici konec julija. i 9. Patrolno tekmovanje motoristov ia avtomobilistov 3. oktobra 1956. V toku celega leta pa bo LT prirejala obiske v tovarnah in na posestvih. Namen teh prireditev je omogočiti predvsem mladini sodelovanje v organizacijah LT, organizacijam pa dati možnost za uspešnejši razvoj. V. Ličar Vprašanja in odgovori R. F. iz P.: Slišal sem, da je zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni pri živalih brezplačno za živinorejce. Rad bi vedel, zakaj pa moramo cepljenje proti svinjski rdečici vendar plačevati? Odgovor: člen »Temeljnega zakona » varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi« (Ur. list FLRJ št. 26/1954) pravi v prvem odstavku: »Varstvo živine pred živalskimi kužnimi boleznimi je obveznost kmetijskih proizvajalcev in drugih oseb, ki imajo živino ali so udeleženi v prometu z živino, in pa obveznost pristojnih državnih organov.« Državni organi so torej dolžni preprečevati ln zatirati kužne bolezni šele v drugi vrsti. Drugi predpisi točno določajo, za katere bolezni je dolžna nositi stroške »država« in za katere posamezniki, Merilo za to razlikovanje je nevarnost posameznih bolezni, ki jo le-te predstavljajo za družbo. • Rdečica pri prašičih ni kužna bolezen takega značaja kot n. pr. slinavka in parkljevka, tuberkuloza ali kokošja kuga. Za rdečico zboli v Sloveniji ca 80 % prašičev, če niso pravočasno cepljeni. Pravočasno cepljenje pa je skoraj stoodstotna zaščita pred boleznijo in je cenen ukrep. Tudi zdravljenje je zelo uspešno, če je le pravočasno. Predvsem pa se rdečica ne širi s tako naglico kot nekatere druge kužne bolezni in ne predstavlja smrtne nevarnosti za obolele prašiče, ker je zdravljenje lahko in uspešno. Zato tudi ne predstavlja posebne nevarnosti za družbo ln zato je cepljenje treba plačevati. Vet. M. O. ŠE VEČ PREDAVANJ S STROKOVNIMI FILMI Pri okrajnem odboru Ljudske tehnike posluje Kmetijskotehnična komisija, ki se z delom vse bolj približuje kmečkim ljudem. Člani so predvsem kmetijski strokovnjaki. Komisija se je zavzela predvsem za delo s šolsko mladino. Trinajstim šolam je bilo razdeljeno preko 100» sadnih sadik in divjakov za šolske vrtove in drevesnice, šolska mladina na kmetih zelo pogreša kmetijskega pouka. V Strugah so uredili šolski nasad na površini 30 arov, v Vidmu so imeli tečaj o cepljenju za šolsko mladino, pa tudi v Kar-lovici so precepljali. Po navodilih so škropili sadno drevje z različnimi sredstvi in sadili različne krompirjeve sorte. V tej zimi je bilo že 25 predavanj, spremljanih s strokovnimi filmi, ki se jih je udeležile 1520 ljudi. Zaradi velikega zanimanja bodo predvajanja nadaljevali. Dobre kmetijske filme že naročajo iz Zagreba in drugod. Kmetje taka predavanja radi obiskujeje. Po svetu (Nadaljevanje s 1. str.) hem oceanu Nove Gvineje. Razgovori o tem, ki sta jih Nizozemska in Indonezija imeli v Ženevi, so ostali brezuspešni. Oče današnjega indijskega predsednika je pred 37. leti v Amricaru v Indiji vodil zasedanje Kongresne stranke, ki je te dni na svojem kongresu razpravljala o novem petletnem gospodarskem načrtu Indije in sprejela sklep na pobudo Nehruja, da bo vsa težka industrija v Indiji last družbe in ne privatnih organizacij. Na obmejnem področju med Burme in Kitajsko, kjer so do nedavnega še divjali hudi boji, je prišlo do velike manifestacije burmansko - kitajskega prijateljstva. To je še en dokaz prijateljskih vezi, ki vežejo Kitajsko, Indije in Burmo. Ves svet računa, da bo Eisenhower v svojem odgovoru Bulganinu pustil odprta vrata za nadaljnje razgovore, arabsko prebivalstvo Alžira upa, da be socialistična vlada ugodila njegovim zahtevam, Ciprčani računajo na pravico do samoodločbe, ali pa so vsa ta upanja prazna ali ne, pa nam bo pokazala morda že bližnja prihodnjost. Iz dela sind. podružnic v Ribnici vome, da morejo slehernega prebivalca našega okraja prepričati, kaj vse se da s trdno voljo in vztrajnostjo, z lastnimi žrtvami ter podporo oblastvenih in upravnih enot in organizacij, pa tudi brez investicij, napraviti. Izvršena asanacijska dela v našem okraju v letu 1955 naj bodo za zgled In resen opomin vsemu osta- lem prebivalstvu našega okraja, ki k izvajanju malih asanaclj še ni pristopilo. Neizpodbitno dejstvo je, da male asanacije pomenijo dvig higienskega režima, kar pa ni zgolj zdravstveno vprašanje, pač pa pomeni splošni, gospodarski, kulturni ln tudi politični napredek. Šilc Franc, sanitarni tehnik Sindikalna podružnica Medzadružnega lesnoindustrijskega podjetja v Ribnici je imela pred kratkim sejo upravnega odbora podružnice, na kateri so obravnavali priprave na volitve v novo skupščino Zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju. Naj omenimo, da tvorita MLIP in Gradbenik Ribnica eno volilno enoto z nekaj nad 300 volivcev - zavarovancev. Po daljšem razpravljanju je bil sprejet predlog, da bo sindikalna podružnica predlagala delavskemu svetu podjetja v potrditev kandidaturo tov. Jožeta Pužlja, člana delovnega kolektiva iz Ribnice. Naj ob tej priliki omenimo še to, d* se sindikalna podružnica pripravlja na proslavo 10-letnice delovanja v podjetju. Proslava bo 17. marca t. 1. in bo imela pester kulturni spored. V ta namen je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor, ki bo poskrbel, da bo proslava res tepe uspela. Iz življenja naših društev Gasilci polagajo obračun svojega dela DPD »SVOBODA" KOČEVJE - RUDNIK pred tekmovanjem Sodeč po analizi v kočevskm okraju, moremo v pogledu kultumo-prosvetnega dela upravičeno trditi, da se je DPD »Svoboda« Kočevje - Rudnik v preteklem letu polastila imena najboljšega prosvetnega društva v okraju. Ni samo slučaj, da govorimo o mnogoštevilnih In razmeroma kvalitetnih dramskih predstavah, o dvigu števila že bolj ali manj rutiniranih godbenikov rudarske godbe na pihala, o nastajajočem pevskem zboru, o uspelih strokovnih tečajih, ki so dali slušateljem osnovno znanje tudi Iz splošnih predmetov, o delavni šahovski sekciji in nogometnem moštvu, temveč je bil to odraz potreb, ki jih čutijo kočevski rudarji po Izobrazbi in kulturnem izživljanju. Kočevska javnost je namreč razmah kulturno-pro-svetne dejavnosti v središču največjega industrijskega obrata na Kočevskem tudi pričakovala. Naloge na eni strani, na drugi pa načrti za bodoče delo so privedli v decembru novo izvoljeni upravni odbor društva do prepričanja, da je potrebno vključiti v sekcije strokovnjake in izobražence, ki bodo s posredovanjem svojega znanja omogočili čim hitrejšo rast društva in s tem izobrazili kočevskega rudarja, žal pa se razen redkih izjem le-ti posvečajo izključno svojim poklicem in fae najdejo poti do ukaželj-nih rudarjev, ki so često še vedno prepuščeni gostilnam in dvomljivim lokalom. Kot preteklo leto namerava DPD »Svoboda« Kočevje - Rudnik tudi to leto organizirati kot krono svojih prireditev in manifestacijo svoje kulturno-prosvetne dejavnosti II. tradicionalni rudarski teden v juliju, ko bodo nastopale vse sekcije društva in pokazale svoje sposobnosti in napredek. V teku je tudi organizacija tekmovanja dramskih skupin celotnega kočevskega okraja, ki bo s strokovnjaki ocenila najboljše dramatske skupine, rudarji pa bodo le-te obdarili s praktičnimi oderskimi rekviziti. Omembe vredno je tudi dejstvo, da se v sekciji DPD »Svoboda« vključuje zlasti mladina, ki je z dosedanjim delom pritegnila nase pozornost in dokazala, da so očitki o njeni ravnodušnosti do dogajanj v naši skupnosti brez osnove. Med mladinci in mladinkami tako v dramski kakor v godbeni sekciji je nekaj izrednih talentov, katerim se bodo morali upravni odbor društva in pristojni prosvetni činltelji okraja posvetiti v večji meri in jim tudi omogočiti nadaljnje šolanje. Mislimo, da bo vedno živahnejša rudniška »Svoboda« dosegla svoj namen pri izobraževanju rudarjev, prav tako pa tudi dala spodbudo ostalim manj aktivnim »Svobodam« in s svojimi pridobitvami razživela tudi ostale kočevske kraje. OZ IZ RUŠEVIN JE VSTALA TRAVNA GORA Turistična postojanka Travna gora, kakor jo danes imenujemo, leži na območju Velike Gore. Predniki so jo na-zivali Lenčik. Leta 1942 je postojanko izropal in požgal okupator. Uničil je veliki hlev, staji in vodnjake bivše živinorejske zadruge. Danes se vse porušeno obnavlja, kar bo koristilo kraju kakor tudi okolici. Obnovitev postojanke Travna gora želijo tudi borci, ki so se borili z okupatorjem v teh predelih. Režijski odbor se resno trudi, da obnovo čimprej konča. Poslopje je sicer pod streho, dela pa bo še veliko, preden bo postojanka služila namenu. EL Gasilci v Ložlnah med prvimi! Prostovoljno gasilsko društvo v Loži-nah je eno izmed najmlajših in najmanjših društev v občini Kočevje, vendar je delavno, kar izhaja iz tega, da je imela četa 26 vaj, izmed teh eno nočno. Društvo ima sicer zelo primitivno gasilsko orodje, ki pa začasno vendar še zadošča krajevni potrebi z ozirom na obstoječe vodne razmere. Glavno skrb za društveno uspešno delovanje je nosil poveljnik Anton Omerza in, če upoštevamo, da je rudar, obložen s težkim delom v jami, In da stanuje 9 km od službenega mesta ter da kljub temu najde dovolj časa za zgledno društveno udejstvovanje, zasluži odkrito priznanje in pohvalo. TEČAJI IN PREDAVANJA V FARI V zadnjem času je kar veliko zanimanja za tečaj ročnega dela, ki ga obiskuje 12 marljivih deklet. Resno razmišljajo tudi o razstavi ob zaključku tečaja. Krajevna kmetijska zadruga pa v ciklusih prireja predavanja iz kmetijstva. Žene zadružnice so ob tečaju za konser-viranje mesa prisostvovale tudi razgovorom o vzgoji mladine. Enako zanimanje kažejo tudi žene in dekleta na Vrhu, Kužlju in Fari, saj so nasvetom in novostim v gospodinjstvu zelo pristopne. al Kulturna dejavnost v Gregoriji Doživetje v domu počitka v Ponikvah Pri Gregorju nad Sodražico so prebivalci že leta 1912 z lastnimi sredstvi zgradili prosvetni dom, ki je bil za tiste čase med najmodernejšimi na podeželju. Zgradba je bila leta 1944 bombardirana in notranjost požgana. Pri tem sta bila dvorana in oder docela uničena. Lansko leto pa je mladina ustanovila prosvetno društvo »Slemena« in si zadala nalogo, da obnovi dom. Kmetijska zadruga Je prispevala za obnovo 1 milijon 200.000 din, ameriški rojaki 87.000 dinarjev in tudi okrajni ljudski odbor 50.000 din. Vaščani pa so prispevali les in pomagali s prostovoljnim delom. Notranjost dvorane je sedaj docela obnovljena in tudi na odru je modema razsvetljava in potrebne zavese. Pomanjkanje finančnih sredstev pa ovira nabavo potrebnih kulis, stolov in drugega nujno potrebnega inventarja. Na Silvestrovo je Prosvetno društvo prvič nastopilo na obnovljenem odru s koncertom moškega pevskega zbora in veseloigro »Razdor med zakonci«. Dvorana je bila polna, prav tako tudi na Novo leto. Poleg domačinov so prišli prebivalci sosednjih vasi. Žal pa ne more izvajati kvalitetnejših del, ker ni potrebne oderske opreme. V novozgrajeni dvorani se predvajajo tudi filmi. Kekec je razveselil mladino in odrasle, žene in dekleta obiskujejo šivalno-krpalnt tečaj ter poslu- SODOBNIPREGOVOR Ce ujame te ljudske inšpekcije val, ti grešnik, v bodoče bolj slabo boš spal. V SUSJU BODO IGRALI »GLAVNI DOBITEK« Za Kulturno-umetniško društvo »Dr. Ivan Prijatelj« Sušje moramo reči, da je zelo delavno, lahko celo trdimo, da je med najdelavnejšimi v ribniški dolini. Igralska družina tega društva se zopet pripravlja na uprizoritev Lipahove veseloigre »Glavni dobitek«. Igrali bodo na odru zadružnega doma v Sušju v mesecu fe-bruaiju. Naj omenimo še težave društva. Te so v tem, da je dvorana zadružnega doma premajhna in zato lahko sprejme 'le majhen del občinstva. Dvorano bi bilo nujno treba povečati, da bo tako dostojno služila svojemu namenu. (k) šajo predavanja o zdravstvu in prehrani. Pri predavanju iz poljedelstva in živinoreje v sliki in besedi je bilo mnogo poslušalcev. Z obnovo prosvetnega doma je omogočeno mladini prosvetno izživljanje in obisk gostiln številno zmanjšuje. Upravni odbor društva z agilnim predsednikom Stankom Lovšinom pa še nadalje neutrudno snuje in išče finančna sredstva za dokončno ureditev doma in odra. Tudi zunanjost doma bo treba vskladiti z lepim odrom in dvorano. Razen množičnih organizacij in že omenjenih organov ljudske oblasti se za delo Prosvetnega društva zanima tudi občinski ljudski odbor Lašče, ki je obljubil izdatno pomoč za razsvetljavo odra in dvorane. Upajmo, da bomo tudi poslej našli potrebno naklonjenost pri vseh forumih, tako da bo tekom leta dom docela obnovljen in bo postal središče in žarišče omike in prosvete prebivalstva Slemen. EP Kako delajo v Ponikvah Ob cesti Rašiča—Dobrepolje leži prijazna vas Ponikve. Njeni prebivalci veljajo za podjetne, pridne m vesele ljudi. Mnogo jih sodeluje v gasilskem in prosvetnem društvu. Kljub želji po udejstvovanju na kulturnem polju pa nimajo primernega prostora, kjer bi se zbirali v zimskem času, ko je sezona za živahno kultumoprosvetno in politično delo. Vaščani so se odločili za povečanje gasilskega doma. Niso čakali na sredstva od drugod, pač pa so s trdno voljo, da si postavijo dom za kultumoprosvetno dejavnost, začeli kar z lastnim prostovoljnim delom. Dvorana je pred dokončno ureditvijo in čaka še na razumevanje Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje, da nakaže obljubljeno pomoč. Znatne težave pa je olajšal Okrajni ljudski odbor, lco je nakazal 150.000 din, domača Kmetijska zadruga, ki je edina gospodarska ustanova v kraju, pa malo ali skoraj nič. Nujno bi bilo treba pomagati prizadevnim Ponikvanom pri dograditvi tako važnega objekta. V to delo vložen denar ne bo slabo izkoriščen, saj so domači fantje in dekleta pridni igralci in dobri pevci. VO Kratek posvet med člani upravnega odbora Kulturnega umetniškega društva »Dr. Ivan Prijatelj« — Sušje in sprejet je bil sklep, da pevski zbor našega društva gostuje 15. januarja v Domu počitka v Ponikvah s pestrim pevskim koncertom. Z železniške postaje Velike Lašče do Ponlkev je kratka pot po gozdu in že smo prispeli v dom počitka. Osebje Doma z upravnikom tov. Mohoričem na čelu nas je gostoljubno sprejelo. Pogovorili smo se o tem in onem, nato nam je tov. Mohorič pokazal sobe, kjer žive njegovi varovanci. Povsod red, čistoča, rože, veseli obrazi starčkov in stark, ki so našli tu drugi dom. Mnogi od njih so bili pobrani na cesti, iz bede, sedaj tu preživljajo jesen življenja v miru, ob dobri hrani, na razpolago imajo radio, časopisje in drugo, s čimer si lahko krajšajo čas. Dvorana se je napolnila še pred pričetkom našega koncerta. Za uvod je predstavnik našega društva pozdravil go- ste in med drugim dejal, da prebivalci Doma niso pozabljeni. »Naša srca bijejo z vami,« je dejal, »in današnji pevski koncert bo odsev ljubezni, ki j^gojlmo do vas.« Zaorila je pesem, ki je na mah zlila pevce in poslušalce v eno. 21 pesmi, partizanskih in narodnih, je želo buren aplavz navdušenih poslušalk in poslušalcev. Reči moramo, da je bilo1 to veliko doživetje za te ljudi. Lepa slovenska pesem je prinesla uro veselega razpoloženja v vsakdanje enolično življenje tihega Doma. Držali bomo obljubo, ki smo vam jo dali, še bomo prišli med vas, saj smo bili srečni med vami tudi mi. (k) Za napredek našega gospodarstva Svet za prosveto in kulturo OLO Kočevje je sporazumno z Okrajno kmetijsko zvezo organiziral tridnevni gospodarski tečaj v času zimskih počitnic za prosvetne delavce. Na celodnevnih dobro pripravljenih predavanjih so strokovnjaki ob spremljanju filma predavali iz kmetijstva, živinoreje, čebelarstva in sadjarstva. 18 slušateljev tečaja je z zanimanjem sledilo predavanjem In si dopolnjevalo potrebno znanje iz navedenih panog, kar jim bo koristilo pri pouku gospodarstva na šolah. Veliko zanimanje so slušatelji pokazali pri predavanjih iz sadjarstva in čebelarstva. Predavatelji so nazorno praktično pokazali ureditev sadovnjakov in čebelnjakov. Uspeh tega tečaja bo viden že v zgodnji pomladi, ko bo to znanje učiteljev prenešeno pri pouku gospodarskega znanja na šolsko mladino. Številne sadovnjake bo šolska mladina spremenila v vzorne. Pridobljeno znanje učiteljev na tem-tečaju pa ne bo koristilo le mladini, ampak tudi odraslim. Udeleženci tečaja se organizatorjem kakor predavateljem iskreno zahvaljujejo. OS Pomanjkljive polarno-varnost ne naprave v Tekstllanl Drugi občni zbor je sklicalo Industrijsko prostovoljno društvo »Tekstilana« v Kočevju za 15. t. m., toda zbora ni bilo, ker se ga je udeležilo samo 6 članov ta zastopnika obč. gas. zveze Ernest Gerger in Ferdo Paradiž. Kakšno nasprotje proti Ložinam, ki niti ne predstavljajo posebne vrednosti, medtem ko je tovarna sukna »Tekstila-na« večmilijonske vrednosti, velikega gospodarskega pomena in kjer najde zaslužek okrog 300 ljudi! Revno ljudstvo Lo-žin skrbno- čuva svoje skromno premoženje, delavci in uslužbenci »Tekstllane« pa se za tovarno, ki jim nudi vsakdanji kruh, ne zanimajo. Ne moremo se čuditi delavcem, če jim manjka gasilske zavesti, ko je pa vodstvo in uslužbenci, tudi taki s strokovno kvalifikacijo, ne poznajo. Zastopnika sta obžalovala brezbrižnost in si ogledala požamo-vamostne priprave. Tovarniški objekti so primerno opremljeni, vodne razmere pa niso najboljše. Društvena motoma črpalka je, ker je voda precej oddaljena, prešibka in nujne potrebno je, da se nabavi močnejša. Tovarna ima lasten rezervoar, velik 40 m3. Za prvo silo je z vodo preskrbljena, v primeru večjega požara, ko se prekine tok in se črpalka ustavi, pa zmanjka vode za gašenje. Tovarna ima svoj električni vod in, če se ta prekine, je možno staviti glavno črpalko v obrat, če priključimo agregat na mestno električno omrežje. že leta 1948 je vodstvo tovarne zaprosilo DBS, da dovoli priključitev glavne črpalke v slučaju požara na mestno električno omrežje. Vendar do danes to Se hi urejeno. Apeliramo na »Elektro« od strani gasilskega vodstva, da zadevo čimprej zadovoljivo reši, ker se morajo zavedati, da jih v slučaju nesreče zadene odgovornost za škodo in posledice po kazenskem zakonu. Paradiž Ferdo GASILSKA DRUŠTVA V RIBNIŠKI DOLINI SO IMELA OBČNE ZBORE V teh dneh je bilo v Ribniški dolini precej letnih občnih zborov Prostovoljnih gasilskih društev. Društva so bila v preteklem letu še dokaj delavna. Med najboljšimi je bilo vsekakor PGD v Jurjeviči, ki je lani dogradilo gasilski dom. Lahko je ponosno nanj, saj je med najlepšimi v okraju Kočevje. Danes sl bomo na kratko ogledali potek občnega zbora gasilskega društva Vince-Zapotok, ki je bil dne 22. januarja. Polnoštevilna udeležba je že sama zgovorna priča, da se gasilci zanimajo za svojo organizacijo. V poročilih predsednika, poveljnika, tajnika in ostalih funkcionarjev društva smo slišali, da je gasilsko društvo lani še dokaj uspešno delovalo. Ne smemo pa prezreti kritične pripombe poveljnika gasilske čete, da je potrebna med gasilci večja disciplina pri udeleževanju gasilskih vaj. Le dobre usposobljen gasilec bo lahko kos svoji nalogi v primeru požara. Na občnem zboru so se zavzeli, da pomnožijo svoje vrste z žensko mladino in s pionirji. Iniciativni odbor za gradnjo novega gasilskega doma bo skrbel, da bo začeta akcija hitreje napredovala. Gasilci so sklenili, da bo vsak po svojih močeh podprl gradnjo z materialom in prostovoljnim delom. Občni zbor sta pozdravila tudi predstavnika občinske gasilske zveze Sodražica tov. Gačnik in Ivanc ter zastopnik občinskega odbora SZDL tov. Lojze Lovšin. Vsi so želeli gasilcem v tem kraju kar največ uspeha v tem letu. (k) Karl Capek: Prevedel: Janez žagar —rekord . KAREL CAPEK (1890—1938) je bil češki; pripovednik, dramatik, esejist. Izprva in delno pozneje je pisal skupaj z bratom Jožefom. Je najizrazitejši glasnik Masarykovega filozofskega in etičnega nazora V češki književnosti, kritik tehnične omike, opisovalec češkega »malega človeka«, imeniten feljtonist ter duhovit potopisec. Napisal je več romanov, dram in potopisov. Pri nas so izšla sledeča njegova dela. Romani: Herdubal, Navadno življenje, Prva izmena i. dr. Drama: RUR ter Pogovori s T. G. Masarykom. Več svojih del pa je sam ilustriral. V podlistku našega lista bomo v nadaljevanjih objavili nekatere novele, ki do sedaj še niso bile prevedene v našem jeziku. Gospod okrajni sodnik,« je začel svojo prijavo žandar Hejda pred okrajnim sodnikom Tučikom. »Fiks lavdon, je vroče.« »Kar odpnite se malo!« mu je svetoval sodnik. Gospod Hejda je postavil karabinko v kot, vrgel čelado na tla, si zrahljal pas ki odpel suknjič. »Oh, prekleti capin!« je dejal. »Gospod sodnik, kaj takega se mi še ni primerilo. Čakajte, da vam pokažem.« Po teh besedah je pobral neko težko stvar, ki jo je imel zavito v modro rutico in jo je ob prihodu v urad pustil na tleh pri vratih. Potem je culico razveza) in vzel iz nje kamen, velik kot človeška glava. »Oglejte si tole!« je ponovil pomenljivo. »Kaj naj bi bilo to?« je vprašal gospod sodnik in pri tem s svinčnikom dre- zal v kamen. »To bo skrilavi kremenec, ne?« »Kremenec, in sicer pošten kos,« mu je pritrdil gospod Hejda. »Torej prijavljam, gospod sodnik: Lysicky Vaclav, delavec v opekarni, star devetnajst let, stanujoč v opekarni — imate že? — je vrgel v Pudil Franca, posestnika iz Spodnje Sa-zave št. 41, priloženi pet kilogramov in devet sto devetinštirideset gramov težki kamen oziroma ga je s tem kamnom udaril po levi rami — imate že? — in mu pri tem zdrobil sklep, to je, zlomil ključnico in lopatico, mu zadal krvavečo rano na rami, to je, mu pretrgal kito in mišico — hpate že?« »Imam,« je dejal gospod sodnik. »In kaj naj bi bilo pri tem posebnega?« »Ostrmeli boste, gospod sodnik,« je s poudarkom dejal gospod Hejda. »Povem vam vse po vrsti. Ravno tri dni je tega, odkar je Pudil poslal pome. Saj ga poznate, gospod okrajni sodnik.« »Seveda ga,« mu je odgovoril sodnik. »Imeli smo ga že tu zaradi oderuštva.« »Tako je, vidite; za tega Pudila gre. Ta bogati kmet ima češnjev vrt, ki sega prav do reke; Sazava dela tam namreč koleno in je zato širša kakor podrugod. Ta Pudil je torej poslal zjutraj pome, češ da se mu je nekaj pripetilo. Dobil sem ga v postelji, zdihujočega in preklinjajočega. Prejšnji večer, tako mi je začel praviti, je šel pogledat višnje in je pri tem na enem izmed dreves zasačil fantiča, ki si je polnil žepe s sadeži. Pripomniti moram, da je Pudil malo surov; od-pasal sl je pas, potegnil fantiča za noge z drevesa in mu jih začel pošteno nakladati. Tedaj zavpije nekdo z onstran reke: »Pudil, izpusti fanta!« A ker Pudil precej slabo vidi — mislim, da je to od pijače — ni razločil drugega, kakor da stoji nekdo na drugi strani reke in ga gleda. Zato je dejal kar tako iz navade: »Kaj ti to mar, capin!« in je po fantiču še naprej udrihal. »Pudil,« zarjove zdaj oni z drugega brega, »izpusti fanta!« Pudil v dobri veri, da mu oni nič ne more, je zakričal: »Piši me v ..., osel!« A komaj je to izrekel, je že ležal na tleh s strašno bolečino v levi rami; oni z drugega brega pa mu je zavpil: »Tako, da boš videl, tl tepec gruntarski!« In če verjamete ali ne, Pudila so morali odnesti; niti vstati ni mogel sam, zraven njega pa je ležal tale kamen, še tisto noč so se odpeljali po doktorja; doktor je hotel poslati Pudila v Spital, ker je imel vse kosti zdrobljene; njegova leva rama, pravijo, da bo za zmeraj hroma. Ampak Pudil zdaj, ko je žetev, ni hotel v Spital. Poslal je zjutraj pome, češ da moram tistega garjavega psa, tisto revo, tistega vola, ki mu je to storil, aretirati. No, prav, sem si dejal. Ampak potlej, ko so mi pokazali tale kamen, sem pa zazijal; to je kremenec z nekakšnim krščem, tako da je težji kot je videti. Dajte, potežkajte ga, prosim! Jaz sem ga, ko sem ga takole vzel v roke, ocenil na šest kil. Zmotil sem se samo za 51 gramov. Fiks lavdon, da vržeš tak kamen, moraš pa že nekaj zmoči! Potem sem šel pogledat na vrt in k reki. Od tam, kjer je bila poteptana trava, to se pravi, kjer se je sesedel Pudil, je še dva metra do vode; reka, gospod, reka je tam na prvi pogled dobrih štirinajst metrov široka, ker dela koleno. Gospod sodnik, rečem vam, da me je kar privzdignilo in sem zakričal: .Prinesite mi hitro osemnajst metrov špage!’ Potem sem tam, kjer je padel Pudil, zabil v zemljo količek, privezal nanj špago, se slekel in z drugim koncem špage v ustih plaval na drugi breg. In kaj pravite k temu, gospod okrajni sodnik: špaga je segla natanko do drugega brega, potlej je pa še nekaj strme brežine in na vrhu je šele pot. še trikrat po tem sem meril in rečem vam: od količka do poti je natanko devetnajst metrov in sedemindvajset centimetrov.« »Človek božji, Hejda,« je dejal sodnik, »devetnajst metrov, to vendar ni mogoče, saj to je razdalja! Poslušajte, ali ni morda ta tič stal v vodi, takole kje na sredi struge?« »Sem tudi jaz na to pomislil,« je odgovoril gospod Hejda. »Ampak, gospod sodnik, reka je prav od brega do brega čez dva metra globoka, ker dela tam koleno. In v škarpl je bila tedaj še luknja od tega kamna. Oni breg so namreč malo obzidali, da bi ga voda ne trgala. Capin je kamen izdrl iz škarpe in vreči ga je mogel samo s poti, kajti v vodi bi ne bi mogel stati in na obzidani brežini tudi ne, ker bi mu spodrsnilo. To se pravi, da ga je vrgel celih devetnajst metrov i* sedemindvajset centimetrov daleč, Ali veste, kaj se to pravi?« »Morda je imel kakšno pračo?« je tipajoče pripomnil sodnik. A gospod Hejda ga je samo očitajoče pogledal. »Gospod sodnik, vi še niste nikoli metali s pračo, kaj ne? Kar poskusite dvanajst funtov težak kamen vreči s pračo; to bi morali imeti katapult. Gospod, dva dni sem se mučil s tem kamnom; poskušal sem narediti zanko in jo zavihteti, saj veste, kakor je to pri metanju bčta; rečem vam, ta kamen vam zdrsne iz vsake zanke. Torej je jasno, da ga je zagnal z roko. In veste, kaj se to pravi?« je razburjen* vzkliknil. »To je svetovni rekord. Vidite!« »Kaj ne poveste!« je strmel gospod sodnik. »Svetovni rekord,« je ponovil žandar Hejda slovesno. »Krogla, ki jo mečejo na tekmah, je težja; tehta sedem kil. In letošnji rekord v metanju krogle je nekaj centimetrov manj kot šestnajst metrov. 19 let pa je bil rekord petnajst metrov in pol, gospod sodnik; šele letos jo je neki Američan — kako se že piše, Kuck ali Hirschfeld — vrgel skoraj šestnajst metrov. Ta bi torej s šestkilsko krogi* dosegel osemnajst ali devetnajst metrov, mi pa imamo 27 stotink metra več! Gospod okrajni sodnik, ta fant bi vrgel na športni tekmi kroglo dobrih 16 metrov in 25 centimetrov, ne da bi se poprej kaj vadil! Fiks lavdon, 16 metrov in 25 centimetrov. (Se nadaljuje) Sub 4 50-letniCa telovadnega društva v Ribnici TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Letos mineva 50 let, kar je bilo ustanovljeno prvo telovadno druAtvo v rib-dolini in sploh našem okraju — »Sokole v Ribnici Ta je postal pozneje matično društvo in gonilna sila telovadnih odsekov Sokola v Sodražici, Velikih Laščah in Kočevju. Društvo deluje nepretrgoma z izjemo obeh vojn. Sedaj nosi ponosno ime Partizan. Proslave zlatega jubileja društva bodo dosegle vrhunec 10. junija, ko bo v Ribnici velik telovadni nastop s so- delovanjem okrajev Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica, Novo mesto in Kočevje. Razen tega bo odprta društvena razstava, na slavnostni akademiji pa bodo razvili društveni prapor, dar OLO Kočevje. Pokroviteljstvo proslave je prevzel tov. Zoran Polič, predsednik Republiške zveze Partizan Slovenije. Priprave za proslavo so že v teku, posebno skrb pa se posveča izgraditvi stadiona. EŽ Prvenstvo Kočevja v šahu Za razvoj šahovske Igre v Kočevju je letošnji turnir za prvenstvo Kočevja mnogo pomenil. Prvič je bil turnir organiziran po stročjih turnirskih pravilih ter so bile pri Igri uporabljene šahovske ure. Turnir je dal naslednje rezultate: leg. Volk 12 točk, Mohar (Fara) 10,5, io, Klarič 8,6, Mestek 7, Skrabar 6, Otoerstar 5,5, Llsac, Železnik ln Karbtner 5, Vodičar 4,5, Lunder, Kala-bota ln Herlng 4 točke. Turnir se je začel v znaku ostrega boja za vodstvo med Moharjem, Safarjem, Liscem ln ing. Volkom. Po prvi tretjini turnirja je vodil Llsac, ki je vse partije dobil. V šestem kolu je bil Llsac kontu-maciran, ker je po sodnikovem mnenju neupravičeno Izostal. Llsac se ni pritožil razsodišču, temveč je demonstrativno zapustil turnir. Tako je turnir Izgubil enega Izmed favoritov. Kmalu potem je turnir zapustil tudi Lunder, ki je z ozirom na svojo dobro igro v tej sezoni imel dobre šanse za osvojitev druge kategorije. Tako je v končnem rezultatu turnirja precej točk, ki so dobljene brez boja. Dobro ln solidno igro sta pokazala Safer ln Mohar, ki je neke vrste odkritje turnirja ln bo prav gotovo eden glavnih stebrov prvega moštva. Z ozirom na pomanjkanje turnirske rutine sta predstavnika mladine Mestek in Vodičar dosegla zadovoljive uspehe ln bo v naslednji sezoni treba z njima resno računati. Vzorno disciplino pri igri so pokazali člani »Svobode« Iz Rudnika, ki sicer po rezul- tatih niso Igrali vidne vloge toda vse kaže, da bo ta mladi šahovski kolektiv kmalu pomenil resno konkurenco šahovskemu društvu v mestu. Prvi štirje so si pridobili pravico udeležbe na prvenstvu Dolenjske v Novem mestu, ki bo v marcu. Ing. Slavko Volk Strelstvo vas vabil Ta pred vojno tako popularna športna panoga je sedaj Izumrla! Tako menda res misli večina onih, ki jih zanima ta šport, pa ne poznajo sedanjega stanja. Prav nasprotno! 8e nikoli ni imelo strelstvo v Kočevju tako ugodnih pogojev za obstoj ln razvoj kot ravno sedaj. Nesebičnemu delu članstva m upravnega odbora ter pomoči podjetij ln ustanov se imamo zahvaliti, da Ima Kočevje danes po modemih načelih zgrajeno strelišče. Strelska lopa je sezidana Iz kamna z barvanim ostrešjem ln je prirejena za streljanje šestih strelcev hkrati. Betonirani strelski jarek je oddaljen predpisanih 300 metrov ln povezan z lopo s stalno telefonsko linijo. Strelišče je pod hribom, kilometer od mesta proti Dolgi vasi. Vabimo vse, ki bi radi streljali ln sodelovali, naj se zglasijo pri Tonetu Hočevarju, matičarju občine Kočevje. NM OBJAVE KINO »JADRAN« KOČEVJE: od 17. do 22. H. ameriški film: »Lahko je ljubiti«; od 22. do 23. H. ameriški barvast film: »Nežna pesem«; od 23. do 26. II. ameriški film »Ko žene ljubijo«. »SVOBODA RUDNIK«: od 18.do 19. II. angleški film »Magnet«. »PARTIZAN« RIBNICA: od 18. do 19. II. »Henrik V«; od 25. do 26.H. Italijanski film »Zidovi Malapaga«. LOŠKI POTOK: od 18. do 19.11. ameriški film »Sestrična Rahela«. — Od 25. do 26. H. mehiški film »Maklowya«. Čekovne položnice za poravnavo naročnine bomo priložili prihodnji številki 1 DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V KOČEVJU Od 18. n. do 25. n. — 12. ure dr. Cilenšek od 25. H. do 3. IH. — 12. ure dr. Vizjak od 3. III. do 10. HI. — 12. ure dr. Htib-echer OPOZORILO upravičencem otroških dodatkov Po odloku Zveznega Izvršnega sveta o predložitvi potrdil in izplačevanja otroškega dodatka na podlagi novih podatkov o gmotnem stanju upravičencev (Uradni Ust FLRJ, št. 54/55) so dolžni tudi upravičenci otroškega dodatka, ki nimajo dohodkov od kmetijstva aU drugih davku zavezanih dohodkov in ki prejemajo otroške dodatke v nezmanjšanem znesku, predložiti organom, ki so pristojni za odločanje o pravici do otroškega dodatka, do 30. IV. 1956 nova potrdila o gmotnem stanju oziroma o davčnem cenzusu, ki jih Izda ustrezni organ pristojnega Občinskega ljudskega odbora. Obrazce za ta potrdila je založila Državna založba Slovenije v Ljubljani (obr. št. 8,34 a). Upravičenci, ustanove in gospodarske organizacije ga lahko nabavijo v knjigarnah in papirnicah. Upravičencem, ki do 30. IV. 1956 teh potrdil ne bodo predložili, se bo prenehal Izplačevati otroški dodatek s 1. V. 1956 vse dotlej, dokler potrdila ne bodo predložili. Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kočevju ZABAVNI KOTIČEK Wagrai/*a križanka U. 1 - &a bUtie glave! _ ——— IT — 1 .. ...... —e e 1 nf An ' II lr ■ur r r r r ” Bil8 °! 1 lili ,0 M .2 1 i iar 141® 15 ! i i”i i *17 18 'B ur i ■ 1 lili22 1 1 1 ii 25 Navpično: 1. tekma s čolni, 2. kratica za kočevsko dopisnico Slov. Poročevalca, 3. najmlajši časopis, 4. ime znanega organizatorja namiznega tenisa, 5. železniški vozovi (množina), 6. žensko ime, Vodoravno: 1. koristen pridelek, 3. ime vodje kočevskih atletov, 8. kakšna ledina rodi koristno, 10. skrivališče zajcev, 13. ženske so tehtale, 15. žensko ime, 16. katero bolezen povzroči nečistoča, 17. ime kočevske atletinje, 18. športni boj, 20. nasprotno od drage, 21. kratica za akademsko četrt, 22. teži po napredku, 23. ime znanega smučarskega botra. 7. na limanice ujamemo, 9. kakšen je jelen, 11. kakšen je mak, 12. poljska cvetlica, 14. predsednik angleške vlade, 19. kratica za prekmursko mesto. Dr. CIUNIK VENO Ugani poklic Imenovanega! Pravilno rešene križanke In posetnice išljite na Uredništvo »Novic«! Nagrada za pravilno rešitev je 300 din. Id žrebanja bo razglašen v prihodnji evilki. Uredništvo in uprava Kočevje, Ljubljan-aka cesta 22. — Tek. račun pri podružnici NB Kočevje, št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din in je plačljiva naprej. — Za inozemstvo 300 din oziroma 1,50 ameriškega dolarja. Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisi se ne vračajo. Tiska Tiskarna »Urška« Kočevje. MED UPOKOJENCI Dva upokojenca se po dolgem času zopet srečata ter se veselo rokujeta in pozdravljata. — O, Urban, ali> ti? Lej ga lej, kako pa kaj živiš? — Za sedaj še kar honorarno. PAPIGA Iz cirkusa je ušla zelena papiga, ki je ■main lepo govoriti ln pozdravljati, ter se je usedla na sosedovo tepko. Ribničan še ni videl tako velikega m lepega ptiča. Pristavil je na tepko lestvo in oprezno splezal na drevo. Ko je previdno stegnil roko proti papigi, da bi jo ujel, ga je ta vljudno pozdravila: »Dober dan želim.« Ribničan je presenečen snel klobuk in komaj Izustil: »Oprostite, sem mislil, da ste tč.« Prvenstvo Kočevja v namiznem tenisu Marijan Bastar v veliki trojici? Sredi januarja so odigrali igralci namiznega tenisa v Kočevju prvenstvo za tekočo sezono. Velike borbe ln presenečenja to je karakteristika letošnjega prvenstva. Skoraj 50 udeležencev ln kvaliteta večine iger kaže na visoko razvitost tega športa v Kočevju. Razmeroma mirno je bilo pri mladincih. Favoritu na papirju Baštarju ni zletelo, pa se je lovorjev venec znašel v Kontetovth rokah. Lepo je zaigral Turk ln odrinil Obranoviča na 4. mesto. Pri članih je bilo morje tako razburkano, da je prišlo do mnogih nepričakovanih požirkov slane vode. Najvidnejši predstavnik stare garde, 40-letnl Peter Vovk, je z gladko 2:0 zmago preprečil Kontetu, da bi igral v finalni skupini. Toda mlada garda se je hitro maščevala. Mladinec M. Baštar je k svojemu talentu in temperamentu dodal tudi nekaj premišljene Igre ln gladko obračunal s članoma Levstikom ln Uraničem. Igral je kot »po žnorci«, koristno ln lepo za oko. To prvenstvo ga je spravilo v predsobo vrha kočevskega namiznega tenisa in verjetno ni daleč čas, ko bo oblekel dres prvega moštva. Pricina zmaga ni prihajala niti za trenutek v vprašanje. Zaigral je v svojem stilu kot vihar, ki podere vse zapreke. Uranič se nahaja v rahli krizi ln ga je poraz s Pričo v prvi partiji tako depri-mtral, da se je komaj rešil na 3. mesto. Kje je Levstik, najboljši igralec Kočevja v 2. zvezni ligi? Kje je njegova sigurna obramba, vztrajnost In žllavost? Pomanjkanje treninga in zgrešena koncepcija o svojih zmožnostih so ga spravile na 4. mesto ln nevarno omajale njegovo mesto v prvem moštvu. O B V odsotnosti Errarthove je pri članicah Imela glavno besedo Ivanka Janc, ki bo kmalu začela delati zmedo tudi v republiških turnirjih, posebno zaradi gobe ln ofenzivne Stoparske Igre. Rezultati: Člani: 1. Mllče Priča, 2. M. Ba- štar, 3. M. Uranič, 4. L. Levstik, 5. P. Vovk, 6. B. Konte, 7, W. Baštar. Člani B : 1. Drago GrU, 2. L. Fine, 3. L. Ivanetič, 4. M. Pirnar. Mladinci: 1. B. Konte, 2. M. Baštar, 3. J. Turk, 4. B. Obranovič. Pionirji: 1. B. Obranovič, 2. D. Leskovšek. Članice: 1. I. Janc, 2. K. žega- rac, 3. K. Mravlje, 4. M. Žegarac. DO ČIHAL - dolenjski športnik številka 1 Ribničan Veno Cihal, ki pa je član kočevskega Partizana, je bil v preteklem letu najboljši dolenjski športnik. Polde Torkar, tudi član Partizana iz Kočevja, je zasedel 4. mesto. To je ugotovila anketa, ki jo je priredil Dolenjski list med športnimi delavci Dolenjske. Zanimivo je, da je Cihal zmagal v anketi brez glasov kočevskih anketirancev. V dobro voljo pri Izvedbi ankete ne smemo dvomiti, moramo pa odločno očitati anketirancem, da so naredili kolektivno napako, da šo prezrli šport, ki spada v vrsto najmočnejših na Dolenjskem — namizni tenis. Evo nekaj podatkov v podkrepitev trditve: Mllče Priča, član Partizana v Kočevju, je drugi na mladinski ranglisti Slovenije in kot edini mladinec šesti na seniorski ranglisti, član VESTI jugoslovanske mladinske državne reprezentance ln stalni član slovenske mladinske reprezentance Poleg tega Igralec članskega nogometnega moštva. Inge Errath lz Kočevja je tretja na ranglisti najboljših slovenskih igralk. Ni dvoma, da spada Priča s svojimi rezultati med prvo petorico športnikov Dolenjske, čeprav mu anketiranci tega niso Prt™811- D. Oražem Šport v kratkem... Andrej Arko, načelnik Okrajne zvese Partizan lz Kočevja, je bil pohvaljen na letošnji zvezni skupščini Partizana Jugoslavije v Beogradu. K priznanju za njegovo nesebično ln neumorno delo mu čestitamo! • Znanemu športnemu delavcu Jožetu Mavru iz Kočevja se je 19. januarja rodil sin Samo. Vse članstvo Partizana mu od srca čestita! * V kočevskega Partizana se je včlanil znani atlet Marko Bednarik, ki pa bo v atletiki še nadalje nastopal za ŽAK Ljubljano. Zaposlen je v tiskarni »Urška« v Kočevju. Ivan Verhovšek je prestopil iz Partizana v nogometno enajstorico rudniške Svobode. • Novoizvoljeni upravni odbor kočevskega Partizana je imel 1. februarja pod predsedstvom Toneta Cuka svojo prvo sejo Glavna razprava se je vodila o izboljšanju organizacijskega in admir ■ strativnega dela v društva. Novi čim odbora ing. Janez Trošt bo organiziral zdravstveno službo v društvu. L A KOČEVJE Pretekli mesec so rodile: Kušlan Franja iz Kočevja — dečka, Faflek Agata iz Cvišlerjev — dečka, čuk Franja lz Salke vasi — dečka, Samida Rozalija iz Koblarjev — dečka, Korošec Marija iz Kočevja - dečka Kolenko Marija iz Oneka - dečka, Fabjan Marija iz Slovenske vasi - dečka, Rauh Marija iz Stare cerkve — dečka, Henigman Marija iz Kočevja — dečka, Cesar Anica iz Kočevja - delUico, Lovšin Marija iz Stare cerkve deklico, Bačnik Amalija iz Kočevja - deklico, Pirkovič Mariji iz Ko-čev a - deklico Vesel Terezija iz Salke VaSl m, »C°' K5el Mar‘ja iz Llvoldc deklico, žuneo Marija iz Cvišlariev -deklico, Skerlak Marica iz Borovca -dečka, Briški Frančiška iz Tišennolla -dečka, Bauer Ana iz Fare - deklico Palman Ivanka iz Pirč — deklico Košii Emilija iz Mozlja - deklico mepe Amalija iz Rlbjeka - dečka,- Srečnin mamicam čestitamo. LAŠČE Pretekli mesec so rodile: Dolšina Slav-a iz Podsmreke — dečka; Pirc Ana iz rel. Lašč — dečka; Kotlušek Marija iz feUke Slevice — deklico. . .. Poročili so se: Zadnik Janez, strojnik amega kotla iz Martinjaka pri Cerkni-i ln Zalar Alojzija, poljedelka iz žage,-lile Fortunat, kmetovalec lz Slatnika pri libnici in Novak Frančiška, kmetovalka z Velikih Poljan; Bušnja Marko, kmetij-ki delavec Iz Gornjega Kallšča ln Škulj vmotnvnikfl iz Gornjega Kallšča. Umrli so: Zrnec Franc, kmetovalec Iz Laporja, star 70 let; Zgonec Josip, pre-užitkar iz Podhojnega hriba, star 91 let; Baudek Janez, kmetovalec Iz Dvorske vasi, star 90 let; Mavec Janez, preužit-, kar iz Rašice, star 78 let; Ogrinc Antonija, rodbinska! upokjenka Iz Turjaka, stara 79 let; Kaplan Marija, osebna upokojenka iz Malega Osolnika, stara 76 let. izkSViSrsss žx°drZ lz Cvišlarjev, Hajdinjak'Jože,^židtr iz Kočevja in Recek Hermina čistilka w Kočevja Šercer Venčeslav, kleparskTpo-močnik lz Kočevja ln Stlmec Ana tkal ska delavka iz Kočevja, Kljun Konrad strojni tehnik Iz Kočevja in 2agar Kornelija, blagajničarka lz Kočevja Kličkn Zvonimir, strojni ključavničar lz’Ribnice in Steblaj Ljudmila, administratorka iz Hrovače, Vlašič Jože, traktorist iz Ko privnlka ln Bevc Kristina, živinoreika w Koprivnika, Golnar Jože, zidar iz Brega pri Kočevju ln Čušin Ida, kuharica iz Kobarida, Ponikvar Jože, elektrotehnik iz Gorenje vasi pri Ribnici in Rejc Mihaela tkalska delavca lz Kočevja, Bokan Karel gradbeni delavec lz Mahovnika in Gjer-keš Veronika, poljedelska delavka iz Mahovnika. Čestitamo! Umrli so: Trost Ana, gospodinja iz Kočevja, stara 68 let; Ahac Ana, rodbinska upokojenka iz Kočevja, stara 76 let; Novak Jože, skladiščnik iz Gornje Brige, star 43 let; Šinko Dušan, otrok lz Borovca, star 4 mesece; Rogale Martin, kmetovalec iz Rajšel, star 78 let; Zidar Marta, kmetovalka Iz Kaptola, stara 70 let; Lastallč Marija, preužltkarica lz Bosljive loke, stara 74 let. RIBNICA DOBREPOLJE Preteku mesec so rodile: Prijatelj Frančiška iz Kompolja — dečka; Šuštar Alojzija Iz Podgorice — dečka; Kovačič Marija iz Zdenske vasi — deklico. — Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Štrukelj Jože, železo-strugar lz Vižmarjev In Grandovec Marija, kmetovalka Iz Kompolja. — Čestitamo! Umrli so: Grisaj Marija, preužltkarica iz Kompolja, stara 87 let; Hočevar Marija, poljedelka Iz Podpeči, stara 79 let. SODRAŽICA Preteku mesec so rodUe: Pirc Ljudmila iz Sodražice — dečka; Korošec Milka iz Janežev .— deklico. — Srečnima mamicama čestitamo! Poročila sta se: Peček Alojzij, elektro-monter iz Kočevske reke in Košmrlj Milena, kmetovalka lz Kržetov. — Čestitamo! Umrla sta: Mihelič Janez, kmetovalec iz Podklanca, star 83 let; Remic Janez, redovnik iz Nove Štifte, star 68 let. PEEDGRAD Pretekli mesec je rodila: Koprivec Katarina lz Predgrada — dečka. — Srečni mamici čestitamo! Pretekli mesec so rodile: Mihelič Ana iz Gorenje vasi — dečka; Pahulje Angela iz Rakitnice — deklico; Kljun Marija iz Brež — deklico; Zelko Neža iz Gorenje vasi — deklico. — Srečnim mamicam čestitamo ! Poročili so se: Turk Alojz, gozdni sekač iz Grčaric In Šega Mihaela, gozdna delavka iz Grčaric; Trdan Leopold, kmetovalec iz Sušja In Dejak Karolina, kmetovalka iz Dolenjih Lazov; Oberstar Viktor, kmetovalec iz Jurjeviče in Hočevar Ivanka, kmetovalka iz Jurjeviče. — Čestitamo! UmrU so: Starc Štefan, preužitkar iz Makož, star 81 let; Konečnl Jaroslav, osebni upokojenec Iz žlebiča, star 43 let; Zbačnik Frančiška, preužltkarica iz Dolenje vasi, stara 67 let; Arsenovlč Jasen-ka, otrok lz Zdenske vasi, star 4 dni; Arko Frančiška, kmetovalka Iz Jurjeviče, stara 76 let; Plahuta Mateja, deklica iz Brež, stara 2 meseca; Nosan Gertruda, preužltkarica lz Goriče vasi, stara 89 let; Mlakar Marija, osebna upokojenka lz Ribnice, stara 78 let. DRAGA — LOŠKI POTOK Pretekli mesec so rodile: Montamč Franja lz Travnika — dečka; Kordiš Danila lz Ret ja — dečka; Šega Pavla Iz segove vasi — deklico; Levstek Ivana iz Travnika — deklico; Knavs Marija iz Hriba deklico. — Srečnim mamicam čestitamo! Poročila sta se: Ambrožič Franc, elek-troinštalater iz Goriče vasi in Lavrič Ljudmila, kmetovalka iz Reti j. — Čestitamo! UmrU so: Bartol Neža, gospodinja iz Hriba, stara 66 let; Benčina Jožefa gospodinja lz šegove vasi, stara 67’ let; Bartol Marija, gospodinja iz Hriba, stara 80 let. ZDRAVNIŠKO POMOČ SO ISKALI V Rudniku so se ponesrečili: Pajk Martina je voziček na šahtu poškodoval; Slapšek Ivan se je pri rezanju desk poškodoval; Putre Alojz je dvigal prekucnik in se pri tem poškodoval; Logar Francu je spodletela žaga in se je urezal; Podlogar Viktorju je padel kos premoga na ustnico; škvorc Avgustu je spodletela sekira in se je usekal; Rugelj Jožetu se je zapičil kramp v nogo; Benčina Jožetu je padel kos jalovine na dlan desne roke; Mežanu je stojka stisnila desno roko, Fink Borisu je ročaj na kretnici stisnil roko; Nose Ignacu je spodletela tračnica in ga stisnila; Cimprič Rihard, se je spotaknil m padel na tračnico; Sallhar Konradu je pločevina pri stojki stisnila desno roko; Zajc Jožetu je padel kos krovnine na koleno; štamfelj Peter je pri premikanju tira začutil bolečino v križu; Benet Vili si je med hlodi poškodoval roko; Poreber Jože je spodrsnil in se udaril na prsni koš; Komac Ivanu je priletel košček premoga v oko; Ficku Rudolfu je odbijač udaril v piščal; Nose Ivana je železna spojka udarila v gleženj. V gozdu ln na polju. Damjan Matijo je pri hobljanju prijelo za prste; Osmak Slavko se je pri delu s konji poškodoval; Kotnik Adolfu je pri nakladanju poleno padlo na nogo; Grlvec Alojz se je opraskal ob stari žebelj; Oražem Jožetu je pri delu na žičnici stisnilo prsta na roki; Petrovič Anteja je žaga ranila v desno roko; Željko Jože se je pri cepljenju v vinogradu urezal; Žunlč Marjanu je pri nakladanju hlodov stisnilo nogo; Levstik Jože je na poti na delo spodrsnil s kolesom; šega Alojz se je vsekal v nogo, Samsa Ivan se je ranil s sekiro; šandor Geza je pri popravljanju strehe padel in se poškodoval; šega Antonu je na kamionu hlod stisnil nogo; Levstik Franc je padel iz bukve ln poškodoval prsni koš; Kordič Dominik sl je pri delu poškodoval oko. V lesni Industriji: Ilc Marija si je pti delu na krožni žagi poškodovala roko. Enaka nesreča je doletela tudi Turk Pavlo ln Lesar Tončko. Škufca Vinko je pri valjanju hlodov poškodoval hrbet; Tanko Alojz se je poškodoval pri delu na krožni žagi; Modi# Viktor se je poškodoval pri delu na krožni žagi; Modic Viktor se je poškodoval pri delu pri krožni žagi. V gradbeništvu ln drugod: Čampa Anton se je s sekiro udaril po roki, Ambrožič Jože se je nadrl v rjav žebelj; Dejak Pavel je padel s kolesom; Kljun Karolu je na poti na delo spodrsnilo s kolesom; Andoljšek Alojz se je pri premikanju tramov poškodoval; Maležlč Anica je padla na stopnicah in si zlomila nogo; Krumpak Marjanca se je pri sekanju drv usekala; Kovačič Ivan je padel s kolesa; Oražem Karol se je pri ravnanju pločevine ranil; Lavrič Cirila je poškodoval sveder pri vrtanju kamna za mino. REDEK JUBILEJ Dne 25. januarja sta praznovala šestdesetletnico poroke France in Terezija Gradišar Iz Velikega Osolnika štev. 2. France je v mladih letih čevljaril po hišah po vsej slovenski deželi in sl z žulji svojih rok postavil hišo In gospodarska poslopja v rojstni vasi. Z ženo sta imela 8 otrok, od katerih živijo že štirje, od katerih je sin Alojzij gospodar na domačiji ln najnaprednejši kmetovalec v oka-llcl, ki se pridno udejstvuje v zadružništvu. jubilanta, Id sta oba stara po 80 let. sta še precej trdnega zdravja ter rada obnavljata spomine na stare čase. Želimo jima prijetno starost, ki naj jo še preživita v krogu svoje družine.