STŠS Litostroj ne bi smela biti le v breme ustanovitelju in občini!
Srednja šola tehniških strok Franca Leskovška-Luke, katere usla-novitelj so Titovi zavodi Litostroj. je lani praznovala 40-letnico svojega obstoja. V vsem tem času pa šola ni imela lastne telovadnice in tako je še danes.
Pred izgradnjo severne obvoz-nice so na šoli lahko uporabljali vsaj svoja zunanja igrišča, ob gradnji jim je bila polovica teh površin odvzeta, v funkcional-nem smislu pa niso dobili nobe-nega nadomestila. V letu 1979 so dobili vsa potrebna lokacijska dovoljenja, izgradnjo telovadni-ce pa naj bi v celoti financiral Litostroj. Leta 1981 sprejeti za-kon o prepovedi uporabe sred-stev za negospodarske nalože pa je investicijo preprečil, čeprav je bila izgradnja šolske telovadnice pogoj za izvajanje programov po uvedbi srednjega usmerjenega izobraževanja, kajti število učen-cev se je podvojilo.
Ker niso hoteli imeti polnega dvoizmenskega pouka, se je DO Litostroj odločila, da zgradi vez-ni trakt in nadzidek s 14 novimi učilnicami. Dozidava je bila kon-čana leta 1986 in čeprav prostor-ska stiska ni nastala zaradi po-treb Litostroja, je Ie-ta v celoti financiral izgradnjo. Vrednost investicije presega 2 milijardi din. Da so vlaganja v telovadni-co nujna, je potrdila tudi skupš-čina občine Ljubljana-Šiška in zato so jih vključili v srednjeroč-ni plan 1986-1990, ter v dolgo-ročni plan občin in mesta Ljub-ljane za obdobje 1986-1990.
Vlaganja v šolo niso samo ob-veznost Litostroja kot ustanovi-telja, kajti od vseh učencev na šoli je namreč le slaba polovica litostrojskih štipendistov, tretji-na učencev štipendij ne prejema, ostali pa so štipendisti drugih OZD. Iz ljubljanskih mestnih občin se na šoli izobražuje skoraj štiri petine učencev, iz občine Šiška pa le 300.
Po programu investicijsko-prenovitvenih del na področju srednjega usmerjenega izobraže-vanja v Ljubljani za obdobje 1986-1990 naj bi se v letu 1987 pričela graditi tudi telovadnica za SSTS Litostroj. Investicijska vrednost za 2300 kvadratnih me-trov površine in za zaklonišča naj bi znašala 1.050 milijonov dinar-jev. Sredstva za naložbo naj bi zagotovili: DO Litostroj, sred-stva za opremo PIS elektro in PIS kovinske usmeritve. sred-stva za izgradnjo telovadnice pa Mestna izobraževalna skupnost.
kar je bilo sklenjeno marca lani. Zato se je gradbeni odbor na šoli aktiviral pri obnovi že pridoblje-ne lokacijske dokumentadje in gradbenega načrta, kar je veljalo 7 milijonov dinarjev. Kot se je izkazalo kasneje, je bil ta denar vržen stran. Konec septembra so
na seji Skupnosti srednjih šol iz-vedeli, da z gradnjo v letu 1987 ne bo nič, ker je zmanjkalo de-narja. Izpadli so tudi iz progra-ma za investicijska dela na ljub-ljanskih srednjih šolah za leto 1988.
S šole so poslali ugovor na predlog takega programa vsem pristojnim, pri čemer so dobili vso podporo zborov skupščine občine Ljubljana-Šiška. Izgrad-nja telovadnice je načrtovana v občinski resoluciji za leto 1988, žal pa ne tudi v mestni. Kot je povedal ravnatelj šole Anton Zupančič, šola že leta sodeluje s telovadnico na Jami, vendar so jim prostori na voljo le v omeje-nem časovnem razdobju, zato te-lovadnico nemalokrat uporablja-jo trije oddelki (istočasno). Na-jemnina za eno šolsko uro pa stane kar 10.000 dinarjev. Zdravstvena služba stalno po-udarja potrebo po redni telesni vzgoji. Posledice dolgotrajnega sedenja in nezadostnega gibanja so močno opazne na telesni drži in ostalih telesnih deformacijah mladih že sedaj.
Širša družbena skupnost vse prevečkrat pozablja, da proble-mi SŠTS Litostroj niso le njegovi problemi, saj kadrov ta šola ne izobražuje le za interne potrebe. Vzroki za neuresničevanje za-stavljenega se vedno najdejo, re-šitev pa ni. In na zadnji klic na pomoč s te šole se ni odzval še nihče.
Anita Rožič