KATOIalŠK CKRKVEN LIST. „Danica"' izhaja vsak petek na celi poli, V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 4o kr.. , za pol leta '1 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, za ¿etm leta 1 tri kr. izide ..I>anica<- dan poprej. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 28. listopada 1884. List 48. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) Jezusova mladost, b) Rast v gnadi Božji. K zveličanju pa ni zadosti, da človek ume Božjo voljo in da zna pravo pot v nebesa. mora tudi Božjo voljo spolnovati, po pravi poti zares hoditi. In to. ravno to je še težje, kot pravo spoznanje. Naši natori je prirojena huda poželjivost, ki nas overa na pravi poti in ki je kriva, da hudo delamo, Če tudi dobro prav spoznamo. To žalostno, pa splošno spačenost človeške natore so spoznali že starodavni pogani iu eden njih modrijanov je rekel: „Video meliora probeqae, deteriora sequor.u (Spoznam, kaj je prav in tudi hvalim, pa vender le napačno delom.) Ravno to priznava apostclj narodov, ki piše Rimljanom (7. 19): Ne storim dobrega, kar hočem, temuč hudo, kur nočem, to delam. Vemo in spoznamo, kaj bi nam bilo po Božji postavi storiti ali opustiti; pa vender tolikokrat nasproti delamo. Morali bi vsaki dan boljši in pobožniši biti. kolikor bolj smo tudi podučeui iu bolj izobraženi; pa je včasih ravno uarobe. Včasih ravno učenim za po-božuost nič mar ni; in če tudi je svet dandanašnji v znanosti velikansko napredoval, ne moremo terditi, da bi se bil zraven tudi poboljšal; nasprotno se rado godi, da kolikor bolj so ljudje učeni iu se posvetno znanje tudi med prostim ljudstvom širi, bolj so tudi sprideui. Zato od Jezusa ni samo rečeno, da je rastel v modrosti — ampak zraven tudi v milosti pri Bogu iu pri ljudeh. In to je tudi naša naloga, naša dolžnost, z leti, kakor rastemo v spoznanji, moramo rasti in dovzemati v pobožnosti, v lepem in bogoljubnem vedeuji; to je. ni dosti, da bi olikovali samo um, ampak blažiti moramo tudi serce, vedno bolj pobožni, pravični iu popolniši moramo prihajati. Kako pa je to mogoče pri splošni spačeuosti naše natore? Na to nam naravnost sv. Pavel odgovarja, ko piše: Vse premorem v njem, ki me močnega dela (Fil. 4, 13); in zopet: Po guadi Božji sem to, kar sem, in njegova gnada v meni ni bila prazna, ampak sem več ko vsak njih delal; toda ne jest, ampak gnada Božja z menoj (I. Kor. 15, 10). Kar tedaj po uatori ni mogoča, je mogoče po gnadi, ki je močnejša kot natora. — Ce uas tedaj slaba poželjivost še tako k hudemu vleče, s pomočjo" gnade Božje za moremo vse premagati. Mi tedaj bi radi po Jezusovem zgledu bili vsaki dan boljši, pobožniši in popolniši; ko pa uas naša spačena natora overa. moramo Boga za gnado prositi, iti On nam bo poslal pomoč o pravem času. Ce bi se sami uase zanašali. gotovo ne bomo napredovali v čednostih in bogoljubnem življenji: če pa v Boga zaupamo, bomo kljub vsim o veram velike korake delali proti nebesoui. zakaj Bog se prevzetnim ustavlja, ponižnim pa daje svojo gnado. (I. Pet. 5. o.) Molitev. O Bog, Ti veš. da bi rad po zgledu Tvojega Sina vsaki dan v čednostih rastel. da bi od dne do dne rad boljši in pobožniši bil iu tako Tebi ztniraj bolj dopauel. Ali pri tem me zaderžuje moja poželjiva natora. da pri vsem spoznanji veu ier le večkrat kaj slabega storim, da namesto v duhovnem življenji napredovati, sem večkrat na slabo zagnan! Vidim, da sam od sebe nikoli ne morem dospeti ua sveto goro keršanske popoluosti; zato se s ponižnim sercem K Tebi zatečem iu To prosim: O ni o i vsegainog- čni, dobroti jivi Bog. daj mi svojo mogočno gnado. da bom mogel dobro, kar spoznam, posebno Tvojo sv. voljo, vselej spoluovati. če bi bilo se tako težavno, da bom rastel v čednostih in popoluosti iu tako dosegel enkrat visoki namen, kterega si mi postavil. Atueu. Kerščanska ljubezen — prijateljica otrok. (D*lje ) Pred šestimi dnevi je pri-lo f»<*> naših dečkov sirot v Algier Itako piše dalje algierski visi pastir); povabili so jih njihovi tovariši, da bi skupuo praznovali dan sv. Nikolaja. . Prebivalci uašega me*ta so jih komaj spoznali; kajti, pred kratkim še so jih videli priti iz domačih vasi, suhe. raztergane. na pol divje. Pogovarjali so se ljudje: „Kako veseli so in srečni,- rKaj. to so tisti otroci ktere smo videli pred kratkim upadle iu derhta-joče mraza, v raztergaiiih oblačilih? Kako so se spremenili! Gotovo bi jih bila pobrala smert, ko bi jim previdnost ne bila poslala rešiteljev. Tako so se otroci spremenili po zunarje^sfMpe-nili so se pa tudi v duši in to je še veliko'V*tt|J£p ">r ginljivejše. V svoji mladosti niso videli nič druzega kot neuravnost iu lenobo; nagnjeni so bili k slabemu, ko so prišli k nam. Pa sveta ljubezen, opomini o pravem času in usmiljenje, to jih je popolnoma prenaredilo. Sedaj so zelo pridni; posebno mnogo delajo na polji, kar je za njih mladost kaj zelo pripravno. Devet ur so zunaj na polji, dve uri se uče v šoli. Nobeden se ne pritožuje, uobeden ne skuša popustiti dela. Z začudenjem in veseljem jih gledam, ko korakajo ob jutranji zori pevajoč na delo. — Sedaj so se "začeli učiti tudi raznih rokodelstev. Kaj ponosni so na umetuost, ktere so se kaj naučili. V dekliških šolah se godi ravno tako lepo. Tudi deklice delajo na polju: doma se pa uče prati, šivati, likati, plesti in drugih ženskih ročnih del. Bojim se skoraj, da vas dolgočasim s svojo na-drobnostjo. Vendar moram vse natanko opisati, da spodbijem terditev onih. ki pravijo: nemogoče je rojene Airikane poboljšati. Hotel sem pokazati, kakih sredstev se mora poslužiti tisti, ki želi zboljšati iu oblažiti po-kvarjeuo ljudstvo. Samo mati more začeti tako delo z veseljem in pogumom, ker dela za svojega otroka: tudi sv. Cerkev, ki nas spodbuja k delu. je skerbna mati: ona je sker-bela za novi svet; ona bo tudi mati revnim, zapuščenim rodovom airikauskim. ki so zašli globoko v pregrehe. Pri naših otrocih zginja lenoba, manjšajo se tudi druga slaba nagnjenja. V začetku so bili zelo tatinski; nobena stvar ni bila varna pred njimi: vstajali so celo po noči. da so si prilastili, kar so poželeli. Kako so se odvadili tatvini, priča sledeča zgodba. V kraju sv. Kvstahija sem imel •',«'» sirotkov, ki so se pečali z raznimi opravili. Na vertu je bilo sadja obilo: jabelk. poinoranč itd. Francoski otroci bi morebiti sadja ne pustili pri miru; naši otroci se ga še dotaknili niso. „Otroci, sedaj ne kradete več'ru sem vprašal nc-kedaj. rNe. oče. mi ne krademo več." rlu zakaj ne V" „Zato, ker bi nas videl Bog." Kako lep odgovor razumnega otroka, kterega vodi pravi verski čut! — Vera se otrokom ne vsiljuje; kedor želi birj kristjan. temu se spolni želja. Do mene kažejo te sirote čudovito hvaležnost. Ko sem pred kratkim enemu teii o:roK storil malo dobroto, mi je reklo: rZahvalim se Vam. milostljivi škof/ ..Z.kaj me imenuješ milostijivega škofa/ sem vprašal. ..ka j pomeni ta beseda V*4 rJa/. tega ne vem!" „Kedo pa sem jaz V* „Kelo si ti?" je dejal otrok iu me je milo pogledal s svojimi černinii očmi. „ti >i ljubi Bog!" rNe. ljubi »tr«»K! jaz sem ubog človek, kakoršeu si ti: pa Jezus knst,;*. »vtereua podobo vidiš tukaj na križu, ta mi je z.ipovcdal. naj sprejemam uboge sirote iu naj sem jim oče." „Te laj je .le/us Bog !" „Iu zakaj V" „Zalo. Ker s» me učili, «ia 11"'-' je oče sirotam.* — l\e io ¡»i se ne čudil tem pnprestim < ugovorom razumnega, nežnega otroka. Ali ne Maje tusaj 'le>et-letui mohtme jun lepega spričeval i v pri i kerščanstv-i V Naj >e naznanim. Kako i/haj.-.m z denarnimi po-močki. P »tožili moram, da velika uc»ariio*t žuga našemu početju. V začetku smo sprejeli 17« .M sir-d v eno zavetišče, le da hi j h obvarovali bie le sinerti. (J.ni »vito pogumno so delale sestre; bratje so -e l>ke ljubezni. Podpirali ste me posebno vi in naši častiti škofje. Pteči pa moram danes, ako me ta ljubezen zapusti in mi ne pošlje več pomoči, potem bom prisiljen naznaniti enega dno svojim revnim sirotam: „Moji otroci, upal sem, da vas bom mogel obder-žati pri sebi. vas odgojiti in v dobrem vterditi; želel sem vam pokazati resnico, da bi postali dobri kristjani, pošteni ljudje. Sedaj ne morem tega več ua laljevati. Vi morate zopet nazaj v svoje hribe in šotore in zahtevati od svojega ljudstva to. kar vam jaz ne morem več dati." — Moj dragi prijatelj, vi ste tisto upali, tisto terpeli. kar sem jaz upal, jaz terpcl. Vi ste duhovni iu morate čutiti, kar čutim iu terpim, ako mislim : pustiti boš moral, kar si začel, pustiti tisto, kar imaš za sveto dolžnost, širiti namreč ljubezen in sv. vero. (Konec prili.) Besno opominovaqje. II. * Želeli bi si iz celega serca, da bi resne opomiuo-vanje k skupni molitvi bilo sad obudilo, in to ali zaradi blagoslova, kateri je v zvezi s skupno jutranjo iu večerno molitvijo; o tem hočemo nekoliko govoriti. Nekteri se izgovarjajo iu pravijo: ..Zvečer, ali celo zvečer in zjutraj skupno moliti ni mogoče zaradi hišnih razmer." — Ako bi bil kdo prepričau, da to ni mogoče, za tega bi bile besede bob v steno. Ali je pa to sploh res V Na Muiisterskem (recimo pri nas. na Kranjskem) je bila posebno po deželi navada skupno moliti, kar se še sedaj nahaja pri mnogih družinah. Prej je bilo to tedaj mogoče. Zakaj bi sedaj ne bilo mogoče V Razmere se niso spremenile tako. eh zadevah življenja — ošabnost sedanjega sveta. Ljubezen d j Boga in vsega višje-ra se je pozgu-bila iu ž njo vred ljubezen «lo nudit ve iu pobožuosti. Kakor skupna molitev, tako tudi sploh molitev pojeujuje. Da. ravno opuščanje skupne molitve je povzročilo tudi opuščanje molitve sploh. >i mogoče skupno moliti, praviš. Ali ni pa mogoče skupno zajuter^ovati. skupao kositi, večerjati V Vsaki «lan ie vam t » mogoče iu se va:u tudi nič težavno in nerodno ne /di. Z:ikaj bi toraj tudi ne bilo mogoče večerne in jutranje molitve skupaj opravljati? V pervem siučiji se telesne moči poživljajo, v drugem naj bi se pa dušne moči o-irepčevale z molitvijo. Med vsakdanjim kosilom iu večerjo in pa molitvijo je velika enakost: kakor je pervo potrebno za telo, tako je molitev potrebna za dušo. Molitev je sredstvo, katero duši milost božjo daje, ki je potrebna, da zveršuje svoje dela, boj zoper greh in slabo nagnjenje, spolnovanje dolžnosti in vaje v dobrem. Kakor telo. katero nima živeža, postaue nesposobno za delo, tako tudi duša oslabi, ako ji manjka potrebne milosti božje zarad za-nemarjenja molitve. Ako se tedaj lahko zbirate k skupnemu kosilu in k skupni večerji, zakaj se ue bi zbirali k skupni molitvi? Ali ne bi bilo to še bolj potrebno, kakor ono? Ali ni duša več vredna kakor telo. ali ni zveličanje duše bolj važno, kakor pa časna sreča V Žali, da so dandanes mnogi tako malomarni do Boga in večnosti ; le sedanji čas. svetna sreča jih skerbi, za dušno srečo in srečno večuost se pa malo brigajo. Ako bi jim za to bilo le kai mar. bi si že vedeli tako vravnati, da bi zjutraj in zvečer — saj malo časa — pokleknili k skupni molitvi. Ali je res tako važua skupna domača molitev ? Važna je broz vsega dvoma. Že prej smo rekli, opravljanje skupne molitve pospešuje tudi opravljanje druge molitve. Ako je vsaki sam sebi prepuščen, kako lahko se zgodi, posebno pri mlajših udih družine, da pozabijo na molitev ali da jo po ueroduosti zauemarjajo. Zato je toraj skupna molivv tolike važnosti. Tudi zamoremo upati, da se molitev z veči p rožnostjo in spo ibudnostjo opravlja, ako oni, kateri naprej moli. spodbudno moli. Akoravno bi to tudi ne bilo. je skupna molitev važna tudi zato, ker je Gospod obljubil: Kjer dva ali trije v mojem imenu molijo, sem jaz med njimi, iu kar prosijo, jim bode moj večni Oče podelil. Iies Gospod najpervo misli take, kateri so bili v sovraštvu in so se zopet zcdiuili! Gospod ima nad takimi veliko dopadajenje. da je pripravljen uslišati njihove prošnje, in da se jim pridruži kot prijatelj („da jc med njimi.*4) Vendar to velja tudi onim, kateri se k spodbudni molitvi združijo. Tudi nad takimi ima veliKo dopadajenje. tudi takim se pridruži v ljubezni in usli^i njihove prošnje. In v resnici, kedo bi dvomil, da Božje oko z uopadajenjem gleda ua one, kateri se zbirajo zjutraj in zvečer k pobožni skupni molitvi. Bog so jim skaže uiilostljivega s tem, da jim podari, česar ga prosijo. Ne smemo se toraj čuditi, ako nad hišo, v kateri se vsako jutro iu vsak večer skupno moli. vlada Božja roka in njegov blagoslov. Zatoraj so se tudi bukvice, v katerih so bile skupne večerne molitve, imenovale: ^Večerni blagoslov." Skupna molitev dela v hiši tudi nekako versko posvečenje iu jo spremeni, bi djal, v hišo Božjo. Smemo upati, da se verski čut iu verska zavednost s tem zdatuo pospešuje. V hiši, v kateri ui blagoslova skupue iuo litve. nahajamo posvetni duh. tako rekoč sapo, katera posvetnost pospešuje. Kako dobro je posebno za otroke, ako zjutraj iu zvečer v družbi očeta, matere in poslov skupno molijo! Kako se njih vera s tein vterjuje in pospešuje, med tem ko pa v hiši, v kateri ui skupne molitve, vera bolj in bolj peša iu ljubezen do višjega iu svetega zmirom bolj in bolj izmira. Gotovo v vsaki hiši večkrat kak večji ali manji prepir nastane, v katerem je kedo več ali manj na dru-zega jezen. Gotovo smemo upati, da se v skupni molitvi. ko vsi pred enim Bogom in Gospodom kleče, jeza pogubi in na nje mesto nastopi keršauska ljubezen. Na ta način se druži več vzrokov, kateri nam kažejo važnost skupne molitve. In ako se naš list bere v več hišah, v katerih je ta lepa navada, želimo jim iz vsega serca srečo in jim zakličemo: Ohranite zvesto to lepo navado! Oni pa, kateri nimajo te lepe navade, naj to dobro premislijo in naj jo prično v svoji hiši. kajti to se pravi blagoslov v hišo prinesti. Zdaj še majheu navod. Mati naj zjutraj z otroci, ko so napravljen', poklekne pred podobo Križanega in naj moli z njimi kratko jutranjo molitev. Katero naj pa s časom tudi kak večji otrok predmoli. Tudi ako se zajuterkova skupno, naj se moli kratka skupna molitev! Kivno tako naj se godi zvečer, kakor je v veliko hišah na deželi navada. Ros je lepše, predno se gre spat, da se zbere vsa družina iu se skupno opravi večerna molitev. Ako bi se kdo pogrešal, jo vender najboljše, da se molitev skupno opravi. Brez važnega vzroka naj nikogar ne manjka pri molitvi. Trosimo Boga. da bi naše besede blagoslovil. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Katoliški draZl* o gld. (III) in nekaj slik: gospa Eliz. Peterka iz Ljubljane :J0 gld.; gospa Ivana Brinšek iz Ternovega :> gld.; neimenovana iz Ternovega 1 gld.; Franca Benigar iz Ternovega 2 gld.; gospa Karoliua Hren iz CirKuice 5 gld.; več oseb iz Bistrice iu drugod za svečnike 4 gld. »55 kr.; g. Mat. Markič. kaplan iz Jelšan. 1 gld.; štirje gospodarji 20 gld.; gospa Sofija Smerdel iz Bazovice 5 gld.; g. Aleksander Ličau iz Bistrice 5 gld.; Katariua Ger- žina iz Verbice 5 gld.; po g. Jan. Bilcu duhovnu iz Bistrice 3 gld. 60 kr.; Genovefa Gramer z Dunaja 8 novih korporalov in 1 gld.; več oseb, posebno iz Ter-novske fare, 6 gld.; Uršulinski samostan iz Solnograda po Jos. Schernhammerju, Križev pot, 2 misala, več oltarnih pertov, albo in drugih mašnih oblek, sveč in drugega. Darovanje v cerkvi Podgrajski 29 gld. 38 kr.; v dan blagoslovljenja cerkvice darovanje v Kuteževem 87 gld. 23 kr.; Nekdo „Jesu, misericordiam"! 13 gld.; vredništvo „Zg. Dan." zopet 12 gld. je poterjenih; duhovna hiša iz Ljubljane dva mašna plajšča, belega in rudečega. Dobrotljivi Bog poverni po prošnje sv. Jožefa tisočero preblagim dobrotnikom, ker edino njim gre za Bogom hvala, da ima sv. Jožef na Kranjskem eno cerkvico več. Javaljne je bila na Kranjskem katera cerkvica skor edino z milodari zunanjih dobrotnikov sozi-dana, kakor je v Kuteževem. Cerkvica kakor je znano, je bila 28. septembra t. 1. blagoslovljena; perva in druga sv. maša ste bile za dobrotnike; moli se še vsako nedeljo v Podgrajski cerkvi in pri vsaki sv. maši v Kuteževem očitno za častite darovalce milodarov. Cerkev razun malenkosti je dodelana. Vstanovljene bote za prihodnje časa 2 88. maši, da bodo dobrotniki tudi po smerti deležni molitev in daritev v novi cerkvi. Da se cerkev ohrani in popravlja, bom še skerbel da se kupi malo zemljišča, njiva ali travnik, ali da se primerna svota denarja na varni kraj posodi, da se z obresti cerkev popravlja. Ako bi kdo častitih bralcev „Zg. Dan." blagoslovljen s časnim premoženjem, kaj v ta namen blagovolil darovati, je ponižno prošen. V imenu Jezusa, Marije in sv. Jožefa ponavljaje stotero hvalo in zahvalo, želeč časno srečo in blagor in večno zveličanje vsim in vsakemu posebej p. n. gg. dobrotnikom in dobrotnicam. št. Jenko, V Podgrajah pri Ilirski Bistrici, 22. nov. Kolera, liberalni župan in sv. Rok. V neki vasi na južnem Francoskem, Fabrež (Fa-breges) po imenu, prikazala se je bila kolera. Verni prebivalci hotli so napraviti procesijo na čast sv. Roku za odvernjenje hude šibe božje. Ondotni liberalni župan pa je ni dovolil. Procecija je pa vendar-le bila; verniki so napravili slovesno procesijo, skoraj vsi so se je vdeležili. Cele dve uri je bil ta slovesni obhod. In glejte prečudnega vspeha! Kakor bi bilo odrezano, je v tistem kraju kolera ponehala; samo eden je še zbolel in umeri, in ta edini bil je — župan. Kaj se učimo iz tega? To tole: 1) da je sv. Rok velik pomočnik v kužnih boleznih; 2) da skupna molitev sploh in posebej še v tacih okoliščinah veliko pomaga; 3) da so hude bolezni šibe božje, s kterimi Oče nebeški včasi tepe svoje hudobne otroKe; 4) da je nevarna reč, ljudem braniti, da bi ne molili, kar je že marsikdo skusil. Moč sv. vere. Viharna noč. Grom buči, strela šviga kakor kača iz temnega poduebja, ko orožuik zvezanega kranjskega Senkovca žeua proti Podšentjurju vedno misleč, kako bi sumljivega morivca v besedi vjel. „Kaj je kaj novega tukaj, trancelj. ga nagovori orožnik? „Neko babo so iz vode potegnili," je odgovor. ,.Si jo li ti poznal." — „O ne!" Med tem pogovorom prideta na cesto blizo Uča-karja, od koder ni daleč pokopališče, kjer iz vode iz- vlečena v mertvašnici leži. „Francelj, pojdi jo gledat, morda jo boš ti spoznal," pravi orožnik modro. — „Ne, ne; jaz je že ne grem, me je strah," pravi zvezani. — „Francelj, ali imaš lahko vest," ga vpraša orožnik? Med tem pa prideta ravno na raipotje, kjer se štiri pota in ceste križajo, in tam stoji zidano znamnje s kipom zvezanega Zveličarja. Kar strahovito zagermi, strela presunljivo posveti žalostnega, zvezanega Božjega Sina, kakor bi hotla zvezanega morivca v tem hipu pokončati. Ta grozoviti trenutek porabi modri orožnik ter reče: „Francelj, glej, glej, kako te Bog iz znamnja gleda! Glej, kar strela te bo ubila, Če nimaš lahke vesti." Zopet strela strahovito razsvetli Zveličarja. „Kar strela te bo ubila, — povej, ali si jo (umoril)? „Povej?" „Ja" — na vsem životu trepetajoč," ja, jaz sem jo —" je žalosten odgovor. „Ah, le k njej me ne peljite," ga prosi. In zdaj vse na tanko razloži, kako jo je v Medijskem potoku toliko časa za vrat v vodi tišal, da je bila mertva. Iz tega je očitno, kako silovito vpliva božja moč svete vere na še tako pokvarjeno, zagrešeno serce; razvidi se pa tudi, kako velik grešnik nima pokoja, ne miru notranjega, temuč kakor morilec Kajin, ves preplašen, ves zbegan, ker Bog ga je zapustil, in njegovo ubogo serce je le berlog hudobnega duha, ki ga je pomagal v strašni greh pogrezuiti. Molimo toraj, osobito v teh jesenskih šmarnicah.*) za spreoberujenje grešnikov, da spoznajo svoje pregrehe in 8e v resnici poboljšajo, potem ne bo strašanskih pregreh, ki so začele čezdalje huje našo deželo kužiti in sramotiti! Marija pomagaj ! Božičnica. Pred Betlehemom, (Dalje.) 3. prizor. Neftali, Arist, Cirin, Bar-Jona. (Neftali poje oddaljen, da ga ne vidita:) Pastirci so veseli Pročuli celo noč, So augeljci jim peli Mesija znanujoč. Noč temua se razsveti, Ko truma angeljska, Na nebu jame peti, Hvaliti Večnega. Cirin. Sladak je glas tega mladega pastirja. Kaj neki poje? Gotovo kako himuo vašega kraljevega psalmista? Bar-Jona. On poje o prikazni nebeškega poslanca, Odrešeuik, obljubljen našim dedom, je prišel iz nebes, in njegova slava se razodeva po uaših svetih gorah. Neftali (še zmirom bkrit): Nebeška melodija Glasi se presladko, Da rojeu je Mesija, Raduje se nebo. Čast večna naj razlega Na nebu se Bogu, *) Po mnogih krajih se se le v grudnu opravlja od av. Očeta zapovedana pohožnost sv. rožnega venca. In človek prost naj zlega Raduje se miru. Cirin. Človek bi mislil, da sliši glas, oni mili glas enega tistih angeljev, katerih svetlo prikazen otrok opeva. Jaz ga hočem videti, Arist; a škoda bi bilo motiti tako krasno in preprosto pesen. Neftali (se bliža skrit še vedno). Tak slišalo ni peti Nikoli še uho, Duhovi sami sveti Tako sladko pojo. Premilo se raduje Pastirjev revnih zbor, Ko mir napoveduje Duhov nebeških kor. Cirin (ide, da bi otroka poklical in se koj verne}: Pridi, mladi pastir, ne boj se; povej nam še od nebeške prikazni in kaj so tvoji tovariši storili, potem ko je bil angelj z vami govoril. Neftali (sam pri sebi): Moj Bog! kako se bojim. (Se obeme k njima). Kdo ste vi ptujci, ki me kličete? Čemu to orožje? nimate li slabih naklepov? Bar-Jona. Prepričan bodi, moj dragi Neftali: to so blaga serca. Neftali. Oj! si ti tu, Bar-Jona! kako sem srečen, da te tu dobim. Bar-Jona. Od tod bodemo čuvali tvojo čedo; vbogaj, ni se ti bati, kakor tvojim dragim ovčicam ne .. . A r i s t. Da, bližaj se brez strahu in povej nam, otrok, kaj si videl. Neftali. Govoril bom, ker mi veliš. — Moj stari oče Ba-tuel rekel je pastirjem okoli, ki ga vsi zaradi njegove modrosti spoštujejo: „Hitimo v Betlehem, da vidimo izpolnitev Božje besede." Vsi smo tedaj šli polni radosti in upanja .... A Bar-Jona, ti boš bolje povedal nego jaz, ki sem še mlad. A r i s t. Ne, moj sin, nadaljuj; vaš kraljevi psalmist je djal: ,.Iz ust otrok si je Bog hvalo pripravil.u Povej nam dalje o usmiljenji Gospodovem. Neftali. Nekaj časa smo bili pri vhodu bornega hleva, kterega je krasna svetloba obdajala; groza nas jc bilo. nismo se upali odpreti, še poterkati ne. A mož. ki jo slišal naše stopinje, pride k nam: „Vstopite, prijatelji! pravi zelo krotko in dobrotljivo. Mi vstopimo. Oh! v nebesa stopiti menda ne b > slajše veselje. Zadaj v hlevu v jaslih, ki so bile pokrite se slamo, ktera je od zadnje žetve tu ostala, ležalo je majhno dete, obdano od svitlobe. ki jo bila mila in jasna ob enem ter je izhajala od njega. Moj Bjg! kak» vzvišen prizor! Kar sem videl to Dete, si ne želim druzega. ko zanj umreti, tako ga ljubim! B a r-J o n a. Skupaj ga bodeva ljubila, Neftali. Neftali. Zraven otroka bila je, kakor zamaknjena njegova mati. lepa kakor on. večkrat je potočila solzo na njegovi lici; solzo radosti; in tudi solzo britkosti; gotovo bi mu bila rada boljšo zibelko dala! Cirin, ginjen, pravi Aristu. Učenik. kaj misliš o tem ? A r i s t. To so božje reči. — Dalje, moj sin. Neftal i. Za trenotek. se mi je zdelo, je mlada mati iz svoje zamaknjenosti prišla, pogledala me je, — jaz sem bil najmlajši v druščini . . . D a r-J o n a. Pa tudi najbolj nedolžen. Neftali. Videla me je klečati pri jaslicah in kako bi bil rad poljubil Detetu nožici, pa se nisem upal. Pogledala sva se . .. Gotovo, gospod, tako nebeškega pogleda ni na zemlji. Vabila me je bliže k Detetu in djala: „Objemi ga.u In jaz ga objamem. Cirin. Srečni Neftali! Bar-Jona. Za taboj, brat. se je vsaki izmed nas jaslicam bližal in nebeške Detice se ga je s svojo božjo roko dotaknilo. Neftali. Prinesli smo sv. Družini dve jagujeti, medu iu dobrega ovčjega mleka, tfolelo nas je pa še vedno, da ubogo Dete na mrazu in v terdi posteljci počiva. Marija — to je ime mladi materi — opazila je naše usmiljeno sočutje: .Moj siu bode prijatelj malim in ubogim." nam pravi. Blagor ubogim v duhu! kraljestvo mojega sina je njihovo. — Pa dovoli, gospod, da se vernem nazaj k svojim ovčicam, kamor me njih tužno beketanjo kliče. C i r i n. Da, Neftali. idi, a kmali se zopet verni. A r i s t. / Bonom, dete mlado, srečni poslanec nebeški, in hvala tebi v imenu duš, katere je tvoja beseda ueua-vadno gmila in potolažila! N e f t a 1 i. Mir in božje kraljestvo naj pridt k njim! Ba r-J ona. In midva, brat, hvaliva Gospoda, Boga Izraelovega. da sva se ta srečni dan učila, zanj živeti, iu, ako bi bilo treba, tudi umreti za njega. Neftali gre. ^Kouec nasl.) Razgled po svetu. Avstrijansko. Seje deržavnrga zbora se zopet priČLO 4. gruuna. Veroznanstvo na realkah. Ce kje v šoiah, je posebno potreben veroznanski nauk z vajami vred po realkah in pripravnicah, pa pri rokodelskih učencih, kterih poslednjih mnogi imajo svoje večerne iu nedeljske šole. pa ne vsi tudi poduka v keršanskem nauku. Za obilnise podučevanje na realkah so se pognali gg. katehetje na Moravskem. kteri so prav resno prošnjo izročili olomovškemu nadškofu, da naj z drugimi škofi na pravem mestu to doseže, da se bodo verski nauki v višjih razredih učili zopet po dve uri na teden. Sploh manjka neke gorkote. prepričanja in resnobe v verskem oziru pri mladini. Tudi to gotovo pripomore, da po večih mestih, kjer koli je kako rogovilstvo zoper red, deržavo. cerkev itd., so tudi višji šolci zraven, kakor je bilo ua Španjskem, v Belgiji, na Dunaju. Vse hudo izvira iz nevere in mertve vere. Bogatini in učenjaki ue vedo. kaj delajo, ko vero zatirajo: rudečkarji pa dobro veoo. Nemško. Po vročih volitvenih borbah se je nemški zbor pričel 20. nov. Cesar v prestolnem govoru povdarja med drugim nemške naselbine in vpljiv v večerni Afrisri. S tem razširja Nemčija svojo moč na morji in ua tujem kakor sploh velike deržave segajo sedanji čas na velike poganske okrajine. Nemško v večerno Airiko, Angleško v Egipt iu Sudan. Francosko v Azijo od večera, Rusija pa od severa. Stolni govor dalje povdarja prijateljsko zvezo z Rusijo in Avstrijo po shodu v Skiemievicah in meni, da je mir za dolgo zagotovljen. Bog daj mir zares. — koliko pa se je na politiške obljube zanašati, je odveč znana reč. Dokler bode politika velikih narodov le ta, kako bi si kaj tujega prilastili, iuaujši narode potujčevali in posvojčevali, dotlej je za mir malo upanja. Psev.lona-rodnjaštvo mora jenjati keršanski zapovedi: „Kar sam nimaš rad, tudi drugemu ue delaj!" potlej še le bo mir pricvetel. Katolišk duhoven v angleški gornji zbornici. Angleški listi nazuaujajo, da trije novi ..Peri" so storili prisego za sedeže med „Lordi." Ti so: lord Petre, lord \Yellington. in lord Clifuen. Lord Petre je katolišk duhoven. To jc pervi pot od Jakata II. da je duhoven rimske Cerkve obhajal pristop v gornjo zbornico. Kakošni sleparji so rudečkarji, kaže rudečkar \Vollmar v Monakovem, ki je izvoljen ondi za poslanca. Pa po kakošni poti? Pred volitvijo je med katoliško volivce ual razdeliti škofov pastirsk list. v kterem so bili povabljeni, da naj rajši glasujejo za AVolimarjt, kasor pa za katoliškega kandidata WeKterm«\ver-a. Pastirski list, se ve. je bil ponarejen. Sleparski poslanec ima zdai pravdo kakor ponarejavec (falsifieator). Iz spodnjega Sambesi-ja v južni Afriki misijonske sporočila naznanjajo b; Ij nataui-o o smerti P. Veste-nek-a. S. .1. Mudil se je komaj dva mesca v Mopeji (Mopeai. in pokosila ga je inal. serpana t. 1. prehuda vročica ondotnih krajev in počiva med svojimi so-brati, ki so: P. Heep. P. Vierin in Br. Domling, in so v ravno tistem misijonišu prezgodaj uinerli. P. Vestenek je lo. svečana 1. 1884 odrinil iz Lon-d«»n-a s P. \Veld-om, novim prednikom Sambeškega misijona. še z dvema drugima patroma, z dvema skola-stikoma in U laiki; 7. sušca so dospeli v Capstad. V pismu, ki je bilo poslednje do njegovi ga preč. avstri-janskega proviuciiaia. je rekel: .Bila je pot če^ mero blagi, slovljeua in pravi pozivljej »n spodbudilo za nasleduje terpljeuja. ki se naši revi tako vel.ke zde." Iu po pravici: zakaj bogat je bil vspeh, ki so ga dosegli uied 25 katoliškimi sopopotniki. Ker vsako nedeljo so jim v veliki dvorani obhajali božjo službo; zraven tega pa sta se dva velezmožna augleška protestanta prepričala o resnici katoliške vere in sta se vanjo poveruila, eden je bil zdravnik in drugi mornarski častnik. P. Vestenek se je nekaj časa mudil v „ Port Eli-sabethuu. V tem kraju je bila zanj močno ginljiva go- rečnost ondotnih katoličanov. ki so se vsak daa pridno zbirali v cerkvi k skupni molitvi rožnega venca. Potem mu je bilo zapovedano popotvati k ustju Sambesi-reke. kamor je dospel v začetku rožnika, in poslednjič je bil z laikom Prihoda-m poslan v Mopea, da naj ondotni misijon nadaljuje; zakaj P. Gabriel je bil ondi od 30. sušca dalje 30 oseb kerstil. Toda že 25. rožnika se ga je lotila vročica in blezo so se mu tudi možgaui vneli, kakor meni njegov spremljevalec. Brat laik mu je stregel, kar jo mogel, dasiravno je tudi njega noč in dan vročica kuhala. Bilo je Vesteneku svetovano, naj bi se dal prepeljati v Q.iilimane k P. Gabrielu, kjer bi imel bolji strežbo; bolnik pa se jo tolažil, da bode že bolje. Še 30. rožnika je pisal svojim sorodnikom na Dunaj, ni pa bolezni nič omenil. V poslednjem pismu do soroduikov tedaj pravi med drugim: V uan presv. Trojice. 8. tožnika, sem čisto zdrav dospel na svoje mesto Mopea, in bil sem sprejet z naj veči priserčnostjo od čast. P. Gabriela S. J., kterega sem od tod rešil, vernil se je kot superijor v Quilimane nazaj. Drugo jutro bila je naša perva pot na bližnje pokopališe. kjer počivata dva naših patrov, Hcep in Riviere, in pa en brat laik. pervenci tega misijana. ki je tri leta. odkar je ustanovljen. P. Ileep je bil pred kaj časom leto in dan z menoj v Kalksburgu, in P. Wehl, s kterim sem bil ravno toliko časa v Kalksburgu je pokopan v Sofali, ne daleč od tod. (Konec n&sl.) lirji.tovnke zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermanora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne nregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev. — Neprijeten razpor, da bi se vravual v Božjo čast. — Oseba, potrebna pomoči Božje na priprošnje Marije D. Zalivala. Bil sem v hudih stiskah in težavah; obertiil sein se v tej hudi sili z vsem zaupanjem k naši ljubi Mater Devici Mariji, opravljal skoz osem dni molitve na čast Matere Božje, obljubil sem tudi. ako bom uslišan, di bodem to naznanil v „Zg. Dan.- — / velikim veseljem izrečem, da je bila moja prošnja uslišitia. Ni i priserč-nejša zahvala naši ijubi Materi Miriji Devici za prejete milosti in dobrote ! / V. Koledar za prihodnji teden: 1. grudna. S Eügij. — 2. Uihijani. — :» (V Iv. post.) S. Fraučišk Ksav. —4. .S. Btruri. — ;> , P »sr ) S. Nikolaj — 7. Iiruga a Iv. nede;ja. S Ambrož. Posvečen je mesec gruden ziasti pripravljanju na presv« te božične pra/uike. i\šenju Jezusovega detinstva iu ueom idež .me m i s..očvitjj prečisto Mine Device. — 2i>. listopi i.i je začetek za 'diuevnico ncomideži-nega spočetja presv. Muije Device. La.iSI/3ii Z3. rSZ113t3r03Zil. Iz Ljubljane. (I) »konto ¡> tSIr^roj I) r u g i del. Splošnja iiturgika. lja tslvo p t)ožuo-i. brevij ir. sv. miša. Slovenskim bogoslovcem in mašnikom spisuje Anton Zupančič, prof pastirstva na Ljublj. bogoslovskem učilišču. (Cena 95 kr., po pošti 1 gld. 5 kr. Velika osmerka. oba zvezka 504 strani.) To tedaj je drugi del tega zelo potrebnega in iz-verstnega dela. Pervi del obsega: osebo duh. pastirja, homiletiko, katehetiko. (Ceua 1 gld. 20 kr.. po pošti 1 gld. 30 kr.) — Natis je iz katol. tiskarne in prodaj v katol. bukvami. Tis in papir je prav prijeten, vsa oblika jako lična. Izideta še dva zvezka. De1, ki je ravno izšel, obsega za slehernega ka-toličaua silo važne poduke, kakor so : nauk o bogočastji, cerkveno leto ter prazniki, popis cerkve, in njeuih delov, privilegirani oltarji, sveüost cerkve in s čim se oskruni; pokopališa; v kterem jeziku se sme maševati, peti; cerkvene orodja, obleko, cerkvene podobe, svetinje: brevir; obširna obravuava o sveti maši, njen sad, razni obredi sv. maše, razlaganje njenih glavnih delov itd. Naj bode tudi ta del „duhovnega pastirstva" Zupančičevega iskreno priporočen. Za božičnice prav dobre iu priporočevanja vredue knjige: I) Die heil. Messe, der grosste Schatz der Welt und die Weise ihn zu benützen, für das christl. Volk von dr. Jos. Walter. Brixeu, 3. Autlage 1SS4. Cena *0 Kr., 5«J4 str. 2| Das ewige Priesterthum von Kard. Manning, übers, von E. W. Schmitz 1884. Sme se reči. da jo zlata knjiga. Cena 2 marki. 3) Praktische Unterweisungen für Seminaristen von Gaduel. übers, v. C. Sickinger, 1*44. Cena pol marke. Mala knjižica, s 110 str., od mu'»g h š\of»v priporočena. 4) Die Ablässe, für Geistliche und Laien, nach P. Maurel von P. Jos. Schneider. 8. Autlage 18*4. Delo (7s.S str.) obsega naj novejše določila: dvojnato kazalo dela. da je posebno rabno. Cena G mark. (Vse v kat. bukvami.) Večerne govore v katol. družbi je preteklo sredo pričel preč. g. predsednik prost A. J are s prav gin-ljivo iu podučno družinsko dogodbo iz Francoske pre-kucijc ob k- neu prešujega stoletja. — Prihodnje srede tvarina bode primerna času: prijazni Betlehem, starodavna in sedanja „hiša kruha.- Prošnje. Med več prošnjami, ki nam prib ijajo z Juga. )e ena od čast. P. M i j o-l 1 i j a še v i č-a, župnika v Stratiuski. da bi mu bratje Kranjci poslali za oudotno cerkev podobo sv. Antona s stajališcem vred. in pravi, da njegova duhovni ja je najbolj siromašna v vsi Bosni iu Hercegovini. Po imeniku je Stratiuska nova duhov-nija s 711 dušami. V tej duhovuiji vv banja! iški skoti ji; mohamedauov ni. veiika pa nezediiijenili uerkov. Skusili bodemo zvediti. kterega sv. Antona podoba se želi. in K «k > velika? (Založil«) se nam je pervo pismo, v ktc-em ie bilo najberže to nazn-tujeno. \r. t Enako za Ramo preč. admin. P. Bon .v. Miiišu* želi dobiti ka) naslednjega: Ciborij: mašui p' tj- — beli in ni icči. dalmatike. bele. rudeče in černe: piuvijil — bel in rudeč. Potrebujejo pa tudi vsega orozega za božjo slu/.bo. V Kuhinjski Bistrici bode 7. grudna, to je Miklavževo nedeljo, nlagoslovljevanjc omlotne nove cerkve sv. Ni'Äuliij.i. Bog daj srečo po tolikih truuih. mukah iu skerbeli! Kaj pravi Andrej llofer? Ta mož ie t »I i I. 1^)*.) na čeiu' iirolske viaoe in stanoval je v dvor eni gradu v Inonc s:u. Bil je llofer serčen j.ink iu poštenjak, «'a m.tio tacili; pa ne ie to. i»d je tum b »g »i >ioeu. Pred jedjo iti po jedi je vselej molil. k temu pa :e je po večerji molil vselej tudi rožni venec — iu to nepremakljivo. Med povabljenimi so bili uoslikrat tudi gospodje visokega stanu; mnogim tacih je bila pa molitev rožnega venca — že celo še na kolenih — neslišana groza! Pa to ni pomagalo nič, morali so z drugimi moliti, kajti pošteni Hofer je vsaki pot vse gospode sam povabil k molitvi. „Ste z nami jedli, smete že tudi z nami moliti- („Hobts mifgessen, konnt*s mitbeten a"), je rekel Hofer navadno. V Terstu je zapertih že nekaj ljudskih šol. ker koze hudo gospodujejo, in ta bolezen se še razširja. V Zavratcn je 24. t. m. umeri č. g. Jan. Pivk, oadotni iarni oskerbnik. Rojen je bil 7. grudna 1. 1811, posveten 3. vel. serpana 1. 1H3#>. R. I. P. .Na himajn v Avguštinski cerkvi so preteklo soboto presvetli cesar med velikimi slovesnostmi prečast. nadškofu Gangelbaueru na glavo posadili kardinalsko pokrivalo. ktero je lasten poslanec prinesei iz Riita. Kaj premore ena ..rešena Marija." V i.erolinu seje v uiiijarnici ¡saponski tovarni) plin vnel. prestrašno razdjanje vstane iu G osob je končauih. 17 pa je ranjenih. iu tovarna je pogorela. Bilo je mesca majnika. Na večer ta dan prinese deklica prelep cvetlični šopek za Smarničui oltar, in pripoveduje to-le: Bila sem davi poslana od svoje gospode v milno tovarno, ktero je danes nesreča zadela. Grem memo cerKve in pride mi v misel: „Stopi v cerkev iu moli eno Češeno Marijo. Potem grem v milno štacuno. Tisti trenutek, ko sem se hiši bližala, se je zgodil strahoviti razpuh. Ako bi ne bila Cešeua-Marije molila v cerkvi, bila bi v svojo Lesrečo ravno pravi čas prišla in bi tudi jaz ležala zdaj v mertvašnici." Pristavila je še: „Oh, kaj bi bili rekli moja mati, ko bi bila umerla!*' Misijonsko. Nedavno si je Anglija prisvojila Novo Guinejo (apostolski vikanjat Milanezijski). V ta važni misijon sta poslana te dni dva mašnika iz misijonske kongregacije Marijnega Serca v Isudunu, in z njima trije bratje laiki iu pet redovnic N. lj. G. presv. Serca. Carigrad. „Moniteur de Rome" opazuje, da se na Jutrovem godi veliko gibanje v prid zediujenja razkol-iiikov s katoliško Cerkvijo. Novi carigraški ekumeniški patrijarh je naj slovcčniši zastopnik tako imenovane „laiŠKe stranke" na Jutrovem, ki je prešinjena s prepričanjem. da le zedinjenje z Rimom samo je edini pomoček. da se jutrova cerkev iz svoje onemoglosti povzdigne. Nove šmarnice. prav lepe in podučljive. se tiskajo v katoliški tiskarni. Dobrotni darovi. Za Zfudentovsko kuhinjo: Čast. g. L. Krištotič 1 gld. — G. V. I gld. — Veri i g. „Ivan" 3 gld. - Cast° g! župnik Toni. Kajdiž 2 gld. i zadnjič po zmoti med nalovi za Leopoldovo družbo). — Čast. g. župnik Jan. Tavčar 5 gld. Za sceto Detinstco: Čast. g. Lorenc Oblak. duh. pomočnik v Cerkljah, »i gld.