NAS CASOPIS Naslednja, 408., številka bo izšla v ponedeljek, 30. septembra 2013. Prispevke sprejemamo do torka, 17. septembra. Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika va^t Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XL, 407. številka 26. avgust 2013 Denar za obnovo šivalnice Sto let zdravilstva Predsednik Obama, podpis prosim! Najlepše hiše v občini Pohvala floorbalistom Dan borovnic Peklensko v Peklu Kosmatinec v skladišču Samotorica z asfaltom Pravna pomoč občanom Zažarčani - srebrni olimpijci ' Slovesno na Vrzdencu Obnova vodovoda Novomašnik Branko Občina v medijih Razstava čipk Šola že letos na plin Protihrupne ograje leta 2014? Na Dragomerski je bilo vroče Zeleno sporočilo občini stran od 2 do 14 stran od 15 do 20 stran od 21 do 24 stran od 25 do 35 stran od 36 do 40 Polhov Gradec, 7. julij - Po nekaj desetletjih je župnija Polhov Gradec zopet praznovala slovesnost nove maše, ki jo je daroval novomašnik Branko Setnikar. Več o slovesnosti piše Nadja Prosen Verbič na dobrovsko-polhograjskih straneh. (Foto: NPV) mm Avgustovski petki so bili na Vrhniki v znamenju družabnega dogajanja, znanega kot Poletje na Vrhniki. Delavnice za otroke, pravljice pod krošnjami, žonglerji, pevci in lutkovne predstave so družine in mlade po srcu ponovno zvabile v središče mesta. Več o tem na vrhniških straneh. (Foto: GT) KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING OSI 66 22 I I sporari i J%T SOND™ ■ v m Mm K si-L-i J-l I M rAElK L OC t>i'Qftl SI MU «JÜ1-I M Seks, škandali in šport Navadno naši kraji osrednjih nacionalnih medijev ne zanimajo veliko, po navadi pozornost pritegnejo šele takrat, ko v katerem od njih nastane težava - pa če dejansko je ali ni. Odvisno od novinarjeve paradigme. Dobrih novic največkrat ne boste zasledili. Tako v medijih ne boste brali o festivalu Argonavtski dnevi, Dnevu Borovnic, o nezadolženosti horjulske občine in še o marsičem, kar bi bilo vredno objaviti. Take novice se ne prodajajo in so nezanimive za bralce. A kaj je zanimivo zanje? Profesor nemščine na fakulteti je poznal odgovor, resda nemški, a vsem razumljiv: tri vsebine, ki se v nemščini začnejo s črko »s« - sex, škandal in sport. Kar priznajte, da je v tem zrno resnice. O čem so poročali mediji čez poletje z naših koncev: o zadolženosti horjulske občine, za kar se je izkazalo, da sploh ni res, o domobranski straži v Šentjoštu, o nesreči v soteski Pekel in o Jakličevi domačiji v Polhograjskih Dolomitih. To se bere, to se prodaja, to je denar. Vloga lokalnih časopisov in lokalnih spletnih strani je zato večja kot kdaj koli prej, kajti postajajo zadnji informativni braniki lokalnih novic, vse drugo je samo še globali-zacija, ki jo žene denar. Še nekaj: kar priznajte, da ste kolum-no začeli brati zaradi naslova, kot je ... Pa smo spet pri resnici mojega profesorja. Tokrat vam prilagamo še prilogo Konec, v kateri so zabeleženi najboljši uspehi naših šolarjev. Urednik Gašper Tominc Žažarski gasilci so osvojili drugo mesto na gasilski olimpjadi in tako v vas prinesli že drugo olimpjsko medaljo. Pred leti so zlato prinesla dekleta. Več o tem na horjulskih straneh. (Foto: facebook PGD Žažar) , v ^ Šestnajsto ponovitev najodmevnejše borovniške prireditve so 19. in 20. julja zaznamovali koncert Jasmina Stavrosa, razstave, sejemski dan in prevzem novega gasilskega vozila, piše na borovniških straneh Damjan Debevec. (Foto: DD) OPTIK & OČESNA ORDINACIJA JELOVČAN VRHNIKA STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05 B. J. FIT NOVO V BJ FIT! • KIROPRAKTIKA •SKUPINSKE VADBE ^ /— r- o_ C C -- - -<=> E £ >°o UL oSg ■n coa- IO ^ >___' CO IdWDI FITNES - AKCIJSKE CENE DO 10. 9. 2013! • MASAŽNI SALON •SVET SAVN •DARILNI BONI 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podpisana pogodba za energetsko sanacijo objekta IUV Vrhnika Vrhnika, 19. julij - V začetku novembra 2012 smo, v skladu z razpisnimi pogoji, pravočasno oddali vlogo za energetsko sanacijo objekta IUV Vrhnika s katerim smo uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor, na razpisana sredstva energetske sanacije namenjena za objekte v lasti lokalnih skupnosti. V skladu s podpisano pogodbo bo Projekt »Energetska sanacija objekta IUV Vrhnika« delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Občina Vrhnika je upravičena do sredstev v višini 864.136,99 EUR, pri čemer predstavljajo namenska sredstva Kohezijskega sklada 85% delež, 15% pa zagotavlja Republika Slovenja. Celotni strošek energetske sanacije je bil ocenjen na 1.104.624,00 EUR z DDV. Konec maja 2013 smo uspeli pripraviti, uskladiti in objaviti javno naročilo za Energetsko sanacijo objekta IUV Vrhnika z zaključkom zbiranja ponudb 19.06.2013. Tega dne je bilo tudi odpiranje ponudb. 28. 6. 2013 je bila izdana odločitev Občine Vrhnika o oddaji javnega naročila podjetju Tipo investicijske gradnje d.o.o. za ponudbeno vrednost 960.856,14 EUR skupaj z 22% DDV. Dosežena vrednost del je nižja od projektantske ocene predvidenih stroškov in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Dela po pogodbi, ki smo jo podpisali z izbranim izvajalcem del, zajemajo celotno energetsko sanacijo stavbe, ki obsega sanacijo celotnega ovoja v skladu s sedanjimi predpisi (streho, fasadne stene, tlaki proti terenu, stavbno pohištvo) ter izvedbo glavnih elementov inštalacijskih sistemov, predvsem strojne inštalacije, vključno z ureditvijo kurilnice. Izvajalec se s podpisom pogodbe obvezuje pričeti z izvajanjem prevzetih del takoj po uvedbi v delo in jih dokončati do 30. 4. 2014. Občina Vrhnika, foto: Simon Seljak Občina Vrhnika obvešča, da bo v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si 30. 8. 2013 objavljen razpis javne dražbe za prodajo nepremičnin. Predmet javne dražbe, ki bo 26. 9. 2013 na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, bosta zemljišči, parc. št. 1736/39, k.o. Verd (2003), površine 808 m2, in parc. št. 1485/5, k.o. Velika Ligojna (1998), površine 567 m2, ter poslovni prostor št. 1 v prvi etaži (pritličju), v skupni izmeri 34,35 m2, na naslovu Stara cesta 45, Vrhnika z identifikacijsko številko 1. E (2002718-1). Vse zainteresirane kupce vabimo k ogledu objave razpisa in sodelovanju na javni dražbi. Občina Vrhnika Minister na odprtju družbe Siliko Na odprtju so se zbrali domači in okoliški župani, obrazi iz sveta politike in gospodarstva. Dogajanje sta popestrili še Nuška Draš-ček s petjem in Anamarija Mitič s humorjem. Družbi Siliko je uspelo pridobiti na razpisu ministrstva za go- Direktor Silika Janez Koprivec je ministra Stepišnika in goste spodarstvo 1,4 milijona evrov razvojnih sredstev. Minister Ste-popeljal po novih prostorih. pišnik se je lahko prepričal, da je šel denar v prave roke. Vrhnika, 28. junij - V pretekli številki smo že pisali, da je družba gumi-tehničnih izdelkov Siliko odprla nove poslovne prostore, tokrat pa dodajamo še nekaj fotografskih utrinkov. Odprtja novega razvojnega centra se je med drugim udeležil tudi minister za gospodarstvo in razvoj Stanko Stepišnik, ki je dejal, da si lahko Slovenja obeta rožnato prihodnost le z novimi delovnimi mesti in vlaganjem v razvoj, saj le ta prinaša največ dodane vrednosti. Firma, ki zaposluje okoli 230 ljudi, od katerih jih bo na Vrhniki našlo kruh približno tretjina, je dobrodošla tudi za občino. »Takšni dogodki, kot so današnji, so zagotovo v veselje vsakemu županu,« je dejal prvi Vrhničan Stojan Jakin, in izrazil upanje, da bo Siliko sledil predhodnici IUV v tistem delu, ki se dotika uspešnosti. Objekti Silika so namreč zrasli na mestu nekdanje vrhniške usnjarne, ki je bila svoj čas ena najbolj uspešnih podjetij v nekdanji Jugoslaviji. Če bodo sledili sedanjemu tempu, utegnejo dohiteti nekdanjo slovito usnjarno. Podjetje je namreč imelo konec devetdesetih zaposlenih deset ljudi, danes jih ima, kot rečeno, 230. Po mnenju direktorja Janeza Koprivca, je njegovo podjetje dokaz, da je z znanjem, voljo in predanostjo delu mogoče slediti tudi visoko zastavljenim ciljem. Skoraj ni evropske avtomobilske znamke, ki ne bi vsebovala tudi kakšen del Silikovih gumenih izdelkov. Ginekologija Po novem tudi v zdravstvenem domu dispanzer za ženske Vrhnika, 13. avgust - V teh dneh, ko prebirate časopis, naj bi v Zdravstvenem domu Vrhnika že začela delovati ginekološka ambulanta oziroma dispanzer za ženske. V zdravstvenem domu vabijo vse zainteresirane, naj jih pokličejo ali pa pišejo prek elektronske pošte. Direktor zdravstvenega doma Tomaž Glažar je sredi avgusta pojasnjeval, da so sicer načrtovali odprtje ambulante že prej, a se je nekoliko zavleklo zaradi gradbenih del in organizacije. »26. avgusta, v ponedeljek, bomo priklopili še zadnje aparate, naslednji dan pa bi morali že delati na polno.« Glede na trenutni odziv (pred poletjem je bil v Našem časopisu objavljen poziv, naj se zainteresirane ženske prijavijo) bosta Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in poroda, ter sestra Ivanka Knafelc, dipl. med. sestra, imeli veliko dela. Še vedno pa v zdravstvenem domu apelirajo na vse zainteresirane, naj jim pišejo prek elektronske pošte ali pa jih pokličejo po telefonu, da jim bodo lahko določili termin. Tiste, ki so se že prijavile, bodo poklicali v roku enega meseca. Zdravstveni dom je dobil odobritev le za pol programa dispanzerja za ženske, kar v praksi pomeni, da ga bo zavarovalnica poravnala le polovično, zato bo ambulanta odprta štirikratkrat na teden. »Trenutno na območju, ki ga pokrivamo, deluje le ena ginekologinja, potencialnih^ pacientk pa je po mojih podatkih 9426. Števil- ka je izredno visoka, zato bo naš program zelo dobrodošel - tako za pacientke kot za razbremenitev ginekologinje,« pravi Glažar. Dispanzer za ženske bo na mestu sedaj že nekdanje ambulante družinske medicine Jasne Kupljen, slednja pa se bo preselila v nove prostore, ki so jih zgradili na mestu »velike čakalnice«. Le-te niso odpravili, marveč so jo le pregradili. Strošek nove ambulante dispanzerja za ženske bo zdravstveni dom stal približno 50 tisoč evrov. »Če bi kupili še ultrazvok, bi morali k temu znesku prišteti še okoli 70 tisoč evrov. Namesto tega smo se raje odločili za najem aparata.« Uradne ure dispanzerja za ženske v ZD Vrhnika PON: 7.30-11.30 TOR: 14.00-18.15 SRE: zaprto ČET: 10.00-14.00 PET: 7.30-11.30 Naročanje: 01 7555140 ali na narocanje. ginekologija@zd-vrhnika.si Gašper Tominc Zdravstveni dom dobil tudi polovico patronaže Polovica programa dispanzerja za ženske ni edina zadnja pridobitev Zdravstvenega doma Vrhnika. Od prvega septembra naprej so bogatejši tudi za pol programa patronažne službe, kar v praksi pomeni zaposlitev še ene patronažne sestre. Bolnišnice namreč krajšajo ležalne dobe, kar posledično pomeni, da pacienti potrebujejo več nege na domu. »Čeprav nam jo bo zavarovalnica pokrivala le polovično, jo bomo zaposlili 'polno', razliko pa po-črpali iz notranjih rezerv. Veseli me, da bomo tudi na ta način pomagali našim občanom, saj gre za včasih kar spregledano področje. Vesel sem pa tudi zato, ker smo menda edini v Sloveniji, ki jim je ministrstvo odobrilo ta program,« pravi direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Tomaž Gla-žar. V omenjenem javnem zavodu še upajo, da bodo v prihodnjem letu imeli oba polovična programa (dispanzer za ženske in patronažno službo) v celoti poravnana s strani zavarovalnice, tiha želja pa ostaja še pridobitev programa ambulante za diabetike. ZAHVALA ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI PRIREDITVE DAN DRŽAVNOSTI: ti Pihalnemu orkestru Vrhnika, Glasbeni šoli Vrhnika in Oktetu Raskovec. Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k prireditvi in si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovanja. Bodimo previdni - šolarji na cesti! Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika opozarja vse krajane na bližajoči se začetek pouka. V torek, 2. septembra 2013, bodo z nami na cesti tudi naši najmlajši. Bodite pozorni na cesti, še posebno v okolici šol in vrtcev. Prilagodite hitrost vaših vozil in odpravite se od doma pravočasno. Poskrbite za svoje otroke tudi v avtomobilih. Vedno jih pripenjajte z varnostnimi pasovi in jih namestite v ustrezne avtosedeže. Bodimo jim dober vzgled in se pripnimo tudi sami! Tudi letos bomo člani ZŠAM Vrhnika aktivno, ob pomoči Policije in mestnega redarstva, varovali prehode za pešce in nevarne prometne točke. Naše člane boste prepoznali po varovalnih jopičih in uniformah združenja. Bodite strpni in previdni. Življenje je neprecenljivo, spoštujmo ga. Varno vožnjo! Upravni Odbor ZŠAM Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Predpočitniška seja občinskega sveta Vrhnika, 4. julij - Na zadnji predpočitniški seji so se občinski svetniki in svetnice mudili med devetimi točkami dnevnega reda. Najdlje so se zamudili pri osnutku odloka o vrhniški komunali. Po pregledu zapisnika prejšnje seje je navadno druga točka dnevnega reda Vprašanja in pobude svetnikov. Tokrat je med drugim Vinka Tomšiča zanimalo, če se občina v luči napovedanega združevanja lokalnih skupnosti kakor koli povezuje z notranjskimi občinami. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da se povezuje zgolj projektno, kot je na primer projekt Čista Ljubljanica, sicer pa se Vrhnika bolj povezuje v smeri proti Ljubljani, kajti spada v tako imenovano osrednjeslovensko regijo. Leon Marjan Možina je opozoril na nizek tlak v vodovodnih ceveh na Stari Vrhniki, zaradi česar naj bi voda iz pip tistih hiš, ki so višje od cerkve, zgolj curljala. Jakin je dejal, da bo opozorilo posredoval naprej na komunalno podjetje, da bo slednje našlo ustrezno tehnično rešitev. Na pobudo svetnice Grete Dečman je bila občinskemu svetu prek predsednice TD Blagajana Mirjam Suhadolnik predstavljena še turistična problematika Starega malna in Močilnika. V nadaljevanju je občinski svet sprejel spremembo odloka o naselju Gabrče 3, kjer je po novem dopuščena možnost zamenjave plina kot osnovnega vira energije za ogrevanje objektov z obnovljivimi viri. Brez razprave in vprašanj je dal zeleno luč tudi spremembam za odmero komunalnega prispevka, kajti šlo je za manj pomembne popravke in uskladitve z zakonom. Več razprave pa se je razvilo pri osnutku odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini. Ker morajo vse tri občine - Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer - sprejeti isto besedilo odloka, bo usklajevanje najverjetneje potekalo še kar nekaj časa. Zaradi znižanja plač v javni upravi je občinski svet potrdil še znižanje cen vrtcev, ki so po novem nižje za dober odstotek (razvojni oddelek 8 %), govorili pa so tudi o organiziranju vrhniške komunale, kjer so se mnenja kresala o sestavi in vlogah organov javnega podjetja. Gašper Tominc Novost v medkrajevnem prevozu Po novem zgolj Urbana Vrhnika, 1. avgust - Ljubljanski potniški promet je s 1. avgustom na vseh linijah v občinah Vrhnika, Borovnica, Logatec, Videm/Dobrepolje, Ivančna Gorica uvedel nov plačilni sistem. Brez-kontaktna kartica Urbana bo potnikom po novem omogočala brezplačno prestopanje v roku 90 minut na medkrajevnih linijah, z doplačilom 1,20 EUR iz dobroimetja na kartici ali z nakupom mesečne vozovnice za mestni potniški promet pa tudi na mestnih linijah. Zaradi spremembe plačilnega sistema in zaradi lažjega prestopanja v roku 90 minut med medkrajevnimi linijami so se uskladili tudi nekateri vozni redi teh linij, linija Padež - Zavrh - Pokojišče - Borovnica pa se je uskladila z voznimi redi Slovenskih železnic. Potniki terminsko, zeleno kartico Urbana, na katero lahko naložijo mesečno vozovnico, uredijo v Potniškem centru LPP na Bavarskem dvoru v Ljubljani, na Avtobusni postaji Ljubljana in v Turistični agenciji PAV na Cankarjevem trgu 4 na Vrhniki. Po zamenjavi kartice bodo potniki nakupe mesečnih vozovnic lahko opravili tako na zgoraj naštetih prodajnih mestih kot tudi v Turistični agenciji Naklo Logatec (Notranjska cesta 14), v Študentskem servisu na Kolodvorski cesti 3 v Grosupljem in v Študentskem servisu v Ivančni Gorici (Sokolska ulica 12). Zamenjava kartice je brezplačna. Za ureditev kartice Urbana potniki predložijo obstoječe plačilno sredstvo in osebni dokument na Potniškem centru LPP, nato pa se na novo kartico prenese stanje dobroimetja ali protivrednost kuponov s stare kartice na novo. Nakup mesečne linijske vozovnice bo predvidoma od konca avgusta možen tudi na vseh Urbanomatih v Mestni občini Ljubljana. Cene tenninskih vozovnic kljub spremembi plačilnega sistema ostajajo nespremenjene. Potniki v medkrajevnem prometu lahko na terminsko, zeleno kartico Urbana naložijo tudi mesečno vozovnico za mestni potniški promet ali dobroimetje v višini do 50 EUR, s katerim lahko plačujejo storitve vključene v sistem Enotne mestne kartice Urbana (plačevanje parkiranja na parkiriščih v upravljanju Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice ter plačevanje voženj z grajsko vzpenjačo) ali pa kartico uporabijo kot vrednostno kartico Urbana. Omenjena kartica lahko potnikom služi tudi kot članska izkaznica Mestne knjižnice Ljubljana. Vrednostne kartice Urbana, rumene barve, lahko potniki iz občin Vrhnika, Borovnica, Logatec, Videm/Dobrepolje, Ivančna Gorica in na liniji Ljubljana - Letališče Brnik kupijo in polnijo na več kot 200 obstoječih prodajnih mestih LPP: na Urbanomatih, v večjih centrih Mercatorja in Spara, izbranih bencinskih servisih Petrola, kioskih in trafikah Tobačne 3Dva in Dela prodaja. Tudi z dobro-imetjem na vrednostni, rumeni kartici Urbana, lahko potniki v medkrajevnem prometu plačujejo vse storitve podjetij povezanih v sistem Enotne mestne kartice Urbana ali jo uporabijo za člansko izkaznico Mestne knjižnice Ljubljana. Od 1. septembra dalje bodo v medkrajevnem potniškem prometu v veljavi nove količinske vozovnice, ki bodo vsebovale največ 10 voženj, katere bo potrebno porabiti v enem mesecu. Za nakup desetih voženj bo zagotovljeno 5% popusta. Te vozovnice bodo nadomestile sedanje kuponske, ki jih potniki lahko od 1. 9. 2013 do 1. 1. 2014 prenesejo na Urbano in uporabijo v mesecu dni, ali pa protivrednost kuponov kot dobroimetje prenesejo na Urbano že pred 1.9. 2013. Validacija za imetnike terminskih kartic Urbana, ki se vozijo iz navedenih občin v Ljubljano, bo potekala tako, da bo potnik prislonil kartico Urbana na validator in jo va-lidiral, ime kartice, ki se bo izpisalo na zaslonu, pa bo: »linijska«. Pri vrednostni kartici Urbana in gotovinskem plačilu bo potnik pred validacijo vozniku napovedal svoje izstopno postajališče, le tega bo nato voznik na potnikovo željo ustrezno izbral v svojem računalniku, nato pa se bo potnik lahko validiral s kartico Urbana. Tudi v medkrajevnem prometu za nakup šolske mesečne vozovnice veljajo pravila nakupa subvencionirane vozovnice, kar pomeni, da se dijaki in študentje oglasijo najprej pri izbranem prevozniku medkrajevnega prometa in uredijo vozovnico za medkrajevni promet, nato pa s potrdilom o izdani vozovnici za medkrajevni potniški promet obiščejo Potniški center LPP ali Avtobusno postajo Ljubljana, kjer si lahko dodatno uredijo še mesečno šolsko Urbano za mestni potniški promet. V primeru, da je LPP izbrani medkrajevni prevoznik, se dijaki in študentje oglasijo samo na Potniškem centru LPP, Slovenska 56, na Avtobusni postaji Ljubljana ali v turistični agenciji PAV na Vrhniki, kjer lahko uredijo vse hkrati. Za vse tiste dijake in študente, ki Urbano že imajo (samo za mestni potniški promet), velja, da tako kot vsako leto, pošljejo izpolnjeno »Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice« na podjetje LPP, Celovška 160, 1000 Ljubljana in jo nato - če je vloga izpolnjena v celoti ustrezno - po preteku štirih dni na Urbanomatu podaljšajo za prihodnje šolsko leto 2013/2014. Letos se je podaljševanje šolskih vozovnic za novo šolsko leto 2013/14 začelo 20. avgusta. GT, foto: JH Ljubljana ■KONČAN: •izdelovanje diatoničnih harmonik, •popravila diatoničnih harmonik. •Še nekaj prostih mest za učenje diatonične harmonike Matjaž Končan, tel. št: 041 584 531. www.koncan.si Športni park Vrhnika Stadion se ponaša z novo ograjo Vrhnika, 29. junij - Delavci so postavili okoli stadiona novo varovalno ograjo, ki bo nadomestila staro in dotrajano. Ravno tako so ograjo namestili okoli igrišča pri vojašnici na Stari Vrhniki, s katerim po novem tudi opravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Kot je pojasnil Daniel Cukjati, ki na zavodu skrbi za področje športa, je bila potreba po novi ograji očitna, kajti na več mestih je bila strgana, za nameček pa je tudi vsakoletni tehnični pregled opreme pokazal, da ne ustreza trenutnim področnim normativom. Izbrani izvajalec del se je tako v juliju lotil podiranja stare in postavljanja nove. »Postavili smo 356 tekočih metrov nove pocinkane in plastificirane panelne ograje, višine 175 cm. Obenem smo med pomožnim igriščem in Ljubljanico nadomestili staro ograjo z novimi trimetrskimi lovilnimi mrežami ter ravno tako postavili lovilne mreže za golom, ki meji na sosesko stanovanjskih hiš.« Poleg tega so pri pomožnem igrišču posekali kar nekaj grmovja, kar ne samo izboljšuje videz športnega kompleksa, ampak tudi preprečuje, da bi zavetje krošenj izkoriščali večerni nepovabljeni gostje. Stadion ima po novem pet vrat, ali bodo ta zaklenjena za javnost, pa zaenkrat, kot pravijo na zavodu, ostaja še nedorečeno vprašanje. Dejstvo je, da neomejen dostop na stadion prinaša vandalizem, po drugi strani pa onemogoča posameznim rekreativcem športno udejstvovanje. Dela so junija stekla tudi med bazenom in stadionom, kjer je bil v preteklosti neraven teren, zaradi česar se je voda stekala na stadion. V izogib temu in blatu ob vsakokratnem slabem vremenu so na tem mestu uredili odvodnjavanje in položili asfalt. Aktivno pa je tudi pri igrišču znotraj vojašnice na Stari Vrhniki. Slovenska vojska je namreč pogojevala predajo igrišča upravljavcu - ZIC-u, da slednji poskrbi za ograjo ter na ta način loči igrišče od ostalega dela vojaškega kompleksa. »Odločili smo se za klasično ograjo, ki jo delavci že nameščajo, kar pomeni, da bodo lahko zainteresirana društva na njem kmalu začela z vadbo,« še pravi Cukjati. Vse tri investicije so ocenjene na 50 tisoč evrov. Gašper Tominc, foto: GT NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sto let zdravilstva na Drenovem Griču »Za vsako bolezen raste rožca« je pred davnimi leti povedal legendarni slovenski filmski junak in obljubil ozdravitev slepote deklici, katera si je tako želela videti svet z lastnimi očmi, da je moral po zdravilno zel kar na konec sveta; vsaj tako ji je obljubil! Pa so prav vsi šli po zdravilno zel na konec sveta? Če je Drenov Grič res na koncu sveta je bil le ta za mnoge ljudi, ki so prihajali sem zaradi bolezni, verjetno začetek marsikatere poti, katera se je kasneje končala z okrevanjem ali celo ozdravitvijo. Prav letos namreč mineva okroglih sto let od začetka družinske tradicije, ki jo je po svoji babici in mami prevzela Ana-Agatha Sedej s katero smo ob kavici in piškotih kramljali o preteklosti njene rodbine, ki se še danes ukvarja z zdravljenjem. Agatha svetuje na podlagi urina, njeni čaji pa marsikateremu človeku resnično lajšajo tegobe ali ga celo ozdravijo. Družinska tradicijo je kot pravi Agatha iz Roj pri Šempetru v savinjski dolini prinesel že njen prednik Josip Permoser, ki se je leta 1913 z dru- Drenov Grič prihajali po pomoč enako kot do tedaj. Vendar niso prihajali tako vidno in slišno, saj bi zaradi tedanje oblasti lahko imeli resne težave. Vendar človeka v iskanju pomoči nič ne ustavi, tako tudi zdravja željnih ni ustavila oblast. Pred jutrom so zaradi varnosti namreč legli k počitku kar v njihov domači hlev, ali pa si poiskali zavetje v bližnjem gozdu, ob zori pa prišli v hišo in iz nje odšli bogatejši z zeliščnim napitkom, ki je za marsikoga bilo še zadnje upanje! Že Anika Permoser Stanovnik je bila poznana po vzorcih jutranjega urina, katerega so ji ljudje pokazali, ona pa je v njem prepoznala trenutno stanje organizma na podlagi katerega je kasneje svetovala o pravilnem načinu življenja in pripra- vina hiše najpomembnejša kot pravi. Pri celotni dejavnosti je bila pomembna, tudi druga žena Permoserja gospa Elizabeta Ponikvar Permoser, ki je po njegovi smrti leta 1928 opravljala poklicno dejavnost konjača-veterinarskega higie-nika, kar se je pri njihovi hiši opravljalo vse do leta 1994, ko je z dejavnostjo prekinil Agathin brat Jožko Sedej, ki je dejavnost prepustil veterinarskemu zavodu. Pred njim je to delo opravljal Jože Sedej, ki je bil v njihovi družini zadnji «šintar«. Delo veterinarskih higienikov se je v njihovi hiši namreč prenašalo po moški strani in je bilo vzporedno z zdravilstvom, katero se je prenašalo po ženski, vendar je zdravilstvo obstalo in se do danes ni prekinilo, s tem pa poka- Družinska tradicijo zdravilstva je na Drenov Grič prinesel Josip Permoser, ki se je leta 1913 preselil z družino iz Roj pri Šempetru v savinjski dolini na Drenov Grič. žino preselil na Drenov Grič. Po njegovi smrti je z delom nadaljevala hči Anika Permoser Stanov-nik, ki je bila kasneje poznana po izrednem videnju in izkušnjah, katere je nesebično delila med ljudmi. Zdravili takrat niso le ljudi, temveč tudi živali. Kot pravi je bila hiša stoječa, še na starem naslovu, vedno odprta za vsakogar ne glede na plačilo, a so ljudje iz hvaležnosti vanjo prinašali darila in tako izkazali zahvalo za dobro storjeno delo. Družini Permoser pa pomagali pri preživetju. Še zdaj je na prvem mestu, pomoč sočloveku in ne zaslužek, ki je v tem času eden temeljnih prvin hitrega sodobnega človeka. Dejavnost se je kasneje odvijala tudi med prvo in drugo svetovno vojno, vendar je bila po drugi svetovni vojni preganjana; seveda to ni ustavilo ljudi, ki so na Po Aniki Permoser Stanovnik je poslanstvo prevzela hči Jožica Sedej, ki je v letošnjem januarju na žalost preminila, za seboj pa pustila ogromno zapuščino, katera se skriva v znanju hčerke Agathe, ki že dvajset let dela samostojno po maminih napotkih in nadaljuje s pomočjo bolnim. vila ustrezne zeliščne «zvarke«. »Duša ponoči počiva na ledvicah« zato je menda jutranji urin karakteren in se na njegovi podlagi ugotavlja človeške tegobe. Po Aniki Permoser Stanovnik je poslanstvo prevzela hči Jožica Sedej, ki je v letošnjem januarju na žalost preminila, za seboj pa pustila ogromno zapuščino, katera se skriva v znanju hčerke Agathe, ki že dvajset let dela samostojno po maminih napotkih in nadaljuje s pomočjo bolnim. Tudi sama pravi, da ji ljudje, s tem, ko ji pokažejo svoj urin nekako zaupajo in to so zanjo pozitivne vibracije kot pravi zato jim lahko svetuje in pomaga. Z gospo Agatho sva večkrat skrenila s teme, a kljub vsemu je zgodo- Ana Agatha Sedej, ki nadaljuje družinsko tradicijo, vse zeli, katere uporablja, pripravlja strokovno in v okvirih standardov farmacevtske industrije. zalo močnejšo plat ženskega spola rodbine, saj se je dejavnost začela pred stotimi leti na tem kraju in se nadaljuje še danes. Sprva so delali na stari lokaciji, leta 2006 pa so se preselili na novo lokacijo na Drenov grič 72c, kjer delujejo še danes. Danes ljudje k njej prihajajo zaradi palete različni težav od katerih je veliko takih z znaki organskih obolenj, izvirajočih se iz psihičnih težav. Agatha nam pove tudi, da k njej zdaj prihajajo ljudje iz celotne Slovenje, držav bivše Jugoslavije, Nemčije, Švice, Avstrije, niso redki celo zamejski Slovenci, kateri po pomoč priletijo kar z letalom čez lužo. Vse gre z roko v roki z uradno medicino, kar pojasni tudi z dejstvom, da mnogi starejši ljudje k njej pridejo kar z zdravniški- mi izvidi, škatlicami zdravil in seveda s prvim jutranjim urinom. Ona pa si za vsakega posebej vzame čas, se z njim pogovori, ga posluša in mu svetuje. Urin ji je pot do človeka, a ga pogleda le z njegovo privolitvijo, pravi in se nasmehne. Zase je slišala že tudi, da je«čarovnica« a jo zlobni jeziki ne motijo, kot pravi, saj slabo govorijo o njej le tisti, ki je ne poznajo in ji niso nikoli dali priložnosti, da jim pomaga. Zaupa mi tudi, da je bila njena mama Jožica pogosto v stanju, ko najraje ne bi več nadaljevala z delom, vendar so ljudje kar prihajali, ona pa jim je pomagala, saj druge izbire, kot pravi Agatha ni imela. Ljudje so čakali na pomoč, takemu pa dober človek ne obrne hrbta in tako ga ni obračala tudi Jožica Sedej. Poleg srčnega popuščanja, revmatoidnega artritisa, pogostih vnetij, padcev imunskega sistema zdravi tudi bolezni rodil, črevesa, želodca, jeter bolezni pljuč, ponosna je celo na otroke, ki so na svet«privekali« z njeno pomočjo in na ledvične bolnike, katerim je mučne obiske velikih dializ-ni aparatov z znižanjem nivoja kreatinina v krvi prestavila za več let in jim tako preprečila leža-nje v neprijetnih bolniških posteljah. Seveda vse ob pomoči redne terapije, katero predpisujejo zdravniki in ob uravnoteženi zdravi prehrani, katera je po njenem mnenju bistvenega pomena za zdravje človeka. K njej prihajajo tudi starši otrok, katere mučijo dolgotrajna močenja postelje, neješčnost, anemije, avtoimune bolezni, nemirnost, hiperaktivnost in še bi lahko naštevali, vendar otroku pripravi zelišča šele takrat ko le ta začne z normalno hrano, to pa je od 6. meseca starosti dalje. Zelišča niso kar tako, pravi in v istem dahu doda, da so vse zeli, katere uporablja pripravljena strokovno in pregledana na podlagi farmacevtske industrije. Zališčnih pripravkov ne daje na slepo, vsakdo jih lahko dobi le s predhodno najavo obiska pri njej osebno, za katerega se dogovori individualno, pregledom urina, zanj pa se takrat potrudi po svojih najboljših močeh, katerih ni malo. Sem zelo velik optimist pravi, kljub velikim težavam, ki sem jih imela skozi življenje do sedaj. Morda mi to daje občutek za bolnega ali človeka v težavah. Hvaležna sem za dar, katerega sem podedovala po prednikih. Moja mati me sicer ni nikoli obremenjevala s svojo dejavnostjo, govorila je, da vse pride ob pravem času in ravno tako bom ravnala jaz s svojimi tremi čudovitimi otroci, ki sicer že zdaj kažejo zanimanje za moje delo, vendar ne bom delala računov brez krčmarja. Premladi so še. Zagotovo pa bo nekdo nadaljeval z družinsko tradicijo, naj bo iz naše družine ali pa tudi ne, da ga bo le dejavnost zanimala, in bo v njej uspešen, predvsem pa bo moral imeti kar »nekakšen instinkt«, ki ga imaš ali ne in jaz ga imam pravi. Po odhodu iz kraja ponovno pogledam na tablo s prečrtanim krajevnim imenom in si mislim; ne prihajajo ljudje od tod zdravi kar tako, saj so morda že zaradi imena zdravi kot »dren«. Blaž Uršič Fotografije: Blaž Uršič in osebni arhiv Agathe Sedej Mladi gostitelji bodo poskrbeli za novo ponudbo Močilnik ponovno odpirl vrata Sredi avgusta je gostišče Močilnik zopet odprlo svoja vrata. V prenovljenih spodnjih prostorih je sedaj Kavarna Močilnik, ki jo vodi Dejan Marinčič. Odprta je vsak dan od 7. do 22. ure, namenjena pa je predvsem umirjenim gostom, številnim sprehajalcem Močilnika ter seveda večjim skupinam turistov. Temu sledi tudi ponudba: posladkate se lahko z raznovrstnimi domačimi slaščicami in tortami ter s sladoledom in sadnimi kupami. Pripravili so tudi veliko izbiro raznovrstnih čajev in kav. Kot pravi Dejan, načrtuje tudi stalno zbirko raznih slik in kipov, kar pomeni, da bo Močilnik postal stalna »galerija« mladih in perspektivnih domačih umetnikov. Konec septembra bo odprl še otroško igralnico, s čimer bo dana tudi možnost organiziranja rojstnodnevnih zabav. Uvodnega odprtja (16. avgust) se je udeležil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je izrazil zadovoljstvo, da se Močilnik zopet odpira in da ima mladi Dejan Marinčič veliko novih idej in zamislil. Prav to pa bi morala »Kavarna Močilnik« zopet spraviti na nekdanji nivo ponudbe gostilne Močilnik. Res je tudi, da so sedaj odprta ali pa vsaj priprta vrata za nadaljnji dialog razvoja Močilnika z občino Vrhnika, Turističnim društvom Blagajana, Zavodom Ivan Cankar in mladim Dejanom Marinčičem. Upam, da to ni samo moja želja, ampak tudi želja številnih občanov Vrhnike. Simon Seljak Jožica Sedej še na stari domačiji Sprva so delali na stari lokaciji, leta 2006 pa so se preselili na novo lokacijo na Drenov grič 72c, kjer delujejo še danes. 4 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina peS^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Nov ustvarjalni raj v središču mesta Zrno na zrno ustvarjalnih idej Vrhnika, 31. julij - Zadaj za Lavrenči-čevo hišo, pri čistilnici, od junija naprej deluje ustvarjalni atelje Zrno na zrno, ki si ga deli pet ustvarjalcev: štiri ženske in moški. Kot pravijo, je to atelje, ki želi biti več kot le prostor za ustvarjanje in galerija, ampak tudi kraj za druženje, navdih in nenazadnje tudi prodajno mesto. Pod oboki nekdanje konjušnice pri Lavrenči-čevi hiši je sicer atelje že več let, v katerem je ustvarjala Saša Kremenšek, z letošnjim junijem pa je dobil še nove ustvarjalce. Poleg Saše, ki se pod blagovno znamko Ita.froda predstavlja z unikatnim nakitom iz bakra in drugih materialov, so tu še Mateja Osredkar, ki izdeluje Saša Kremenšek izdeluje nakit iz bakra. torbice in različne igrače za otroke (Art of Aje-tam), Tiana Čvorak in Katja Dalič s slikami in ilustracijami ter edini moški v omenjeni ženski družbi - Beno Ogrin z unikatnimi uporabnimi predmeti iz kamna (Kamena, s. p.). »Druži nas ljubezen do ustvarjanja, a to še ne pomeni, da smo samo klasični atelje, kjer se ustvarja, marveč želimo, da je to tudi prostor za druženje in dogodke,« je o njihovem ustvarjalnem »svetišču« povedala Mateja, ki s pomočjo šivalnega stroja daje tekstilu nove podobe v obliki torbic, Mateja Osredkar obvlada šivanje. raznih izdelkov za dojenčke in igrač za otroke. Saša, ki je v času našega obiska ravno ustvarjala unikaten bakren nakit, je dejala, da imajo za sabo že nekaj dogodkov. Tako so nazadnje organizirali tako imenovani »second hand shop« in meditacijo, v kratkem načrtujejo še knjižno čajanko. »Želimo si, da bi se tukaj nekaj dogajalo vsaj enkrat na teden. Idej imamo ogromno, upam le, da jih čim več tudi izpeljemo.« Atelje pa ima tudi prodajno funkcijo, kajti omenjeni ustvarjalci v njem ne samo ustvarjajo in raz- Atelje Zrno na zrno stavljajo svoja dela, pač pa jih obiskovalcem tudi ponujajo. Tisti, ki znajo ceniti ustvarjalske spretnosti, zagotovo ne bodo razočarani, saj gre za ugodno razmerje med ceno in inovativnim ustvarjalnim pristopom. Vrata ateljeja so odprta vsak dan med delavniki med sedmo in tretjo uro popoldan, najdete pa ga tudi na facebooku pod Zrno na zrno, kjer sproti obveščajo o vseh novostih. Gašper Tominc, foto: GT in arhiv ateljeja Zrno na zrno KJ VAhICO PGD LIGOJNA vljudno vabi na GASILSKO VESELICO, ki bo 7. 9. 2013 ob 19. uri pri gasilskem domu v Ligojni. Ob dobri hrani in pijači nas bo zabaval ANSAMBEL JAVOR. Pripravili bomo tudi bogat srečolov. Prireditev bo v vsakem vremenu. Neobičajen hobi Obama, lahko prosim za podpis? Vrhnika - Še v nekdanji Jugoslaviji je bilo moderno zbirati cigaretne ali vžiga-lične škatlice, pločevinke, znamke ali kaj podobnega. Oh, kako smo na morju nabirali zavržene škatlice ali pločevinke tujcev, kajti tistih »pet različnih« iz naše domovine smo zbrali že zdavnaj. Potem pa je prišel internet, s katerim je svet postal globalna vas, zbiranje pa postavil na glavo. Vse skupaj je postalo silno preprosto, kajti z nekaj kliki si omogočil: jaz dam tebi to, ti pa meni tisto - pa četudi si iz Pakistana ali »zgolj« iz Prekmur-ja. Internet je tako nekatere stvari zelo poenostavil, in sicer celo do take mere, da je odpravil tisto draž, ki je pri zbiranju ravno najbolj zaželena: da nikoli ne veš, ali boš iskani predmet našel ali ne. V poplavi internetnih forumov zbirateljev ni težko najti želene sličice Živalskega kraljestva, medtem ko si včasih moral pojesti še pol zaboja čokolade, preden si dobil tisto - »ta zadnjo« sličico. A po drugi strani je internet prinesel možnost novih hobijev. Enega takih ima osemnajstletni Anže Zadravec z Vrhnike, ki zbira avtograme voditeljev držav. »Trenutno imam v svoji zbirki petnajst avtogramov in že sem presegel meje Evrope. V zbirki imam tudi avtogram slovenskega predsednika Boruta Pahorja.« Kot pravi, se je za ta hobi odločil, ker mu funkcija predsedujočega državi veliko pomeni in ker rad spremlja stvari na tem področju. »Kljub mnogim izvenšolskim aktivnostim mi ostane še kar nekaj časa in zato sem se odločil še za en hobi. Z veseljem mu posvetim nekaj ur na teden in najbolj vesel sem, ko me doma pričaka pismo iz neke tuje države.« Anže pojasnjuje, da ima seznam več kot dvestotih držav, za vsako od njih pa ima napisano tudi, kdo ji vlada, spletno povezavo do njegovega urada in druge podatke, ki mu utegnejo priti prav. »Kasneje na spletni strani najdem kontakt in se predstavim ter zaprosim za avtogram. Po nekaj izmenjanih sporočilih jim posredujem domači naslov ter čez nekaj dni, lahko pa tudi tednov, me doma čaka avtogram.« Pravi, da mu je najbolj pri srcu domači predsednik Borut Pahor, saj je domovina le domovina. Zelo ponosen je tudi na avtograme, ki prihajajo z drugih celin. »Najbolj si želim dobiti avtogram kakšnega kralja in kraljice, npr. Elizabete II. ter papeža Frančiška. Prav tako bi mi za prepoznavnost, v smislu, da bi dobil še več avtogramov, pomagal avtogram, na primer, predsednika ZDA ali Rusije.« Gašper Tominc Foto: facebook Anžeta Zadravca H ' * X Najbolj mu je pri srcu podpis domačega predsednika Boruta Pahorja. V njegov nabiralnik je med drugim prispela tudi fotografija s podpisom brazilske predsednice Dilme Rousseff. Seznam prispelih fotografij s podpisi si lahko ogledate na njegovi facebook strani. Mogoče mu lahko pomagate celo do tako iskanih podpisov voditeljev največjih svetovnih držav. Popotnik, postoj in se odpočij Romarska pot iz Podlipe proti Smrečju in nazaj v Podlipo V KS Podlipa - Smrečje smo to poletje označili oziroma markirali romarsko pot, ki je stoletja vodila popotnike in romarje k cerkvi Marije Vnebovzete v Smrečje. Ob poti smo postavili tudi nekaj klopi, kjer se popotnik lahko odpočije. Klopi so nam odstopili na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Pot se začne v starem jedru Podlipe. Vodi nas po glavni cesti proti Smrečju do odcepa za Šuštarjev graben. Odcepimo se od glavne ceste in zavijemo levo. Hodimo po ozki asfaltni cesti, ob kateri se pretaka majhen potok. Po prehojenih nekaj sto metrih se začnemo vzpenjati po klancu vse do zadnje, to je Šuštarjeve kmetje. Poljska pot nas vodi po strmem bregu mimo njiv in po kolovozu skozi gozd do kmetje Bevc. Tik nad to kmetijo se pot razcepi: levo proti Vidmarju in naravnost proti Plaznikovi kapeli. Obe poti nas vodita do istega cilja. Če se odcepimo levo, le malo naprej ob prvi markaciji zavijemo desno in se strmo vzpenjamo po gozdni stezi do travnika. Od tam uzremo smreško cerkev in Rusovo kapelo. V primeru, da pot nadaljujemo naravnost, se na priključku z glavno cesto usmerimo levo proti Smrečju. Če nas je strmina klanca utrudila, se lahko odpočijemo na klopci pri Plaznikovi kapeli, od koder se nudi prelep razgled na okoliške hribe in doline. Kapela je bila postavljena leta 1931. Čeprav kliče po prenovi, jo v notranjosti krasita nova ročno izdelana prta, ki jih je izvezla Smrekarjeva mama Marjanca, za kar ji je Plazniko-va družina še posebno hvaležna. Po počitku nadaljujemo pot do Smrečja in prispemo do cilja. Na nadmorski višini 715 m je postavljena cerkev Marije Vnebovzete, ki sega v 10. ali 12. stol. in je bila vseskozi zbirališče romarjev. Ob cerkvi je ena najlepših razglednih točk, saj vam od tod seže pogled na Ljubljansko barje, Kamniške Alpe, Zasavsko hribovje, Snežnik na Notranjskem ... Pod cerkvijo oziroma pod glavno cesto je bila v 19. stol. postavljena Rusova kapela (1868) in pred nedavnim obnovljena, katere posebnost je, da stoji na studencu ali kalu. Ker je mimo nje vodila prvotna romarska pot, so romarji izpod nje zajemali vodo in si ob prihodu na cilj potešili žejo. Dandanes voda ni več primerna za pitje, zajamete si jo pa še vedno lahko. Dobre gostinske storitve pa sedaj nudi tukajšnja Gostilna Kasarna. Prehodili smo približno pol poti in za nami je ura in pol zmerne hoje. Pot nadaljujemo v smeri proti Rovtam mimo Smrekarjeve hiše, kjer je nad glavnim vhodom vzidan sklepnik Matere Božje z detetom iz konca 15. stoletja, dimnik hiše pa krasi nenavaden »vetrokaz« v obliki leva. Po približno enem kilometru prispemo do razcepa. V njegovi bližini pod rovtarsko lovsko kočo je nasad ameriških borovcev - duglazij, ohranjenih iz časov veleposestnikov, ki spadajo v naravni spomenik Slovenje. Pot nadaljujemo levo in sledimo označbam vse do Plečnikove kapele. Tudi tu se na klopcah lahko odpočijemo, nato se spustimo navzdol do kmetij na Podpesku. Ne daleč stran pod kmetijo Riharjevih stoji znamenje - križ in tam zavijemo levo po klancu navzdol vse do vasi Podlipa. Romanje končamo pri informacijski tabli v Pod- lipi, v Gostilni Jurca pa se lahko ponovno okrepčamo in če nam moči še niso pošle, zavrtimo še vrtečo mizo. Zaradi smeri markirnih označb priporočamo pot iz Podlipe proti Smrečju. Izhodiščna nadmorska višina v Podlipi je 347 m. Pot prehodimo v treh urah zmerne hoje in je primerna tudi za družinske izlete. V izdelavi je tudi zloženka s podrobnejšimi opisi in fotografijami. Vsem, ki se boste odločili hoditi po poti naših prednikov, želimo prijeten izlet in varno hojo. Ob označbi romarske poti se KS Podlipa - Smrečje zahvaljuje Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in vsem krajanom, ki so pri izvedbi projekta sodelovali in ga omogočili. Sonja in Jože Malovrh za KS Podlipa - Smrečje 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Peto, jubilejno srečanje starodobnih vozil Vrhnike Tako kot že nekaj let smo se tudi letos odločili, da povabimo vse lastnike starodobnih vozil na naše že peto, jubilejno srečanje, ki bo pred Gostiščem Bajc v Sinji Gorici, in sicer v nedeljo, 8. 9.2013. Tako kot že nekaj let smo se tudi letos odločili, da povabimo vse lastnike starodobnih vozil na naše že peto, jubilejno srečanje, ki bo pred Gostilno Bajc v Sinji Gorici, in sicer v nedeljo, 8. 9. 2013. V primeru zelo slabega vremena bo srečanje 15. 9. 2013. Vse formalnosti je treba urediti med 8. in 9. uro zjutraj, ker je start promocijske vožnje predviden ob 9. uri in 30 minut. Tokrat se bomo podali čez Ligojno, Vrhniko do Logatca (IOC Zapolje - prikaz in preizkus varne vožnje). Zaključek bo v Bistri okoli 12. ure na prireditvi POKAŽIMO NOTRANJOST. Zaželena starost vozil je več kot trideset let in morajo biti registrirana in tehnično brezhibna. Vsak voznik se srečanja udeležuje na lastno odgovornost. Zaželene so predprijave in v ta namen bomo poslali tudi vabila dosedanjim udeležencem, preostali pa lepo vabljeni. Lastniki starodobnih vozil, ki prebivate na območju nekdanjih občin Vrhnika, vljudno vabljeni na jubilejno srečanje. Prijave sprejema: Mateja Bajc na tel. št. 031 314 681 ali ba.ma-teja@gmail.com, dodatna pojasnila pa dobite pri Francu Klančarju, 041 586 668. Lastniki starodobnih vozil lepo vabljeni in dobrodošli na petem srečanju, seveda pa ste dobrodošli tudi vi, spoštovane gledalke in gledalci! Franc Klančar Turistično druStvo _ tvm-snnv Vabimo vas na srečanje članov Turističnega društva Blagajana Vrhnika v nedeljo, 8. septembra, z začetkom ob 14. uri ter podelitev priznanj blagajana za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, kmetjj, obnovljenih starih objektov in najlepših javnih zgradb, ki bo na vrtu Gostilne Bistra. TD Blagajana Vrhnika Predsednica Mirjam Suhadolnik Upamo, da se boste srečanja udeležili v čim večjem številu. Srečanje bo v okviru prireditve Pokažimo notranjost, na kateri se bodo v vsem dnevu predstavila kulturna in turistična društva notranjskih in dolenjskih občin. Program bo bogat in kulturno raznolik. Več o dogodku si lahko preberete v članku Pokažimo notranjost. V primeru dežja bo srečanje 22. septembra. Pridite, POKAŽIMO NOTRANJOST! Srečali se bomo v nedeljo, 8. 9., od 10. ure naprej na travnatih površinah in v magičnem paviljonu pri Gostilni Bistra poleg Tehniškega muzeja Slovenje. Vabimo vas na prvo srečanje turističnih in kulturnih društev notranjskih in dolenjskih občin. Pridite po navdih za izlet v okolici vašega doma, preizkusite kulinarične dobrote in si spočijte ušesa in oči na glavnem odru z bogatim kulturnim programom. Na mehki travnati površini si boste lahko izdelali nakit, ročno lutko ali pa le posedeli in spremljali pevce, igralce in plesne skupine na glavnem odru. V okviru prireditve nas bodo obiskali tudi avtomobili staro-dobniki ter Turistično društvo Blagajana, ki bo podeljevalo priznanja za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, kmetij, obnovljenih starih objektov in najlepših javnih zgradb. Pridite in spoznajte NOTRANJOST! BREZPLAČNO VODENJE PO BARJU v soboto 7. septembra, ob 9. uri pred TIC Vrhnika. Vabljeni na kolesarski izlet po Učni poti Bevke, kjer boste spoznali veliko novega o reki Ljubljanici, barjanskih travnikih in bogati kulturni dediščini tega območja. Dolžina in trajanje izleta bo približno 15 km pot, 3-4 ure. Vodila vas bo arheologinja Ivanka Kurinčič. 6. srečanje priseljencev Tu smo doma Turistično društvo Blagajana Vrhnika je na dan državnosti, 25. junija, pripravilo že 6. srečanje priseljenih občanov z domačini. Srečanje je bilo na Sv. Trojici, ki pa je bilo zaradi slabega vremena bolj slabo obiskano. Ne glede na to, pa so se odvili vsi predvideni dogodki in predstavitve številnih vrhniških društev, ustanov, podjetnikov in posameznikov. Zbrane je nagovorila predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadol-nik, ki je poudarila pomen vsakoletnega že 6. srečanja oziroma druženja: »Srečanje je namenjeno druženju priseljenih občanov z Za jedačo so poskrbeli kar sami člani društva Palačinke iz lopate so zelo teknile Najmlajši so ustvarjali in poslušali pravljice Prišli smo tudi do vrhniškega piva - Človeška ribica - je dober, sem ga poizkusil domačimi staroselci. Ime »Tu smo doma« se je prijelo in ponazarja smisel oziroma osnovni namen srečanja, da priseljenci in tudi ostali spoznavajo kako se mesto razvija, kaj ljudje počnejo, kako delujejo številna kulturna, športna in ostala društva.« Predstavitve vseh teh dejavnosti so se odvijale na stojnicah, kjer se je bilo moč pogovarjati in se zanimati za predstavljene dejavnosti. Letos sta se predstavila tudi dva nova vrhniška izdelka: vrhniška kava Escobar in vrhniško pivo Človeška ribica. Znani vrhniški barman Aleš Ogrin je mešal brezalkoholne koktajle. Franc Grom je razkazoval svoje razkošno znanje izdelovanja vrhniškega pirha. Več informacij: TIC V#ija, Täjjkäcesta 975mnika, tel.: 01 755 10 54, mob.: 051 661 063. Imate dobro fotografijo za koledar? Turistično društvo Blagajana Vrhnika že četrto leto pripravlja koledar z motivi Vrhnike in okolice. Pozitiven odziv potrjujejo podatki, da smo koledar za leto 2011 natisnili v 200 izvodih, za leto 2012 v 400, za leto 2013 pa v 700 izvodih in vsakokrat je bil razprodan. Turistično društvo Blagajana vabi ljubitelje fotografiranja, da s svojim pogledom na domači kraj skozi fotografski objektiv sodelujete pri izdelavi koledarja za leto 2014. Izdelati želimo koledar, ki bo prikazoval lepote in zanimivosti z območja Občine Vrhnika na drugačen način, skozi vse leto. TD Blagajana in ZlC bosta iz prispelih fotografij pripravila tudi razstavo v avli Cankarjevega doma na Vrhniki z naslovom Vaš pogled na domači kraj skozi fotografski objektiv. Odprtje razstave bo 24. oktobra 2013. Vsak avtor, ki želi sodelovati pri projektu, lahko pošlje največ šest svojih del v obliki fotografij na papirju ali v digitalni obliki na CD ali DVD ali v elektronski obliki. Fotografije naj bodo velikosti 30 x 40 ali 30 x 45 ležeče oblike. Digitalni posnetki morajo biti v formatu JPEG ali TIFF, v resoluciji 300 dpi in v ustrezni velikosti za izdelavo fotografij, velikosti 30 x 40 cm ali 30 x 45 cm. Prejetih elektronskih medijev ne bomo vračali. Gradivo bomo sprejemali do 20. septembra 2013 na naslov TD Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika, elektronski naslov drustvo.blagajana@kabelnet.net, za dodatne informacije pa lahko pokličete na tel. št. 01 7551- 341 ali 041 558 426. Posamezniki, podjetniki in ustanove lahko naročite koledar za leto 2014 z možnostjo dotiska podatkov o vaši organi-zacjji na Turističnem društvu Blagajana Vrhnika. Predstavili so tudi vrhniško kavo Escobar Društvo upokojencev je izvajalo družabno igro pikada in metanja krogcev na steklenice. Za mlade in stare pa so se pekle palačinke - kar na lopati. Najmlajši so ustvarjali na posebni stojnici, kjer so prikazali svoje umetniške spretnosti. Tudi vrhniški Rdeči križ je imel svojo stojnico, kjer so prikazovali nudenje prve pomoči ranjencem. Turistični vodniki so omogočili ogled Cankarjeve rojstne hiše, notranjost cerkve sv. Trojice in Cankarjevega lazu. Za glasbo je poskrbel duet Janja in Primož ter harmonikaši Primoža Merlaka, člana ansambla Javor. Tudi humoristki kulturnega društva Ligojna Mici in Marinka sta pripomogli k veselemu vzdušju. Člani društva so poskrbeli še za srečelov, ki je že po tradiciji stalni član srečanja. Zavod Ivana Cankarja je imel stojnico s »prospekti« in zemljevidi za promocijo Vrhnike. Ob teh predstavitvah nam je mogoče kakšna ušla iz vidika, zato opravičilo že vnaprej. Turistično društvo Blagajana Vrhnika se ob teh priliki zahvaljuje vsem sodelujočim in vsem, ki so pripomogli k izvedbi 6. srečanja »Tu smo doma«: Občini Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja, Župnišču Vrhnika, Cankarjevi knjižnici, Društvu upokojencev Vrhnika, Rdečemu križu Vrhnika, Gostilni Mesec in Mesarstvu Blatnik, Katji Turk Escobar, vrhniški družinski pivovarni, Alešu Ogrinu, Stanetu Rejcu, Francu Gromu, Mariji Iskrenovič, Damjanu Debevcu, harmonikašem, glasbenemu duetu Janji in Primožu ter humoristkama Mici in Marinki. Zahvala pa velja tudi vsem članom TD Vrhnika za pomoč pri izvedbi srečanja. Nasvidenje drugo leto »Tu smo doma«. Simon Seljak Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika OBJAVLJA RAZPIS ZA SOORGANIZACIJO SILVESTROVANJA NA VRHNIKI. Vse nadaljnje informacije so objavljene na spletni strani www.zavod-cankar.si . 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Komisija za lepše okolje končala svoje delo Komisija za lepše okolje je opravila delo na terenu. Letos nam je narava ponagajala, saj je bila zima dolga, pomladi skoraj ni bilo, vroče poletje z nevihtami ni bilo naklonjeno vsem nasaditvam okoli hiš. Tudi naše delo je bilo naporno, saj smo bili na terenu večkrat in imeli smo smolo s fotografiranjem nagrajenih hiš. Pri nekaterih smo potrkali po hudi nevihti v juliju. Opozarjamo, da so fotografije neprofesionalne in zato oprostite kakšni senci, soncu in drugim pomanjkljivostim. Tako kot vsako leto ste nam poslali nekaj predlogov, ki smo si jih ogledali, nekateri ste nam poslali tudi fotografije, kar je olajšalo delo komisije. Naj na tem mestu omenim, da naše ocenjevanje ni bilo usmerjeno samo v cvetličenje balkonov in oken, temveč smo ocenjevali urejenost vaše okolice. Nekatere hiše, kmetje, stari obnovljeni objekti žarijo v cvetju, drugi v prijetnih kotičkih, ki vam polnijo dušo. Vsaka pripoveduje svojo zgodbo. Na seji upravnega odbora TD Blagajana Vrhnika, ki je bila 8. 8. 2013, smo si ogledali fotografije in izbrali dobitnike priznanja Blagajana za leto 2013. Čestitke vsem nagrajencem, vabljeni na srečanje članov TD Blagajana in na podelitev blagajan, ki bo 8. septembra v Bistri. Komisija za lepše okolje, Anita Čretnik NAJLEPŠE UREJENE HIŠE: Amalija in Jože Hodnik, Petkovškova 6 Družina Štirn, Idrijska 11 Veronika Trček, Mala Ligojna 33 NAJLEPŠE JAVNE ZGRADBE: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9 NAJLEPŠE KMETIJE: 11 m OJfti Mili m vJJi v. 1 ■ :_r »11 ■ _ Antonija Trpin in Jože Podboj, Lesno Brdo 30 a Helena in Jani Dobrovoljc, Pot k Trojici 2a Vrtec Vrhnika - enota Komarček, Poštna ulica 1 Cirila in Franc Kovač, Sinja Gorica 74 Darja in Ivan Kogovšek, Prezid 72, Zaplana Mira in Janez Malavašič, Podlipa 45 Krajevna skupnost Center, Vas, Breg, Tržaška cesta 11 Darja in Tine Končan, Smrečje 38 Gasilski dom Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 36 Družina Japelj, Bevke 59b in Družina Kunc, Velika Ligojna 42 NAJLEPŠI STAR OBNOVLJEN OBJEKT: Družina Ogrin, Verd 161 Sonja in Marko Kogovšek, Drenov Grič 103a Dom upokojencev Vrhnika, Idrijska cesta 13 Damjan Oražem, Smrečje 17 7 8 NAŠ ČASOPIS Občina [f^ ■^t i «i 26. avgust 2013 VrnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zahvala PGD Zaplana se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem in darovalcem, ki so prispevali za nakup nove avtoci-sterne AC 16/50. Zlati donatorji : Občina Vrhnika, Gasilska zveza Vrhnika, Štab CZ Vrhnika, Krajevna skupnost Zaplana, Marolt Beton, Mivšek s.p., KGZ Vrhnika, Prevoz in pomoč na cesti Petkovšek Franci s.p., Fortrade Srebrni donatorji: M-Les d.o.o., M-orel, Pavel inštalacije, NPPN Stanko Nerad s.p. Bronasti donatorji: Bucha s.p., Dr. Gorkič, Uniplast, Anvina, Mizarstvo in montaža stavbnega pohištva Robert Trček s.p., Siliko, Gostinstvo Dolinar, Petkovšek d.o.o. Še enkrat iskrena hvala tudi ostalim darovalcem. Gorje mu, ki v nesreči biva sam ... Trinajst je bila do pred dvema mesecema za naju z možem srečna številka. Dokler nama ni 13. junija letos pogorela hiša! Ne bi rada podoživljala tistega strašnega dne, zato se bom raje spomnila na vso solidarnost in dobroto, ki sva ju bila deležna na sam dan tragedije in v dneh, ki so sledili. Najprej velja zahvala vsem gasilcem prostovoljnih gasilskih društev: Verd, Zaplana, Stara Vrhnika, Vrhnika, Blatna Brezovica, Sinja Gorica in Podlipa. Preveč bi bilo naštevanja vseh, ki bi se jim še rada srčno zahvalila: bližnjih in daljnih sosedov, sovaščanov in počitnikarjev ... Najprej za gašenje do prihoda gasilcev, potem za ure in ure prostovoljnega garanja na pogorišču, nato na plošči ter ob nastajanju novogradnje (velika hvala Rajku in njegovim delavcem), za kuhanje in peko prostovoljcem, za razna darila v obliki oblek, perila, posteljnega perila, posteljnine, odej, hrane, finančnih prispevkov, pogovorov. Pa vendar ne morem mimo srčnosti in požrtvovalnosti nekaterih z našega Hriba, predvsem pa Pavle, Kirota (kjer sva takoj po nesreči dobila prenočišče) in Nade; Zvone in Dragica sta nama v bližini dala stanovanje v brezplačen najem. Hvala tudi drugim, ki ste nama ponujali streho nad glavo. Z možem se zahvaljujeva tudi vsem starim in novejšim prijateljem, snahinim svojcem in sorodnikom, prijateljem in sodelavcem najinih otrok, znancem pa tudi neznancem za vse prineseno in dano. Še posebno bi se rada hvaležno spomnila vse večstranske pomoči mojih dragih Mavričnjakov (MePZ Mavrica z Vrhnike), vključno s »podoknico«. Na koncu naj omenim še najine tri otroke: HVALA, SIN, HČI in SNAHA. Dragi moji, oba z Janezom vama vsem izrekava neizmerno hvaležnost! Pa recite, da (kljub nesreči) nisva srečna človeka! Janez in Vesna Šmajdek, Mizni Dol 130 let gasilstva v Verdu Odkrili tudi spominsko ploščo Kotniku in Žirovniku V pretekli številko smo pisali o 130. obletnici delovanja gasilske obrambe v Verdu. Med drugim so na slovesnosti odkrili na pročelju stavbe gasilskega doma tudi spominski tabli v spomin Francu Kotniku in Urbanu Žirovniku. Natančnejši opis domačinov je pretekli številki zaradi prostorske stiske izpadel, zato ga prilagamo tokrat. Franc Kotnik se je rodil 25. septembra 1828. Po očetovi smrti, leta 1858 je prevzel domače posestvo v Verdu, žago, opekarno, Vrhniški hotel Črni orel in številne druge hiše v Verdu in na Vrhniki. Istega leta je diplomiral na Visoki tehniški in inženirski šoli na Dunaju. Leta 1860 je zgradil na mestu žage, ob izviru Ljubije, parke-tarno, v kateri je izdeloval najprej enostaven masiven hrastov parket, kasneje pa ornamentnega. S tem je zaslovel po celem svetu. Parketarna Verd je dobila leta 1900, na svetovni razstavi v Parizu najvišje priznanje, ki ga je dobila slovenska lesna industrija kadarkoli. Ob Ljubljanici, na skrajnem severnem delu Verda, je povečal in moderniziral opekarno. V parni »Opekarni Franc Kotnik« so naredili večino opek za izgradnjo popotresne obnove Ljubljane. Udejstvoval se je tudi politično; bil je deželni poslanec, član okrajnega šolskega sveta Ljubljana-okolica, namestnik v komisiji za uravnavo kmetijskega davka. Na Vrhniki je s svojim vplivom zagotovil prevlado slovenskega tabora. Bistven je njegov prispevek k napredku, varovanju in redu v domačem Verdu. Tako je 19. marca 1883, skupaj z veleposestnikom Karlom Jelovškom ustanovil svoje »Ognjegasno društvo« in se tako odcepil od vrhniškega. Kotnik je na ustanovnem zboru društvu podaril 500 kron, še istega leta tudi zemljišče in vso opeko za »Gasilnega društva dom«. Dom je bil zgrajen leta 1887. Vse do svoje smrti je bil Kotnik glavni mecen društva: za vsako Novo leto in Sv. Rešnje telo, je društvu podaril po 100 kron in v eni od gostiln v Verdu vsem članom plačal malice, ki so sledile letnim konferencam. V okviru društva so v vaških gostilnah v zimskem času potekali tudi tečaji opismenjevanja. Po Kotnikovi zaslugi, so leta 1888 zamenjali leseni most nad znamenito »enajsto šolo« z litoželeznim - seveda ne brez razloga, na desni strani ob Ljubljanici je imel namreč kar dve »fab'rki«. Franc Kotnik je umrl 15. avgusta 1890. V oporoki je namenil virskemu »Ognjegasnemu društvu« 1000 kron (besedilo o Francu Kotniku je posredovala go. Nataša Oblak Japelj). Tovariš, Urban Žirovnik, se je rodil 25. maja 1928, 100 let za Francem Kotnikom. Pomemben korak, ki je Tovariša Urbana zaznamoval, je bil storjen po vojni leta1945. Stopil je v gasilske vrste. Marljivost in želja po napredku ga je peljala samo naprej. Leta 1951 je prevzel mesto podpoveljnika ter se spopadal z novimi izzivi v društvu. Z odliko je končal gasilsko podčastniško šolo, ki jo je plačal kar sam. Gasilski tovariši so ga leta 1958 potrdili za poveljnika društva. Skrbno in s ponosom je opravljal naloge do leta 1976. Veliko ciljev si je zadal in vse je uspešno izpeljal. Kot predsednik našega društva je AVTOHIŠA )v d.o.o. Cjostilna cPri Kranjcu KRAJEVNA SKUPNOST VERD GZ VRHNIKA POVELJSTVO VRHNIKA MORS DVIG doc DIMNIKI OGM-BI d.o.o. KOMPOSTARNA ROSA ČISTILNO VZDRŽEVALNI SERVIS MUŠIČ MARTA s.p. (tU voraolonl _^ VRHNIKA NI SERVIS ROKI mt en 511 ^[urj, ins deloval od leta 1976 pa vse do leta 2006. Zapisi v dokumentih društva pričajo o vseh izpeljanih projektih. Bil je neumoren pri zbiranju finančnih in materialnih sredstev za društveni prapor, ves čas se je trudil za pridobivanje gasilske tehnike. Če ni bilo sredstev je založil kar sam. Tovariš Urban je imel lastnost povezovalnega voditelja, saj je znal navdušiti ljudi okrog sebe, krajane, da so stopili skupaj in skrbeli za Verd. Vedno je bil pripravljen deliti znanje in nasvete mlajšim tovarišem. Ob slavnostnem sprejemu novega vozila MAN GVC 16/25, v letu 2010, se je kljub bolezni udeležil dogodka in povzpel na novo pridobitev. Ves čas smo občudovali njegovo znanje, vztrajnost, trdno voljo, zagnanost, vedrost in smisel za humor. Zelo aktiven je bil tudi kot predsednik Krajevne skupnosti, saj je kot predsednik deloval polnih 30 let. Ves čas je s svojimi prostovoljnimi urami deloval v korist krajanov. Povezoval je krajane in ob trenutkih odločitev je znal udariti po mizi. Znal jim je prisluhniti in jim stati ob strani. Ves čas je s svojimi zgodbami iz preteklosti približeval takratni čas, mlajšim generacijam. Svoje delo je širil tudi na občinski ravni, saj je bil ustanovni član Gasilske zveze Vrhnika. Za zasluge na področju gasilske zveze Vrhnika je postal častni poveljnik leta 1993. Za svoje neprecenljivo delo v gasilstvu je prejel več gasilskih priznanj in odlikovanj. Zadnje in najvišje je dobil leta 2004, kipec gasilca. Na občnem zboru leta 2006 pa je prejel tudi naziv, Častni predsednik PGD Verd. Spominsko obeležje sta ob prisotnosti krajanov odkrila gospa Žirovnik in predsednik PGD Verd, tov. Jože Telban. Anita Čretnik Foto: Matjaž Cunder. Viri: arhiv PGD Verd, besedilo o Francu Kotniku je posredovala ga. Nataša Oblak Japelj. Ko skavt dobi rutko V nedeljo 21.7 2013 ob 12.30 smo se vsi vrhniški skavti skupaj zbrali na tabornem prostoru čete v Begunjah pri Cerknici. Prelepa sončna nedelja nam je prinesla prijetno vzdušje. Starši otrok so pridno napekli in skuhali dobrote za kosilo, ki je bil takoj po uvodnem nagovoru ob 13. uri. Jedli in kramljali smo eno uro. Ob dveh so se otroci predstavili. Po skupinah so zaigrali kratek prizor, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin med taborom. Po predstavitvah je ob 15. sledila sveta maša, ki jo je daroval vrhniški kaplan g. Luka Demšar. Med sveto mašo je sledil vrhunec našega srečanja. To so bile skavtske obljube, ki pa so bile letos jubilejne, saj so bile že 15. po vrsti. Obljuba je za skavta poseben dan. Pred Bogom, starši, prijatelji in skavtskimi sovrstniki mora pri svoji časti obljubiti, da si bo z božjo pomočjo prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Tako je zaznamovan za vse življenje-enkrat skavt, vedno skavt. Z iskrico v očeh so se otroci poslovili od svojih staršev in ponovno so obljube minile kot bi mignil. Vrhniški taborniki zopet pripravljamo zanimivo popoldne, polno taborniških doživetij, kjer se nam boste lahko pridružili tudi vi ter doživeli delček taborništva na svoji koži Kdaj: V petek, 6.9.2013 ob 17:00 Kje: V Parku samostojnosti vnll zraven picerije orniki Rodu Ena informacije: sek@gmailj ook: Rod 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS Prejeli smo Koliko smo pripravljeni pomagati, ko so naši želodčki polni? Prijetna poletna dogajanja na Vrhniki resnično poživijo naš kraj. Dogodki povezani z Argonavtskimi dnevi so se zasidrali v domačine in okoličane, ki radi pridejo na Vrhniko. Eden takih projektov je bil tudi pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, ko se je na Stari cesti organiziralo »kuhanje kulinaričnih dobrot«. Tako so se 22. junija 2013 spopadle kuharske skupine v pripravi raznolikih jedi. Iz loncev in kotlov je dišalo po preizkušenih dobrotah izpod prstov mojstrov kuhanja. Med njimi je bil tudi gospod Zoran Bulajic z Verda, ki je ob pomoči prijateljev pripravil velik kotel domačega ričeta. Dišal je daleč okoli in mamljivo privabljal. Z velikim veseljem so občani in mimoidoči preizkusili dobroto. Tudi županu z gosti je dobrota padla na plodna tla. Zoran s prijatelji je ob sami pripravi in izvedbi gledal nekoliko dlje. Ob samem dogodku se je povezal s Karitasom in izpeljal vse postopke za uradno zbiranje prostovoljnih prispevkov. Zbrana prostovoljna sredstva od ričeta so bila namenjena za eno Bulajiceva kuharska ekipa od družin na Vrhniki, za šolske potrebščine njihovih osnovnošolcev. Material, dobro voljo in iskreno srčnost je zagotovil g. Zoran. 80 litrski kotel, ki se je šibil pod gorilnikom, se je počasi, a vztrajno praznil. Ko bi se vsaj tako vztrajno polnila skrinjica, v katero so lahko mimoidoči v zameno za porcijo ričeta, po svojih močeh prispevali za vrhniško družino. Žalostno je, da so nekateri celo skrenili s poti, ko jim je bil predstavljen namen njihove akcije. Prijeten dan se je prevesil v noč. Ekipa kuharjev Lesnamont-a je pri odpiranju skrinjice s prostovoljnimi prispevki doživela mali šok. Očitno je, kriza je globoko zarezala tudi med Vrhničane. Po celodnevnem trudu in pripravah je izkupiček od prostovoljno zbranih prispevkov občanov znašal 50 evrov. Prav prikupno pa je nekdo med denarne prispevke zložil tudi prtiček. Dobra volja gospoda Zorana Bulajica je bila srčno po-kazana. Svojo, kot krajani, pa smo tudi pokazali z dejanjem. Očitno, ko se dobro najemo, težje iskreno pomislimo na tiste, ki so ravno takrat potrebni naše pomoči. Zbrana sredstva smo predali Karitasu. Občan Vršnčan Otroci so prisluhnili pravljicam pod krošnjami. Poletje na Vrhniki znova privabilo mlado in staro V okviru enomesečnega cikla Poletje na Vrhniki, ki ga pripravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je znova oživelo središče mesta. V prvi polovici avgusta je dogajanje potekalo v Parku samostojnosti, se nato preselilo k Mantovi, in se zaključilo v parku. Kot pretekla leta je bil program obarvan sproščeno: otroci so v senci pod krošnjami dreves lahko prisluhnili pravljicam ter si ogledali lutkovno predstavo, bolj ustvarjalno navdahnjeni so si lahko čas krajšali tudi z ustvarjanjem. Starši so prišli na svoj račun v drugem delu poletnega večera, ko so jih zabavale artistične, humori-stične ali pevske skupine. Gašper Tominc Kmečke žene na Koroško V sredo, 7. 8. 2013, smo si kmečke in podeželske žene vzele dan zase in se že pred sedmo uro odpravile na celodnevno ekskurzijo. Z Vrhnike smo krenile proti Trojanam na krof in jutranjo kavico. Nato je sledil ogled hiše mojstrovin PERGER v Slovenj Gradcu, ki se ukvarjajo z izdelovanjem lectarskih-medičarskih in svečarskih izdelkov že od daljnega leta 1757 in so znani po vseh celinah sveta. Po ogledu smo se napotile proti Dravogradu do Grtine, kjer smo se vkrcale na splav in preživele dve prečudoviti uri v družbi koroških flosarjev. Vožnja s splavom po Dravi s flosarsko malico, dobro glasbo in flosarskim krstom, ki ga je bila deležna naša dobra in vsestranska tajnica Boža Švigelj, je bila nepozabna. Vožnja je hitro minila in morale smo nadaljevati pot do kmetje Klančnik. Tam imajo govedo, prašiče, damjake in muflone ter lastno predelavo mesa, tudi nekaj mleka že predelajo na domu. Po zanimivi predstavitvi kmetje nas je gospodar Marko popeljal s turističnim vlakom skozi Hrastnikov gaj, kjer imata z očetom lastno lovsko kočo in razstavljenih več kot štiristo trofej. Nato smo se odpravile na zasluženo pozno kosilo. Za konec dneva in čudovite ekskurzije smo se na poti domov ustavile še v Mozirskem gaju in si napolnile duše s čudovitimi cvetlicami ob reki Savinji ter zadovoljne in srečne odšle domov. Urša Trček Melani, pianistka in solopevka, je s kitaro v roki in ob spremstvu očeta, prav tako na kitari, predstavila nekaj umirjenih in čutnih pesmi. Cirkus Kulibris je popestril petek z žongliranjem, glasbenimi točkami in smešnimi akrobacijami. Svojeglavček navdušil tudi v Dalmaciji Dramska sekcija Sadika iz KUD Ligojne je konec maja nastopila na devetem srečanju prijateljev revije Vzajemnost, ki je potekalo v Gradcu na Makarski rivieri, torej v Dalmaciji. Na pot smo se igralci skupaj s tehnično ekipo, ki že več mesecev po slovenskih mestih in vaseh nastopamo s komedijo Svojeglavček, odpravili s skupino 650 prijateljev revije Vzajemnost. S seboj pa smo odpeljali vse potrebne rekvizite in sceno za igro, ter željo po druženju, zabavi in dobri volji. Vesele in nasmejane obraze smo obdržali, kljub temu, da sta dež in veter zabave ob večernih urah v večji meri omejila za hotelske zidove, Svojeglavčka pa namesto na prelepo teraso hotela Labi-neco, v prostorno restavracijo. Potrebno je bilo obilico iznajdljivosti, a vse kaže, da so nas leta gledaliških predstav na takšnih in drugačnih odrih izučile tudi v postavljanju odrske scenografije v hotelskih obedovalnicah. Brez skrbi pa lahko zagotovim, da je predstava pred več kot šestotimi gledalci nedvomno uspela, kar potrjuje tudi prejeto povabilo na naslednje 10.tradicionalno srečanje prijateljev revije Vzajemnost. Če si Svojeglavčka še niste ogledali, bo za to še priložnost, saj bomo v naslednjih mesecih še nadaljevali z igranjem. Za naslednjo sezono pa medtem že načrtujemo novo komedijo, ki bo svojo krstno uprizoritev doživela na silvestrski večer. Zapisala M. Kupec 9 Druženje v konjenikov V skladu z letnim načrtom KD Vrhnika smo člani društva 22. 6. 2013 organizirali pohod in prenočitev konjenikov v Kožlješkem logu. Sobotno jutro je bilo kot nalašč lepo in dovolj hladno za lahkotno ježo proti Pokojišču. Na razpotju Zavrh - Padež smo si privoščili kratek oddih in šilce ta močnega. Prav kmalu so konji postali nemirni in morali smo naprej. Pot čez Pokojišče ni bila nič kaj prijetna zaradi asfalta, od Padeža naprej pa je lep makadam v senci mogočnih dreves. Srečevali smo številne pohodnike in kolesarje, ki še vedo, kaj je lepa in čista narava. Prav kmalu smo prispeli do majhne jase, kjer smo bili dogovorjeni z lastnikom. Razsedlali smo prepotene konje, jih zdrgnili z šopi sena in nakrmili. Medtem je naš spremljevalec zakuril, pogrel golaž, in mizica pogrni se, že smo sedeli okrog velike mize iz brun. Pa kako je teknilo kosilo sredi tihe doline, dišeče po smreki! Zuborenje potočka ob poti je dodalo še zadnjo pikico in že so misli odtavale v širjave. Popoldne je minilo ležerno, postavljanje velikega šotora, napajanje konj in že je bil čas večerje. Prepričan sem bil, da je peka pasje radosti vsem znana, pa sem spoznal, da ni tako. Bilo je kar nekaj smeha, a lačen ni ostal noben. Po večerji je Jože potegnil harmoniko iz spremljevalnega vozila in začela se je dolga in vesela noč. Jutro je bilo jasno, tiho, potoček pa je kar klical k osvežitvi. Zdelo se mi je, da bo kar malo ozek za mojo glavo. Verjetno zaradi cvička. Vesna je že kuhala kavo, jaz pa sem hitro narezal slanino, jo popekel, dodal jajca in že smo imeli zajtrk za velikega mačka. Dopoldne je minilo v kramljanju, dogovarjanju za naprej in pogajanju, kdo bo kuhar za kosilo. Ojunačil se je Štefan in tudi dokazal, da je žar zanj mala šala. Zadišalo je skozi gozd in še mimoidoči so obotavljajoče odšli naprej. Po obilnem kosilu smo pospravili šotor in okolico, popili kavico, nato pa počasi odjezdili nazaj v hrupno dolino. Že nad Verdom smo začutili sparino, Vrhnika pa je bila kot velik kotel sopare. Mokri od znoja smo se poslovili in odjahali vsak proti svojemu domu. Seveda z mislimi na prijeten hlad, ki smo ga uživali dva dni v navadni grapi. Soudeleženci v užitkih jezdenja in narave: Vesna Kos, Janez Štebe, Jože Švigelj, Peter Valentič, Marjan Prista-vec in spremljevalec konjenice Štefan Bedekovič. Ludvik Lampe Bili smo v Porabju na Madžarskem Prijetno pot smo začeli v soboto 6. hojo po različnih podlagah, komoro 7. 2013. Obisk smo načrtovali zato, za inhaliranje in meditacijo na pro-ker smo si želeli ogledati Kneip- stem, kopalni terapevtski center ter pove terapijske točke, ki jih imajo prelep park z jezerci in termalnim na madžarskem v Porabju, kjer so kopališčem v neposredni bližini. To se nahaja v kraju Vašvar. Po tej izredno lepi poti, ki je dolga približno 60 km, smo bili strokovno vodeni od dr Garda Karolya. Poučil nas je o pomembnonosti vključevanja domačinov, pojasnjevanja o zdravem načinu življenja, zdravljenju težav z dihanjem, psiho, alergijami in podobnim. V daljšem člani tamkajšnjega društva tako obdobju zdravljenja po Kneippu je Slovenci kot Madžari. Pripravili so uspeh zagotovljen. Prevod nam je nam zanimiv in izredno poučen ves dan omogočal g. Imre Trajber. program, kjer smo imeli priložnost Ogled je trajal ves dan. Zvečer smo videti majhne urejene in izredno se prijetno presenečeni in malce čiste vasi, v katerih so posamezne utrujeni vrnili polni lepih vtisov in Kneippove točke: korita za kopanje spoznanj domov. rok in nog, zeliščni vrtovi, terapija s Maja A., Društvo Kneipp Vrhnika 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V kabinetu muzejskega društva Znameniti stol Rex ima predhodnika na Vrhniki Vrhnika, 7. avgust - Muzejsko društvo Vrhnika že enaindvajset let zbira gradivo o zgodovini vrhniškega območja, različne dokumente in predmete. Prednjačijo fotografije in pisni dokumenti, imajo pa tudi nekaj predmetov, ki jih večinoma hranijo pod odrom Cankarjevega doma. Sedaj mrzlično iščejo pomoč, ki bi prevzela računalniška dela društva, kajti dokumenti skoraj hitreje prihajajo v društvo, kot jih lahko računalniško obdelajo. Muzejsko društvo Vrhnika pripravlja razstave, predavanja, ekskurzije, postavlja spominska obeležja pomembnim občanom in v sodelovanju z ZIC Vrhnika izdaja zbornik Vrhniški razgledi. Za njegovo dejavnost mu je Ministrstvo za kulturo priznalo status društva, ki dela v javnem interesu. Občina Vrhnika mu je leta 2010 podelila srebrno plaketo za ohranjanje, zbiranje in promocijo lokalne zgodovine, Javni RS sklad za kulture dejavnosti pa priznanje ob 20-letnici delovanja društva. Ena starejših fotografij, ki jo hrani društvo, iz leta 1888, ko so odpirali prenovljeni most čez Ljubljanico. V osrednjem društvenem prostoru je miza vedno polna različnih dokumentov in fotografij. JNa fotografiji: Niko Šušteršič, tajnik društva, ter Marija Oblak Čarni, predsednica društva. Fotografija iz začetka prejšnjega stoletja - nakladanje opek pri opekarni v Sinji Gorici na čolne. s S ^ Fotografija iz leta 1954, ki je ovekovečila pozdrav tankistom JLA. Slavolok je bil postavljen ob Tržaški cesti - pred Elektrom - in je vključeval tudi električne dele, torej mehanske in svetlobne učinke. Resda je bilo Muzejsko društvo Vrhnika ustanovljeno leta 1992, toda že pred drugo svetovno vojno je na Vrhniki delovalo podobno društvo. Prostore in manjšo muzejsko zbirko je imelo v zdajšnji stavbi sodišča, a po vojni so predmeti romali v narodni muzej v prestolnico, društvo pa je zamrlo. »Po osamosvojitvi smo se veselili naše samostojne države. Čutili smo, da moramo raziskati zgodovino svojega kraja, da tudi na ta način dokažemo, da nismo od danes, marveč imamo tu korenine že od pradavnine,« je pripovedovala Marija Oblak Čarni, aktualna predsednica društva. Po ustanovitvi je društvo gostovalo v Cankarjevem domu, leta 2000 pa mu je tedanji župan Vinko Tomšič odobril prostore v zgodovinsko pomembni stavbi - v Primisovem objektu na Tržaški 23. »To je nekdanji rokodelski dom, zgrajen leta 1897, kjer smo začeli s pogostejšimi sestanki, na katere smo v goste večkrat vabili starejše Vrhničane, ki so poznali pretekla dogajanja in s katerimi smo nato opravljali intervjuje, zapisovali podatke, oblikovali ideje in kovali načrte.« Če se še za hip ustavimo pri rokodelskem domu: gre za zelo pomembno stavbo, kajti to je bil nekakšen »hotel« za tedanje obrtnike, ki so po končani učni dobi odhajali »na tuje« iskat delo ter se izpopolnjevat v svoji obrti. V rokodelskem domu je lahko kateri koli rokodelec iz celotne Avstro-Ogrske brezplačno bival do največ tri dni, medtem ko je v kraju iskal mojstra, pri katerem naj bi delal. Pred leti je Vrhniki ponudil svoj slikarski opus akademski slikar Floris Oblak (1924-2006), ki se je rodil na Stari Vrhniki. Leta 2004 je zbirko sprejel vrhniški Cankarjev dom pod vodstvom Igorja Berginca, a ker se nikjer na Vrhniki ni našlo prostora zanjo, jo je sprejelo muzejsko društvo. Tako je izgubilo kar nekaj prostorov za svojo dejavnost, kajti večina prostorov je s tem dobila namembnost galerije, kar pomeni v praksi, da so v njih lahko Med predmeti v društvu se najde tudi embalaža za nekoč zelo opevani sir Jazon, ki so ga izdelovali v vrhniški mlekarni, zdaj pa je le še bled spomin. samo slike. Čarnijeva meni, da je zbirka na žalost malo obiskana. »Vrhnika jo nekako ne zna vključiti v svojo turistično ponudbo.« Razstavo je pred svojo smrtjo postavil Floris Oblak sam, kar ji daje še dodaten pečat. Društvo ime resda okoli 170 članov, a kot v vsakem društvu je tudi tu »operativcev« le peščica. Čarnijeva potarna, da jim manjka neekdo, ki bi lahko prevzel naloge, ki zadevajo popis gradiva. Društvo ima namreč okoli tri tisoč fotografij, več ška-tel različnih dokumentov in veliko starih predmetov. »Nekaj je popisanega, nekaj pa še ne. Poleg tega tudi že obstoječi popis želimo prenesti v excelove dokumente, da bo mogoče najti želeno fotografijo že samo s ključno besedo.« Težava pa je tudi prostor, kajti s tem, ko so dali nekaterim sobanam namembnost galerije, nimajo več kam s predmeti. »Že veliko predmetov, ki so nam jih želeli pokloniti, smo morali odkloniti. Tako smo na primer odklonili star litoželezni lijak firme Wagenfuehrer še iz časa prvega vrhniškega vodovoda in številne druge predmete. Tudi »kripco«, ki so jo nekoč uporabljale naše babice. Toda nimamo jih kam dati. V društvu med drugim hranijo tudi to veliko fotografijo, o kateri pa ne vedo skoraj ničesar. Domnevajo, da gre za izseljene Vrhni-čane v ZDA, kajti vsak od njih ima na suknjiču trak z napisom »Detroit«. Zato pozivajo občane, če lahko prispevajo uporabne informacije. Zavod Ivana Cankarja nam je na srečo dal na voljo prostor pod odrom Cankarjevega doma, ampak tudi tam smo omejeni. Seveda bi bila idealna lokacija za prikaz zbranih fotografij in predmetov javna muzejska zbirka. Upajo, da bo kaj takih predmetov našlo svoje mesto v prikazu vrhniške zgodovine v načrtovanem interpretacjskem centru v nekdanji šivalnici IUV. Če bi bilo tako, kot meni Čarnijeva, bi bilo idealno mesto za vrhniško muzejsko zbirko nekdanje idrijsko skladišče živega srebra med Tržaško cesto in Ljubljanico. »Gre za veliko stavbo, staro tri stoletja, ki se ponaša z dobro ohranjeno pristno arhitekturo tistega časa.« A verjetno so to le pobožne želje muzejcev, kajti trenutne gospodarske razmere še zdaleč niso pisane na kožo tovrstnim projektom. Za nameček je objekt prek Mercatorja kot odškodnina prešel v last nekega direktorja, ki ima menda namen stavbo preurediti v večstanovanjsko enoto. Društvo vsako leto pripravi vsaj eno zgodovinsko razstavo (zadnja leta v Cankarjevem domu, prej v društvenih prostorih), pelje člane na zgodovinski izlet, izda naravoslovno-zgodovinski zbornik Vrhniške razglede in še na druge načine skrbi za oza-veščanje občanov o zgodovini Vrhnike. Tako so v vsem tem času na Vrhniki postavili več obeležij pomembnim občanom. Ena zadnjih tovrstnih aktivnosti je bil tudi predlog za imenovanje nove ulice na Gabrčah po Stevanu Švabiču, nekdanjem vojaškem častniku, ki je po koncu prve svetovne vojne z Vrhnike pregnal Italijane (po njem se je nekoč že imenovala zdajšnja Ljubljanska V zadnjem času je zbirko obogatil tudi rokopis drame Zvesta Mana kulturnega delavca in fotografa Ivana Tischlerja iz leta 1912. Muzejsko društvo je del prostorov namenilo galeriji slikarskih del akademskega slikarja Florisa Oblaka. V ospredju je stol iz Le-narčičeve tovarne upognjenega pohištva in harmonijev iz začetka prejšnjega stoletja. Njegova posebnost je v tem, da je zložljiv, torej funkcionalno podoben znamenitemu stolu Rex (stol Nika Kralja iz začetka petdesetih let), ki so ga prodali že dvema milijonoma kupcem. V tedanjem času za Lenarčičev stol ni bilo toliko posluha, zato je njegov obstoj v zdajšnjem času prava redkost. cesta). »Sicer pa se srečujemo člani ob ponedeljkih ter tudi ob drugih priložnostih, kjer 'brskamo' po zgodovini naših krajev. Veliko idej se je že oblikovalo v teh pogovorih in odkrilo mnogo že pozabljenih podatkov,« pravi Čarnijeva. Zanima jih praktično vse, kar je povezano z Vrhniko. Veliko imajo zbranega o usnjar-nah, Kotnik - Lenarčičevem posestvu, Lenarčičevi tovarni upognjenega pohištva in harmonijev, mlinih, harmonijih, prvi svetovni vojni, čebelarstvu, vrhniških učiteljih in županih, slikarjih in drugih. Nekatere teme so že obdelali v strokovnih člankih v Vrhniških razgledih, nekatere pa še čakajo na raziskovalce. »Upam le, da bomo nekoč dobili možnost, da bomo lahko bogato vrhniško zgodovino v obliki lokalne muzejske zbirke predstavili tudi Vrhničanom in širši zainteresirani javnosti. Nedvomno bi prispevala h kulturni in turistični ponudbi tega kraja. Vrhni-čani se verjetno sploh ne zavedajo, kako bogato zgodovino ima njihov kraj. Zato je naša naloga ozaveščanje krajana o bogastvu kulturne in naravne dediščine, o tem, da smo tu ob Ljubljanici že tisočletja. Kar spomnite se na prazgodovinsko sulično ost iz Ljubljanice, ki jo je pred tisočletji uporabljal barjanski lovec, in na leseno prakolo z verjanskega Barja. Nismo tu od včeraj.« Če je v vas kaj raziskovalne žilice po brskanju v preteklosti, se le oglasite v društvu. Po navadi imajo vrata odprta ob ponedeljkih dopoldne in rade volje vam bodo pokazali kakšno staro fotografijo, predmet ali dokument. Še bolj pa bodo veseli, če jih boste s čim podobnim obogatili tudi vi ali pa vsaj povedali kakšno uporabno informacijo, da bo odstrla že pozabljeno tančico zgodovine. Gašper Tominc, foto: GT 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii Spominski pohod na Triglav in zaključna slovesnost na Pokljuki na Rudnem polju Člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika s prijatelji smo se 13. julija na Rudnem polju na biatlonskem stadionu udeležili 28. svečanosti v spomin pohoda partizanskih patrulj, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava, ter kot znak odpora, slovenstva in antifašizma razvile slovensko zastavo z rdečo zvezdo svobode. Prireditev je posvečena tudi policistom in teritorialcem, ki so nam obranili domovino leta 1991, ter pogumnim alpinistom, ki so kljub več metrom snega junija 1991 na vrhu Triglava ob Aljaževem stolpu v čast samostojne in neodvisne Slovenje postavili slovensko narodno zastavo. Vsi vrhničani, smo bili še toliko bolj veseli in ponosni, saj so trje predstavniki našega združenja, pra-proščak Vojko Jerina, Milan Šulek in Jaka Trček ponesli prapor Združenja borcev na Kredarico, pot na Triglav pa je bila zaradi obilice snega zaprta (podobno kot v letu 1991). Skupaj z ostalimi pohodniki, so ga prinesli na zaključno slovesnost na Rudnem polju, kjer jih je pričakala postrojena Gardna enota Slovenske vojske, z avplavzi pa so jih pozdravili predsednik ZZB NOB Slovenije Janez Stanovnik, predsednik ZVVS Ladislav Lipič, predsednik PVD Sever Miha Molan, predsednica vlade RS Alenka Bratušek in več kot pettisoč udeležencev svečanosti. Zaključne prireditve se je udeležila tudi Angelca Vidic - Vlasta, ki se je leta 1944 povzpela na Triglav kot pripadnica partizanske patrulje. Vsi prisotni smo z navdušenjem pozdravili 112 praproščakov in skoraj 700 pohodnikov iz vse Slovenje in še živeče borce Prešer- Skupinska fotografija pod nekdanjim smučiščem na Zatrniku nove brigade. Ob opaznem "pomanjkanju" političnih obrazov, pa je bučen aplavz doživel "oče naroda" Janez Stanovnik. Slavnostna govornica Alenka Bratušek je svojem govoru še posebej opozorila, da so si v vladi postavili vprašanje, ali zmorejo s svojim delom ustvariti boljše možnosti za delo, šolanje, zdravje. Poudarila je "da če vlada tega ne zmore, se moramo ne le prerazporediti, ampak tudi umakniti". Navdušeno smo prisluhnili programu in svetovno priznanemu opernemu pevcu Janezu Lotriču, za odlično izvedbo pesmi "Oj Triglav moj dom", harmonika pa je še dolgo odmevala pod vrhove pokljuških smrek in vzdušje je bilo nepopisno - kot partizanske pesmi, ki so spremljale to množično srečanje. Po končani proslavi smo skupaj z našimi "triglavci" odšli na dobro kosilo na Zatrnik, nato pa smo se dobre volje odpravili proti Vrhniki. Andreja Nikolic V mesecih aprilu, maju, juniju in juliju so okrogle obletnice in častitljive jubileje praznovali člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika: Julija Celarc, Lesno brdo, 1919 Antonija Novak, Zaplana, 1920 Anton Krašovec, Vrhnika, 1921 Marija Novak, Sinja gorica, 1921 Cvetko Carli, Verd, 1922 Slavko Kogoj, Vrhnika, 1922 Jožefa Buh, Dom upokojencev Vrhnika, 1923 Nikola Komljenovic, Dragomer, 1923 Tilka Milek, Verd, 1923 Antonija Sečnik, Log, 1923 Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika, 1923 Vekoslav Gregorka, Blatna Brezovica, 1928 Ema Obid, Vrhnika, 1928 Jože Tršar, Vrhnika, 1928 Ivanka Gabrovšek, Vrhnika, 1943 Leon-Marjan Možina, Stara Vrhnika, 1943 Vsem jubilanton iskreno čestitamo za visok jubilej, želimo zdravja in dobrega počutja. Čestitke pa veljajo tudi vsem drugim, ki so v tem času praznovali Nosilci praporja ZB NOB Vrhnika na Kredarici: (z leve) Jaka Trček, Vojko Jerina in Milan Šulek Pod vrhniškim praporom: (z leve) predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, praporščak ZB Vojko Jerina in predsednik PVD Sever Vrhnika-Logatec Zdravko Godnjavec. 19. spominski gorniški tabor dr. Henrika Tume in letni tabor SDS - Lepena 2013 Konec meseca julija in začetek avgusta je pod gorami soške doline potekal že 19. Spominski gorniški tabor dr. Henrika Tume. Pester in izredno zanimiv program je pripomogel, da smo se tabora udeležili tudi nekateri Vrhniča-ni. Preplezali smo več okoliških gora, si ogledali Loške Koritnice in slapove v Možnici, se udeležili raftinga po Soči ter se seveda lepo imeli. V popoldanskem in večernem času pa smo se udeležili različnih okroglih miz kjer smo se seznanili s problemi kmetijstva in podeželja, spoznali aktivnosti ženskega odbora ter se družili ob tabornem ognju ter ob filmskem večeru. Dvotedenski tabor smo začeli 27. julija s srečanjem občinskih in mestnih odborov SDS. Zaradi ležencevin letošnjega rekordnega obiska, ko se je srečanja udeležilo preko 1500 članov so gostitelji iz občinskega odbora Bovec prireditev morali prestaviti iz dolgoletnega prireditvenega prostora v Lepeni na letališče v Bovcu. Zbranim iz vseh vetrov Slovenje so se Zvone Čemač, Alenka Jeraj in dr.Milan Zver, vodja poslanske skupine Jože Tanko, sekretarka Anja Bah Žibert evropska poslanka dr.Romana Jordan ter večina poslancev in poslank. Eden izmed govornikov dr. Anton Jeglič, častni predsednik gor- niškega kluba Skala, je poudaril pomembnost gorništva in gornikov, ki so imeli pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Spomnil se je Jakoba Aljaža, ki je kupil vrh Triglava, pa Henrika Tume in Rudolfa Maistra. Tabora se je seveda udeležil tudi predsednik in gornik Janez Janša in vsem diplomantom Akademije Jožeta Pučnika in Nove politike podelil diplome. Srečanje smo zaključili ob zvokih domače glasbe, plesa, dobri hrani in sproščenem vzdušju. V slovenski demokratski stranki se zavedamo, da samo tisti, ki ljubi naše gore, hribe in doline, ter gozdove in ravnice na vzhodu in naše morje na zahodu lahko služi svoji domovini. Občinski obor SDS Vrhnika Novi izzivi za uporabnike VDC Vrhnika Golf je eden najstarejših športov na svetu. Sprva je bila to igra za kralje, danes pa igrajo golf ljudje vseh starosti. In pri golfu, za razliko od drugih športov, ni pomembna velikost, moč ali hitrost igralca, da bi bil uspešen. Vsakdo, moški in ženske, mladi in stari, amaterji in profesionalci lahko uživajo v igri golfa. In tudi naši fantje in dekleta, osebe z motnjo v duševnem razvoju, imajo priložnost igrati golf. Pa ne le igrati, temveč trenirati. Nekateri so za golf slišali prvič, vendar pa vsi niso začetniki. Anjo je oče prvič peljal na golf igrišče pred petnajstimi leti. Seveda so bili njeni vzgojitelji sprva nekoliko v dvomih, pove, vendar so po nekaj mesecih treninga ugotovili, da je golf na Anjo izredno pozitivno vplival. Anja se je po besedah očeta umirila in napredovala. »Golf se odvija v naravi, v zelenem in mirnem okolju. Pri igri je potrebno spoštovati red in upoštevati pravila, ki veljajo na igrišču. Šteti moraš svoje in nasprotnikove udarce. Do soigralcev se moraš obnašati spoštljivo. In biti tiho ob udarcih.«, razloži Anjin oče. Ideja o vključitvi naših uporabnikov na trening golfa se je porodila na letošnjem dobrodelnem Golf turnirju, ki ga že nekaj let zapored organizirata g. in ga. Glavan, ustanovitelja fundacije »Naša skrb«, ki s svojim delovanjem bogati in lepša dneve in življenje oseb z motnjo v duševnem razvoju. Vzdušje, ki se je razvilo na letošnjem golf turnirju, je težko opisati z besedami. Uporabniki so se družili in plesali skupaj z golfisti, uživali ob nastopu pevke Katerine Male ter ob nastopu baletk. Največ pa nam povedo vtisi in spomini, ki jih delijo z nami ter njihovi zadovoljni obrazi. In na tem mestu ne smem pozabiti omeniti tudi g. Matjaža Carja, profesionalnega učitelja golfa, ki je našim uporabnikom omogočil šolo osnovnega golfa. Z letošnjo donacjo pa bo stanovalcem bivalne enote na Vrhniki omogočen tedenski oddih v termah. Na tem mestu bi se posebej zahvalila fundaciji »Naša skrb« za pozornost in nove izzive, ki nam jih omogoča, ter vsem, ki se trudijo polepšati dneve naših uporabnikov. Šajn Alenka vodja Varstveno delovnega centra Vrhnika Ljudem in živalim bolj prijazna osvetlitev slovenskih cerkva Tretja menjava razsvetljave na 21 cerkvah, vključenih v evropski projekt Life+ projekt Življenje ponoči (Life at Night), je zaključena. Razsvetljava je bila zamenjana tudi na treh cerkvah v občini Vrhnika. Začela se je zadnja sezona raziskav, s spremljanjem odziva nočnih metuljev in netopirjev na različno osvetlitev tudi na cerkvah na Stari Vrhniki, na Za-plani in v Veliki Ligojni. Obstoječo razsvetljavo cerkva so sodelavci projekta zamenjali z reflektorji, ki so posebej prilagojeni za osvetljevanje cerkva in bolj prijazni ljudem in živalim. Osnovni cilj projekta Življenje ponoči je dolgoročno zmanjšati negativne učinke na nočne živali, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva in ostalih spomenikov kulturne dediščine. »Novi reflektorji za naravi prijazno osvetljevanje cerkva imajo posebno zaslonko, ki je prilagojena obliki stavbe, s čimer se zmanjša svetenje mimo fasade v nebo za od 50 do 90 %«, je povedala vodja projekta Barbara Bolta Skaberne. Zaslonka senči tudi preletne odprtine netopirjev. Nova svetilka je opremljena s filtri, ki skoraj ne prepuščajo UV svetlobe, saj UV svetloba najbolj privlači nočne žuželke. Poleg tega je v njej nameščena šibkejša sijal-ka, še vedno dovolj močna, da lepo osvetljuje cerkev, a prispeva k od 40 do 90 % zmanjšanju stroškov za električno energijo. Po besedah dr. Rudija Verovnika z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani bodo zaključki raziskav znani šele konec leta 2013, pa vendar lahko rečemo, da nova, živalim in cerkvam prilagojena razsvetljava kaže pozitivne učinke. Nočni metulji, ki so pomembni opraševalci in hrana drugim nočnim živalim, v veliko manjšem številu, tudi do 10-krat manj priletavajo na manj intenzivno osvetljene fasade cerkva in se v bistveno manjšem številu zbirajo okoli reflektorjev. Z novo osvetlitvijo cerkva pa so zadovoljni tudi vašča-ni. Predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini cerkve, saj jim premočna svetloba ne sili več v spalnice. Projekt Življenje ponoči (www.lifeatnight.si), ki traja od septembra 2010 do februarja 2014, sofinancirata Evropska komisija v okviru programa Life+ ter Ministrstvo RS za okolje in prostor. Partnerske organi-zacje, ki sodelujejo pri projektu so podjetje Euromix d.o.o., Univerza v Ljubljani, Društvo Temno nebo Slovenje, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenje, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in Baza Media 2.1 d.o.o.. 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V spomin Dragotu Brenčiču Noben človek ni otok, popolnoma sam zase, vsak človek je kos celine. Smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti. In zato nikdar ne sprašuj, komu zvoni, zvoni tebi (John Donne). Umrl je Drago Brenčič, polkovnik v pokoju. Vrhnika je izgubila enega velikih sinov, ki bo zapisan v zgodovino osamosvojitve Slovenje. V čast nam je, da smo bili sopotniki na njegovi življenjski poti. Kdo je bil Drago Brenčič? Bil je Vrhničan, rojen dvanajstega maja leta 1948. Njegova generacija se ga spominja še iz šolskih klopi. Bister deček, navihan in poln energije, ki je vedno kaj ušpičil, zaradi česar so ga sošolci občudovali, učiteljem in staršem pa je delal sive lase. Oče Janez in mama Nada sta menila, da potrebuje disciplino, in tako je že petnajstleten odšel v Mostar v letalsko gimnazijo in nato v Vojno letalsko akademijo v Zadar. Tam, v strogih vojaških internatih, se je oblikoval njegov značaj. Zrastel je v klenega moža. Postal je vrhunsko usposobljen pilot nadzvočnih bojnih letal, častnik, ki so ga odlikovali pogum, tovarištvo in razsodnost. Vrhovni štab JLA mu je zato zaupal vodenje najpomembnejšega vojaškega letališča takratne Jugoslavije. Komandant polka zračnih sil Bihaškega letališča je bil do leta 1988. Pred njim je bila še bleščeča vojaška kariera. A Drago je bil človek, ki mu je družina pomenila največ. Otroci so rasli, hodili že v šolo v Bosni in moral se je odločiti - bo nadaljeval vojaško kariero in ostal v tujini ali naj družini vrne domovino? Odločil se je: otroci naj zrastejo doma. Odpovedal se je generalskemu činu in svoji veliki ljubezni, letenju. Vrnili so se na Vrhniko. Tako mu je narekovala ljubezen do družine in domovine. Vojaško službo je nadaljeval kot načelnik Operativnega centra protizračne obrambe, odgovoren za obrambo in nadzor celotne Slovenije in Istre v vojašnici pod Ljubljanskim vrhom na Vrhniki in tam ga je leta 1991 našla vojna in ga postavila pred naslednjo preizkušnjo, ga prisilila v najbrž najtežjo odločitev v življenju. Kakšna notranja bitka je bila to, ve samo on. On, visoki častnik JLA, otrok armije, je prelomil prisego in stopil v vrste Teritorialne obrambe, takratne slovenske vojske. Junaško dejanje, ki zahteva srce in pogum. Kako smo bili ponosni, ko smo v tistih strahu in negotovosti polnih dneh po radiu in televiziji poslušali njegov poziv častnikom JLA, naj mu sledjo! Sledili so mu mnogi in nam uresničili tisočletni sen - lastno državo Slovenijo. Ko se je upokojil, mu njegov delavni duh ni pustil za zapeček. V avtošoli je vzgojil množico mladih, pa tudi starih. Veljalo je: »Če je tvoj inštruktor Drago, boš zagotovo naredil izpit«. In res so pod njegovim vodstvom »zašofirali« še tako trdi. Bil je poln načrtov in elana, ko se je vanj prikradla kruta, zahrbtna bolezen. Tudi njej je napovedal boj in boril se je do zadnjega. Njegov duh ni klonil, le telo ni več zmoglo. Sedemindvajsetega junija je odšel tiho, dostojanstveno, junak tudi po tej bitki. Pogreb je bil slovesen z najvišjimi vojaškimi častmi. Nad odprtim grobom so v pozdrav preletela bojna letala. Zastave so se sklonile nad žaro in salve so odjeknile v slovo junaku. Končala se je pot. In mi? Izgubili smo Človeka, pisano z veliko začetnico, moža na mestu, ki je znal ločiti pravico od krivice, laž od resnice. Znal je izbrati pravo pot. In izgubili smo prijatelja, toplega, zvestega, iskrenega, ki nikdar ni odrekel prošnji. Pri njem si vedno dobil dober nasvet ali vsaj uteho zbeganemu srcu. Družina je izgubila moža, očeta in dedka, ki ji je dal vse in še več, celega sebe, saj so mu njegovi najbližji pomenili največ. Izguba slehernega človeka pusti v tebi bolečo vrzel, hromeč občutek dokončnega slovesa. A vendar - nihče ne umre, dokler ga nosimo v srcu. Samo daleč je ... In, Drago Brenčič, ostal boš v naših srcih in spominu za vedno. Hvala ti za vse, kar si nam dal. Vida Stržinar Terapevtski vikend - izlet v Poreč Vrhnika, 22. in 23. julij - Pripravljam zajtrk iz sobe pa zaslišim »Oči, a gremo na morje?«. »Ja, hitro vstati, da ne zamudimo« rečem. V hipu sta za mizo in pojesta čokolešnik, jaz pa v avto znosim še zadnjo prtljago. Pred šolo nas že vsi čakajo in skupaj odpeljemo proti Istri. Prvi postanek naredimo na Lomu kjer se nam pridružijo še ostali člani in nadaljujemo v koloni eden za drugim proti morju. Avtomobili požirajo kilometre in ko eden prehiteva, vsi prehitevamo za njim. Razmišljam: »saj smo kot Čehi, v gosjem redu en za drugim«. Kmalu se pripeljemo do meje, prečkamo brez posebnosti in vas za vasjo ostajajo za nami. Na cilju nas že pričakajo mama in oče s sinom vsi malce živčni kako bomo reagirali ob sprejemu na njihov vikend. Krasno, vsi navdušeni nad lepim okoljem in sončkom ki nas je pričakal. Hitro se lotimo postavljanja šotorov na travniku, ko že zadiši po pečenih jajcih za zajtrk. Otroci letajo gor in dol, nestrpno čakajo morje in plažo, mi pa še znosimo zadnjo prtljago iz avtov in z užitkom planemo na pečena jajca, kruh, nekaj sladkega, potica, kava, sok, kar ti srce poželi. Na bližnji mizi se že začenjajo priprave za popoldanski golaž. Ko so prenočišča pripravljena, trebuščki pa siti smo končno pripravljeni za na plažo. Mama gostitelja in kuhar golaža ostaneta pri vikendu in se lotita svojih opravil. V koloni vozimo proti plaži in ko prispemo v borov gozdiček ob morju opazimo, da nekdo manjka. Nihče ni presenečen, da se je izgubil saj se običajno na vsakem izletu slej kot prej izgubi. Skušamo ga priklicati na mobitel, a je izklopljen. Dva v avto in na iskanje v okolico Poreča, kaj hitro pa se nam tudi oni pridružijo na plaži. Otroci hitro rokavčke in v morje. Močno piha in temu primerno so tudi visoki valovi. S pomočjo starejših uspejo tudi otroci priti do toplega morja, kasneje pa veselo poleža-vamo na soncu. Na poti proti vikendu se ustavimo v trgovini, saj je potreben nakup za roštiljado, ki jo imamo v planu naslednji dan. Dan je kar prehitro minil v želodcu pa že lakota. Ko prispemo do hiše kuhar golaža utrujen v ležalniku, mi pa planemo po golažu. Utrujeni od sonca in dobre hrane razpravljamo o doživetjih prvega dne. Ura teče in teče tako da najbolj utrujeni že težko čakajo spanje. En za drugim se odpravljamo v posteljo, najbolj pogumni pa karte, katerim ni in ni konca. Ob 3.00 uri zjutraj tudi njih premaga spanec. Jutro, kadilci že vlečejo prvi cigaret, ostali počasi čakajo na jutranjo kavo, kvartopir-ci pa še vztrajno lovijo spanec. Iz kuhinje zadiši po kavi, zajtrk z odlično domačo marmelado je kmalu na mizi in tudi prava stara bela kava s projo. Kmalu tudi iz ro-štilja zadiši po pečenem mesu, takrat pa so tudi kvartopirci že na nogah. Pomali-camo, pospravimo šotore in se odpravimo proti plaži, kjer najdemo nov zaliv z manj vetra in valov tako da je bilo kopanje pravi užitek. Otroci so zadovoljno lizali sladoled, skupina veselo meče balinčke, nekateri pa lovijo barvo na soncu. Počasi se vrnemo proti vikendu in čas je za drugi del roštilja. Mesa kot drv, tako da kar v izmeni pečemo saj je potrebno vse nasititi. Kar prehitro je minil prekrasen vikend brez kakršnihkoli prerekanj, razprti in obrekovanj. Super, še več, bili smo neverjetno složni in vsi veseli se počasi poslovimo od gostiteljev. Z lepimi spomini in z željo, da se kaj takega hitro ponovi, odpeljemo vsak proti svojemu domu. Marjan Praznik • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Vsi smo se že naveličali rekordne vročine in komaj čakali ohladitve. Tudi zato, ker smo se morali zadrževati le za zidovi. Marsikdo je pogrešal kratke klepete na ulicah ali tržnici ali v naši pisarni, čeprav je bila odprta kot običajno. Vsem, ki radi zahajajo v hribe, je vročina preprečevala celodnevne obiske hribov. Upamo, da bo v septembru bolje. Že konec avgusta smo pripravili srečanje starejših od 75 let, ko se srečajo nekdanji sošolci, znanci in si imajo veliko povedati. Naše balinarke so se kljub vročini udeleževale balinarskih turnirjev in bile uspešne. Čestitke! V septembru pa bodo naše načrtovane dejavnosti potekale po ustaljenem redu. Julija in avgusta 2013 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Ivana Bogataj, Dom upokojencev Vrhnika, (1910), Marija Kukovec, Kačurjeva cesta, Vrhnika (1917), Mihael Markič, Pri Lipi, Vrhnika (1919), Anica Prelec, Janezova cesta, Vrhnika (1920), Marija Novak, Sinja Gorica, Vrhnika, (1921), Slavka Bajec, Verd, Vrhnika, (1921), Minka Grom, Turnovše, Vrhnika (1922) Vinko Jereb, Verd, Vrhnika (1923), Marija Jerina, Dom upokojencev Vrhnika, (1923), Avguština Rapuš, Lošca, Vrhnika (1928), Ana Vidmar, Krožna pot, Vrhnika (1928), Marija Šurca, Notranjska c. Vrhnika, (1928), Milena Mavsar, Velika Ligojna, Vrhnika (1933), Vera Jeršinovič, Voljčeva cesta, Vrhnika, (1933), Metka Turšič, Ribiška pot, Vrhnika (1933), Elizabeta Porenta, Vrhnika (1933), Stanislava Ovsenk, Dobovičnikova, Vrhnika (1933), Jakob Dobrovoljc, Mirke, Vrhnika (1933), Rozalija Rizman, Verd, Vrhnika (1933), Franc Pečnik, Ob potoku. Vrhnika (1933), Ivanka Urh, Kopališka ul., Vrhnika (1933). Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali julija in avgusta rojstni dan. Pohodniki se bodo odpravljali na pohode po svojih programih, že 8. septembra se bomo družili z notranjskimi upokojenci v Logatcu, 18. in 19. septembra pa se bomo podali na dvodnevni izlet v Sarajevo in Mostar. Kar veliko dela je s tem izletom, ker je treba zbrati kopico podatkov zaradi mednarodnega zavarovanja Coris. Dovolj dela bosta imeli Nežka in Marjana s seznamom in obve-stilcem vsem, ki še niste uspeli poravnati članarine za leto 2013, zato vas prosimo, da to storite čim prej, ker nam boste prihranili stroške in veliko časa. Torej: tisti, ki še niste uspeli poravnati članarine, prosimo, da to storite čim prej! Vabimo vas tudi na ogled balinarskega turnirja v soboto, 7. septembra, ki je posvečen spominu na izredno balinarko »našo Mami«. Kopalni izlet v Strunjan bo tokrat izjemoma v sredo, 11. septembra. Sicer pa vas vabimo, da sproti spremljate oglasne deske pri društvu in na običajnih mestih v krajevnih skupnostih. Spet vas vabimo v društvene prostore, kjer boste poklepetali in dobili informacije o dogajanju v društvu. Vedimo, da društvo ni le nekaj zanesenjakov, ki pripravljajo aktivnosti, ampak smo vsi, ki lahko kaj prispevamo s svojim prostovoljnim delom. Saj veste, mozaik je sestavljen le, če je množica kamenčkov na svojem mestu! Drobna dejanja, ki jih naredimo in s tem koga razveselimo ali razbremenimo, so boljša kot tista, ki jih le načrtujemo! Pogum velja! Za Upravni odbor: Elica Brelih Barjani na Pokljuki - planina Lipanca Po deževni sredi smo se pohodniki skupine Barjani v četrtek, 27. 6. 2013, odpeljali na Pokljuko. Ker so bili nekateri pohodniki že na počitnicah, se nas je zbralo borih enaindvajset in še to je bilo nekaj pohodnikov iz drugih skupin. V Gorjah na Gorenjskem smo naredili postanek za jutranjo kavico. Pot smo nadaljevali proti Mrzlemu studencu do planine Javornik. Tam smo zapustili avtobus, si ogledali idilično planino in se veselo odpravili po kamniti poti proti Blejski koči. Pot ni bila naporna, saj se je počasi v objemu smrekovega gozda vzpenjala navkreber. Elica nam je pripovedovala o raznih zanimivostih in nam pokazala prelepo cvetje, kot so: orlice, rumene dvocvetne vijolice, rosnice, zlato rumene pogačice, slečnik, planinski srobot, drobne bele alpske velese, svišč, trilistne vetrnice, marjetičaste nebine in druge. Pokljuka je zelo znana tudi po gobah, borovnicah in brusnicah. Na številnih planinah pasejo govedo in predelujejo mleko v sir in druge dobrote. Tako smo prišli do Blejske koče na višini 1630 m. Vrhovi gora so bili oviti z meglo in tudi hladno je bilo. V koči nam je prijazen oskrbnik postregel z odličnim čajem, po-hodnica Metka pa nas je presenetila s potico in slastnim domačim pecivom, saj je prav tisti dan praznovala rojstni dan. Mi smo ji seveda čestitali in zapeli. Ker vreme ni kazalo nič bolje, so se Elica, Milan in Jože odločili, da ne bomo šli na Mrežce. Spustili smo se v dolino na Rudno polje, kjer smo si ogledali Športno rekreacijski center Pokljuka in si privoščili osvežilno pijačo in kavico. Nato smo se odpeljali v Goreljek, zapustili avtobus in peš odšli do spomenika padlim borcem 3. bataljona Prešernove brigade, ki so padli med drugo svetovno vojno leta 1943. Pot smo nadaljevali čez naselje vikendov, mimo kapele do barja Goreljek. Barje leži na obrobju TNP, je zamočvirjeno, nastalo pa je iz ledeniških otokov. Poraščeno je z raznimi mahovi, muncem in mesojedimi rastlinami. Od živali v barju domuje-jo kačji pastirji, žabe in kače. To območje je urejeno v krožno učno pot, ki je opremljena s petimi informativnimi tablami. Po zanimivem ogledu barja smo odšli do avtobusa in se veselo odpeljali proti domu. Videli in prehodili smo lep in zanimiv del od tega, kar nudi celotna Pokljuka. Mnogo lepega smo prihranili za naslednje pohode, ki bodo sledili. Ponovno se bomo srečali v jeseni, ko bodo dopusti že mimo. Pridružite se nam, saj se imamo lepo. Uživali bost, kot smo mi. Velika zahvala Elici, Jožetu in seveda Milanu, ki nam je ravno tako popestril pohod z raznimi zanimivostmi, pa še za fotografije je poskrbel. Zapisala: Marija Armič, Foto: Milan Jerman 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Zimzeleni na Svečici ali Belski planini Zadnji pohod v juniju smo težko pričakovali, saj nam je smeri pohodov letos krojilo vreme in ne program. Takoj zjutraj nam je bilo jasno, da bomo šli nekam po ozkih cestah, saj sta nas čakala dva minibusa. Kmalu smo zvedeli, da je to Križovec nad Jeseniškim Rovtom. Ali na Golico, morda na Struško? Seveda je to pravi čas za Stru-ško, saj so obsežna travišča modra, rumena, bela, roza in ne vem, kakšnih barv še ... V pričakovanju cvetnega razkošja smo pozabili, da se vzpenjamo in kmalu smo globoko pod seboj zagledali Pustov Rovt. Se malo in pred nami so se odprli čudoviti razgledi od Snežnika do ... (bolje, da ne naštevam) in v neposredni bližini lična pastirska koča. Je lahko še kaj lepšega? Le zakaj je botanik Karel Zois preživel veliko let na Javorniku in si postavil planinsko postojanko v Medjem dolu nad Javornikom? Zakaj je v Javorniškem Rovtu speljana Učna pot in del se je imenuje Zoisov park? Kmalu smo dobili odgovor na prvo vprašanje, saj smo nad pastirsko kočo prišli v pravi cvetni raj. Toliko raznobarvnih rožic, kot smo jih lahko opazovali na Belski planini in naprej proti Korenščici, še nismo videli. Svečica ali Belska planina je zahodni del Struške, pravi botanični raj, tudi za botanike. Karel Zois je rad zahajal sem gor in iskal rastline za svoj herbarij, v katerem se je nabralo več kot 2000 različnih rastlin. Po njem se imenujeta zoisova zvončica in zoisova vijolica, ki smo jo tudi mi občudovali. Človek skoraj ni vedel, ali bi gledal le pod nogami ali bi se oziral naokrog proti Golici, na Rožco, pa na Julijce ... Naš raziskovalno-botanični nemir so zmotile prihajajoče krave, ki so jih prignali pastirji. Z roba smo pokukali tudi k sosedom Avstrijcem, a le za kratek čas, kajti začeli so se poditi nevihtni oblaki. Veliki vrh nas bo počakal, mi pa smo se na hitro pobrali z roba in se vračali večinoma po graničarski poti proti izhodišču. Med potjo smo se razgledovali in občudovali cvetje. Na Javorniškem Rovtu smo se tudi fizično okrepčali, se Elici zahvalili in si zaželeli, da se na prvem jesenskem pohodu dobimo zdravi in polni energije. Vsem pohodnikom, ki to berejo in uživajo v potepanju po hribih, posebno pa našim Sončkom, Vandrovkam, Svizcem in najmlajši skupini Barjanom pa želim veliko lepih pohodov in planinskih užitkov ter varen korak, kjer koli že pohajajo. Zapis: Jože Vogrinc Foto: Joža Miklavčič, Sonja Zalar Bizjak Pohod Sončkov na Češko kočo Jezersko, 18. junij - Končno lep sončen dan za obisk Češke koče na Spodnjih Ravneh in pogled na strma severna ostenja Grin-tovcev, ki nam običajno kažejo le položnejša južna pobočja. Na zadnji izlet pred poletjem smo se pohodniki skupine Sončki odpeljali do Zgornjega Jezerskega, kjer smo zapustili avtobus. Po ledeniški dolini Makekove Kočne, ob potoku Mlinarica, smo zavili v prekrasne smrekove gozdove. Na razcepu poti proti slapu Čedca smo krenili navzgor čez gozdno poseko in hodili dobro uro skozi dišeč smrekov gozd. Gozdna meja je kmalu ostala za nami, mi pa smo skozi nizko ruševje kmalu prišli do sklanih sten, ob katerih je potekala planinska pot, ki je dobro zavarovana z jeklenicami in »vojtrcami«. Pred nami se je odprl pogled na snežene Ledine, pod nami je počivala ledeniška dolina Ravenska Kočna, v gozdu ob robu doline pa je tekla reka Jezernica. Med skalovjem je še cvetelo resje, podlesne vetrnice, alpske ve- lese in gorski sroboti. Zagrizli smo se čez »Hudičeve kvance« in kmalu za zadnjim ovinkom, nad rušjem, zagledali slovensko zastavo, naslednji trenutek tudi Češko kočo na Spodnjih Ravneh. Ob daljšem postanku smo se lahko nagledali področij cvetočega slečnika in dlakavega sleča, ki bo šele pričel s cvetenjem. Občudovali smo od sonca obsijano Babo, Ledine s snežišči, Rinke, greben Dolgega hrbta. Opazovali smo poti, ki po meliščih in strminah vodijo na Grintovec, Kočno, Skuto... Vračali smo se po strmem grapastem terenu čez Stularjevo planino do dna doline in po poti, kjer so dišali pokošeni travniki, do Planšarskega jezera. Nadihani gorskih lepot smo se razpoloženi vrnili domov. Zapisala: Marija Dolinar, Fotografije: Sonja Z.B. Svizci v Trnovskem gozdu V četrtek, 20. junija 2013, se je obetal vroč poletni dan. SVIZCI smo se podali na pot po hladu Trnovskega gozda. Pot nas je vodila prek Cola do Otlice, kjer smo si privoščili jutranjo kavico in nato nadaljevali do Predmeje. Začelo se je naše spoznavanje in raziskovanje planote. Ogledali smo si naravna rezervata Smrekova draga in Veliko ledeno jamo v Paradani ter Malo Lazno, ki je botanični rezervat. Smrekova draga je ena večjih kraških globeli na Trnovski planoti. Zaradi usedanja hladnih zračnih mas v dno se temperatura viša z višino, kar je ravno obratno kot v gorah. Odraz tega pojava je tudi obrnjeno zaporedje vegetacijskih pasov. Na okoli 200 m višinske razlike se na robu mrazišča najprej razvrstijo bukov gozdov, nato bukovo-jelov gozd, sledi smrekov gozd in na dnu raste le rušje. Ogledali smo si vhod v Veliko ledeno jamo, ki je svetovno znana in je zdaj zaprta za oglede. Tudi tu smo opazili toplotni vegetacijski obrat. Ob vhodu v jamo je še ležala velika zaplata snega. Mala Lazna je golosek in je botanično zelo zanimiva za raziskovalce. Tu smo lahko ogledovali suh in močvirski travnik ter ponikalnico. Prvi je to območje proučeval župnik Filipič. Opazili smo različne rastline, kot so: modri meček, plah-tica, arnika, grebenuša, gorska narcisa, sibirska perunika . Naš obisk Trnovskega gozda smo končali v gozdarski koči v Mali Lazni, kjer smo se odžejali in si ogledali zbirko starih predmetov, ki jih zbira lastnik koče. Dan je hitro minil ob prijetnem druženju in spoznavanju skritih kotičkov narave. Zapisala: Majda Kavčič (daljši prispevek lahko preberete na www.mojaobcina.si/vrhnika) Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Sončki na Kraškem robu Iz vasi Podpeč smo se po zavarovani poti ob stolpu nad vasjo čez steno povzpeli na Kraški rob in se razveselili cvetočih trav in modrega morja v daljavi. Hodili smo po stezi med skalami in nizkim grmovjem, šli mimo vhoda v kraško jamo in naprej v borove hoste. V dolini pod nami so ob železniški progi proti Pulju kipeli beli drevoredi cvetočih robinij (akacij). Na Jampršniku smo v sencah jesena in črnega gabra občudovali rožnata socvetja jesenčkov. Kmalu smo pred seboj zagledali valovite travnike, posute z narcisami, irisi in drugim pisanim cvetjem. Občudovali smo tihe mračice, od-cvetele glavice kosmatincev, skale z alpskim volčinom in modre cvetove francoskega lana. Z 804 m visokega Lipnika smo se usmerili proti vzhodu, med visoke trave v svet kotanj, prekritih s cvetovi potonik, zlato sijočih zlatih korenov in narcis. Po stezi smo se dvignili na 888 m visoki vrh Nadglavinjak, od koder smo lahko pozdravili vrh Kavčič, ki je najjužnejši slovenski vrh do meje s Hrvaško. Pred nami se je v nebo ošiljeno dvigoval najvišji vrh tamkajšnjega območja, Golič (890 m). Med hojo smo pazili na korake, da ne bi nehote pohodili nežnega cvetja, ki je raslo tudi na stezah. Z vrha je vodila ravno začrtana grebenska pot, s katere smo občudovali morje v Koprskem in Tržaškem zalivu, ki nas je spremljalo tudi na naslednji, 802 m visoki vrh Kojnik, od koder se je zdel Slavnik čisto blizu. Spustili smo se po pobočju in stopili na kamnito gozdno pot med borovci, ki nas je pripeljala v dolino do vasi Podgorje. Avtobus nas je po šestih urah hoje odpeljal proti domu. Osemnajst kilometrov prehojene poti ni malo, so šepetali pekoči podplati, ko je na steklih avtobusa zarosil dež. Šestintridesetim udeležencem pohoda so z obraza sijali razgledi in rože, ki so sicer ostale med travami neokrnjene narave Kraškega roba, a so se s svojo divjo lepoto dotaknile vsakega na svoj način. Zapisala: Marjja Dolinar Svizci v Beli krajini Prvi četrtek v juniju smo se Svizci odpravili na svoj prvi in, žal, tudi zadnji letošnji izlet. Zanimanje za spoznavanje naše domovine in sosednjih pokrajin se je namreč med upokojenimi člani SVIZ-a zmanjšalo tako zelo, da je postala organizacija izletov predraga. Tokrat smo se odpravili na jugovzhod Slovenje, v pokrajino, ki leži med hribovitimi Gorjanci, Kočevskim rogom in reko Kolpo, v Belo krajino. S pomočjo vodnika Saša smo odkrivali njene naravne in kulturne posebnosti. Po dolenjski avtocesti smo odhiteli proti Novemu mestu, kjer smo zavili na cesto, ki vodi skozi temne gozdove prek Gorjancev. Po obvezni jutranji kavici smo ponovno sedli v šolske klopi v vasi Radovica pri Metliki, kjer so se vaščani imenitno domislili, kako koristno uporabiti šolske prostore. Uredili so učilnice, kot so bile v petdesetih letih prejšnjega stoletja, in šolo poimenovali Osnovna šola Brihtna glava. V njej obiskovalci v času trajanja šolske ure na duhovit način spoznavajo Belo krajino pod vodstvom strogega učitelja, ki hodi po razredu s palico in grozi s klečanjem na koruzi v kotu, a k sreči ni nikogar od nas zadela tako huda kazen. Na koncu šolske ure smo vsi dobili IZPRIČEVALO, s katerim lahko dokažemo, da smo osvojili osnovno znanje o tej deželici. Naslednja belokranjska znamenitost, ki smo jo obiskali, je bilo romarsko središče Tri fare v Rosalnicah. To je pravzaprav kompleks treh cerkva, ki so bile omenjene že leta 1228. Vse tri so okrašene z bogatimi poslikavami in vredne ogleda. Po okusnem in izdatnem kosilu v Podzemlju nas je čakalo etnografsko popoldne. Po cesti, ki vodi ob Kolpi, smo se odpeljali v vas Žuniči, ki so jo nekoč naselili Uskoki. Ti so se pred Turki umikali iz južnih predelov Balkana na mejno območje habsburškega cesarstva. Tu jim je oblast podelila zemljo, v zameno pa so morali braniti cesarstvo pred turškimi vpadi. V Žuničih je ohranjen Šokčev dvor, tip zaprte domačije, ki je lep primer uskoške arhitekture. Sprejela sta nas "gospodar in gospodinja" v narodnih nošah in nam za dobrodošlico ponudila znamenito belokranjsko pogačo, ki smo jo zalivali z domačo kapljico, vmes pa poslušali pripovedovanje o tedanjem načinu življenja. Seveda smo si dvor ogledali in dobili tudi podrobne odgovore na naša radovedna vprašanja. Nazadnje smo obiskali vas Adlešiči, kjer še izdelujejo domače platno in nanj vezejo značilne motive. Vse to so nam pokazali pri družini Cvitkovič, kjer smo lahko videli in se tudi sami preizkusili v barvanju in pisanju velikonočnih pisanic. Dan, poln prijetnih doživljajev, nepozabnih vtisov in srečanj s prijaznimi ljudmi se je počasi prevešal v noč. Domov na Kranjsko smo se tokrat odpeljali po dolini tihe, temno zelene reke Krke. Napisala: Rada Pišler Kako se fotografiramo za Naš časopis? Da bi zagotovili objavo fotografij z »vidljivimi obrazi«, prosimo, da se ne fotografirate v razpotegnjenih vrstah, marveč gručasto (na primer v štirih vrstah). Na ta način bodo obrazi vidnejši - četudi bo fotografija manjša. Hvala za razumevanje. Naš časopis 14 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/ 2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF), 21. člena Zakona o graditvi objektov objektov (ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.) in Ur. l. RS, št. 120/2006 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/2009 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 20/2011 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/2012), 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis, št. 354, z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 19. redni seji 4. 7. 2013 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. Zemljišče, parc. št. 2909/4, k.o. Vrhnika (2002), pridobi status grajenega javnega dobra. 2. Pri zemljišču, parc. št. 2909/4, k.o. Vrhnika (2002), se v zemljiški knjigi vpiše zaznamba statusa grajenega javnega dobra. 3. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-15/2010 Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2,25/2008,98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU in 40/2012-ZUJF), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05), Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Antonije Kucler Vrhnika (Naš časopis, št. 396/2012-UPB2) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 19. redni seji 4. 7. 2013 sprejel S K L E P v zadevi: Predlog uskladitve cen programov v vrtcu. Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje predlog uskladitve cen programov v VIZ Antonije Kucler Vrhnika. Od 1. 7. 2013 znašajo cene: - za I. starostno skupino 405,17 evra, - za II. starostno skupino 310,13 evra, - za razvojni oddelek 731,27 evra. Dodatna sredstva Občine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca, ostajajo nespremenjena in znašajo tudi od 1. 7. 2013 naprej: - za I. starostno skupino1.034,08 evra, - za II. starostno skupino839,61 evra. Vrtec Vrhnika zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil s tistim dnem, ko starši do 9. ure obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti. Številka: 410-72/2012 (3-01) Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 19. redni seji 4. 7. 2013 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA. I. Na zemljišču, parc. št. 1885/12, k.o. Velika Ligojna (1998), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri nepremičnini, parc. št. 1885/12, k.o. Velika Ligojna (1998), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-69/2008 (6-03) Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 79. In 83. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 22. člena Statuta Občine (Naš časopis, št. 365, 26.10.2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 19. seji 4. 7. 2013 sprejel Spremembe in dopolnitve odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika. 1. člen Besedilo prvega odstavka 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) Komunalni prispevek se ne plača: - za gradnjo gospodarske javne infrastrukture; - za gradnjo mrliške vežice; - za gradnjo objektov, namenjenih gasilski dejavnosti - za gradnjo stavb za izobraževanje, znan-stveno-raziskovalno delo in zdravstvo po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.« 2. člen Besedilo drugega odstavka 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »2) Pretekla vlaganja v infrastrukturo na podlagi pogodbe o soinvestitorstvu in potrdila o plačanem samoprispevku, ki ga izda Občina Vrhnika oddelek za finance se upoštevajo za komunalno opremo, za katero so bila plačana, in sicer tako, da se odšteje od skupnega zneska kom. prispevka za tovrstno kom. opremo. Plačani znesek se letno revalorizira po povprečnem letnem indeksu cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenje, pod gradbena dela - "ostala nizka gradnja". V kolikor je plačani znesek višja kot izračun komunalnega prispevka za določeno infrastrukturo se komunalni prispevek za tovrstno infrastrukturo ne obračuna. Pretekla vlaganja se upoštevajo plačniku enkrat, in sicer za parcelno številko, ki je navedena v pogodbi oziroma za parcelno številko, ki je nastala po delitvi zemljišča in je v lasti plačnika.« 3. člen Besedilo tretjega odstavka 19. člena se v celoti črta. 4. člen Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oziroma zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja. Če zavezanec ne plača komunalnega prispevka v roku enega leta po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek, se komunalni prispevek na novo odmeri. Če se komunalni prispevek odmerja zaradi obstoječega objekta, ki se na novo priključuje na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma jo bo uporabljal, je zavezanec dolžan plačati komunalni prispevek v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, s katero mu je odmerjen komunalni prispevek. 5. člen Spremembe odloka začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka:354-4/2013 (6-07) Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 6. odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/04, 120/ 06 - odl US in 17/2008) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 19. seji 4. 7. 2013 sprejel ODLOK O PORABI KONCESIJSKE DAJATVE ZA TRAJNOSTNO GOSPODARJENJE Z DIVJADJO V OBČINI VRHNIKA. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen Ta odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejeme na podlagi 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06-odl. US in 17/08). NAMENSKA PORABA SREDSTEV 2. člen Sredstva se namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire. Občina Vrhnika bo izvedla postopek izbire izvajalcev storitev oziroma dobaviteljev blaga za izvedbo ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire na podlagi predpisov s področja javnega naročanja v posameznem letu, po prejemu sredstev iz državnega proračuna. V primeru, da sredstva v poslovnem letu ne bodo porabljena v celoti, se neporabljeni del prenese kot namenski prihodek v proračun prihodnjega leta. 3. člen Ukrepi varstva in vlaganj v naravne vire so predvsem: - ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov, - vzdrževanje gozdnih robov, - krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv, - nabava in postavitev prometnih znakov za opozarjanje na divjad ali preventivnih silhuet divjadi, - izvajanje čistilnih akcij, - evidentiranje in čiščenje divjih in nevarnih odlagališč, - izobraževanje širše javnosti z opremljanjem poučnih objektov s področja lovstva, trajnostnega gospodarjenja z divjadjo ali varovanja okolja, - ukrepi za ohranjanje naravnega bogastva, - čiščenje in vzdrževanje vodotokov in barjanskih jarkov. KONČNA DOLOČBA 4. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis. Številka: 007-23/2010 Vrhnika, 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 61.a člena ZPNačrta (Ur. l. RS, št. 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011-ZKZ-C, 57/2012 - ZPNačrt-B, 109/2012) ter 22. Člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009, Uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Vrhnika na 19. redni seji 4. 7. 2013, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO NASELJE GABRČE 3 NA VRHNIKI. I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/2007, v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve OLN), ki jih je izdelalo projektivno podjetje Populus, d.o.o. pod št. projekta 368-04-12 in so izdelane v skladu z izhodišči in usmeritvami Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami. 2. člen Predmet Sprememb in dopolnitev OLN je dopustitev možnosti zamenjave plina, kot osnovnega vira energije za ogrevanje objektov in sanitarne vode, z obnovljivimi viri energije. Ogrevanje na plin se lahko nadomesti s toplotno črpalki zrak-voda in/ali z ogrevanjem na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov s sončne energije za predgreva-nje sanitarne vode. Predmet sprememb in dopolnitev je tudi možnost ureditve skupnega parkirišča na mestu, kjer je predvidena postavitev plinske postaje v primeru uporabe obnovljivih virov energije. 3. člen Sestavni del Sprememb in dopolnitev OLN spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve OLN 4. člen V 4. členu se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi: »(1) Z lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi: - gradnja treh (GP1, GP2, GP22) pros-tostoječih enostanovanjskih in štirih (GP46, GP47, GP48, GP49) prostosto-ječih dvostanovanjskih objektov ter 42 enostanovanjskih objektov, tipologija: dvojček, - ureditev krožne dovozne poti s krakom slepe ulice z obračališčem in servisne ceste, - ureditev infrastrukturnih objektov in na- prav: rekonstrukcija transformatorske postaje, plinska postaja in plinovod; - priključki na vode: elektroenergetsko omrežje, javni vodovod, sanitarna kanalizacija s črpališčem, javna razsvetljava, telekomunikacijsko omrežje, kabelska televizija, - ekološki otok - ločeno zbiranje odpadkov - ter ureditev zelenih površin in otroškega igrišča. (2) Dopustna je ureditev skupnega parkirišča ne mestu plinske postaje v primeru uporabe obnovljivih virov energije.« 5. člen V 7. členu (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) se v 3. odstavku doda novi zadnji stavek: »Na strehi je dovoljena postavitev sprejemnikov sončne energije v istem naklonu kot streha in pod višino slemena.« 6. člen V 7. členu se v 5. odstavku doda novi zadnji stavek: »Na strehi garaže oziroma nadstrešnice nad parkirnim mestom je dovoljena postavitev sprejemnikov sončne energije v njeni ravnini.« 7. člen V 7. členu se 10. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(10) Kot skupne površine se uredita otroško igrišče z zelenico in servisna površina plinske postaje ali skupno parkirišče.« 8. člen V 8. členu (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) se 14. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(14) Morfološka enota 14 (ekološki otok in plinska postaja ali skupno parkirišče): Javne površine (JP3) - ekološki otok (EO) za ločeno zbiranje odpadkov, ki ima dostop s ceste 3 - servisne ceste. Ob ekološkem otoku se uredi asfaltna servisna ploščad dim. 13,5 x 3,5 m, ki se nameni servisnim vozilom. Skupne površine (SP1): skupna plinska postaja za ogrevanje stanovanjskih objektov ali skupno parkirišče ter skupne zelene površine zahodno in južno od EO ter severno od plinske postaje ali skupnega parkirišča.« 9. člen V 10. členu se 7. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(7) Dve parkirni mesti za obiskovalce sta predvideni na otoku v križišču enosmerne dovozne ceste, kot je prikazano v grafični prilogi List 5: Načrt prometne ureditve. Parkirna mesta za obiskovalce se v primeru uporabe obnovljivih virov energije uredijo v morfološki enoti 14 (na mestu plinske postaje). 10. člen Besedilu 14. člena odloka (plinovodno omrežje) se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za ogrevanje objektov in sanitarne vode je dovoljena tudi uporaba obnovljivih virov energije. Dovoljena je uporaba toplotne črpalke zrak-voda in/ali ogrevanje na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov sončne energije za predgrevanje sanitarne vode.« 11. člen Besedilu 30. člena se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Za ogrevanje objektov in sanitarne vode je dovoljena tudi uporaba obnovljivih virov energije. Dovoljena je uporaba toplotne črpalke zrak-voda in/ali ogrevanje na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov sončne energije za predgrevanje sanitarne vode (6) Na skupni površini SP1 se lahko servisne površine plinske postaje, v primeru opustitve uporabe plina, nameni za skupne parkirne površine naselja.« 12. člen Besedilu 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »Po izvedbi vseh predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: - redna in investicijska vzdrževalna dela, - postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju prostoskega akta, - rušitve-odstranitve objektov.« III. Končne določbe 13. člen Spremembe in dopolnitve OLN so stalno na vpogled na Občini Vrhnika, Oddelek za prostor. 14. člen Nadzor nad izvajanjem Sprememb in dopolnitev OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 15. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 3505-4/2012 (5-06) Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Številka: 3521-2/2013 Datum: 9.8.2013 Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06) objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM. Predmet oddaje je poslovni prostor v prvem nadstropju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, skupne površine 116,57, in sicer prostor s površino 13,52 m2, prostor s površino 28,05 m2, prostor s površino 39,96 m2, prostor s površino 35,04 m2. Najem vključuje souporabo sanitari ter skupnih prostorov. Pri poslovnem prostoru je mogoč tudi najem posameznih prostorov. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas - po dogovoru in bo izbranemu ponudniku oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem. Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TRR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234211 Občine Vrhnika. Varščino, ki znaša 973,36 EUR oz. 333,67 EUR, če ponudnik kandidira za najem posameznih prostorov, mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini. Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb. Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine. V primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne. Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 11. 9. 2013. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 11. 9. 2013. Ponudbe bodo po preteku roka komisijsko odprte. Pisna ponudba mora obsegati: • ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba; • ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba; • navedbo, ali kandidirajo za poslovni prostor v celoti oziroma navedbo dela prostora, za katerega kandidirajo; • številko transakcijskega računa ponud- nika za primer vračila varščine; • dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe); • priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike posameznike oziroma izpis iz sodnega registra za pravne osebe (ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino); • opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru, ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti; • dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun, da le-ta v preteklih šestih mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino; • dokazilo o položeni varščini; • navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru. Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku. Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednja določila: • izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev, • ponudniki za najem poslovnega prostora v celoti imajo prednost pred ponudniki, ki kandidirajo za najem dela prostorov, • ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti, • število zaposlenih oseb pri interesentu, upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost, s katero se interesent ukvarja, • rok, naveden za začetek opravljanja dejavnosti, • finančno stanje ponudnika. V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov, imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje: • nova in edina dejavnost v kraju, • dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala, • število na novo odprtih delovnih mest, • prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega, prijavljenega na Zavodu za zaposlovanje, • občani Občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v Občini Vrhnika. Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika. Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v petnajstih dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora. Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne bo sklenila najemne pogodbe. Ogled poslovnega prostora, ki je predmet oddaje, je mogoč po predhodnem dogovoru. Vse dodatne informacije so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21 (E. Červek). Župan: Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi 61.a člena ZPNačrta (Ur. l. RS, št. 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011-ZKZ-C, 57/2012 - ZPNačrt-B, 109/2012) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009, Uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Vrhnika na 19. redni seji 4. 7. 2013 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki. I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za stanovanjsko naselje Gabrče 3 na Vrhniki (Uradni list RS, št. 29/2007, v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve OLN), ki jih je izdelalo projektivno podjetje Populus, d.o.o. pod št. projekta 36804-12 in so izdelane v skladu z izhodišči in usmeritvami Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje od 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami. 2. člen Predmet Sprememb in dopolnitev OLN je dopustitev možnosti zamenjave plina, kot osnovnega vira energije za ogrevanje objektov in sanitarne vode, z obnovljivimi viri energije. Ogrevanje na plin se lahko nadomesti s toplotno črpalki zrak-voda in/ali z ogrevanjem na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov s sončne energije za predgreva-nje sanitarne vode. Predmet sprememb in dopolnitev je tudi možnost ureditve skupnega parkirišča na mestu, kjer je predvidena postavitev plinske postaje v primeru uporabe obnovljivih virov energije. 3. člen Sestavni del Sprememb in dopolnitev OLN spremembe in dopolnitve besedilnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve OLN 4. člen V 4. členu se besedilo spremeni in dopolni tako, da se glasi: »(1) Z lokacijskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvidi: - gradnja treh (GP1, GP2, GP22) pros-tostoječih enostanovanjskih in štirih (GP46, GP47, GP48, GP49) prostosto-ječih dvostanovanjskih objektov ter 42 enostanovanjskih objektov, tipologija: dvojček, - ureditev krožne dovozne poti s krakom slepe ulice z obračališčem in servisne ceste, - ureditev infrastrukturnih objektov in naprav: rekonstrukcija transformatorske postaje, plinska postaja in plinovod, - priključki na vode: elektroenergetsko omrežje, javni vodovod, sanitarna kanalizacija s črpališčem, javna razsvetljava, telekomunikacijsko omrežje, kabelska televizija, - ekološki otok - ločeno zbiranje odpadkov - ter ureditev zelenih površin in otroškega igrišča. (2) Dopustna je ureditev skupnega parkirišča ne mestu plinske postaje v primeru uporabe obnovljivih virov energije.« 5. člen V 7. členu (opis rešitev načrtovanih objektov in površin) se v 3. odstavku doda novi zadnji stavek: »Na strehi je dovoljena postavitev sprejemnikov sončne energije v istem naklonu kot streha in pod višino slemena.« 6. člen V 7. členu se v 5. odstavku doda novi zadnji stavek: »Na strehi garaže oziroma nadstrešnice nad parkirnim mestom je dovoljena postavitev sprejemnikov sončne energije v njeni ravnini.« 7. člen V 7. členu se 10. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(10) Kot skupne površine se uredita otroško igrišče z zelenico in servisna površina plinske postaje ali skupno parkirišče.« 8. člen V 8. členu (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) se 14. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(14) Morfološka enota 14 (ekološki otok in plinska postaja ali skupno parkirišče): Javne površine (JP3) - ekološki otok (EO) za ločeno zbiranje odpadkov, ki ima dostop s ceste 3 - servisne ceste. Ob ekološkem otoku se uredi asfaltna servisna ploščad dim. 13,5 x 3,5 m, ki se nameni servisnim vozilom. Skupne površine (SP1): skupna plinska postaja za ogrevanje stanovanjskih objektov ali skupno parkirišče ter skupne zelene površine zahodno in južno od EO ter severno od plinske postaje ali skupnega parkirišča.« 9. člen V 10. členu se 7. odstavek spremeni tako, da se glasi: »(7) Dve parkirni mesti za obiskovalce sta predvideni na otoku v križišču enosmerne dovozne ceste, kot je prikazano v grafični prilogi List 5: Načrt prometne ureditve. Parkirna mesta za obiskovalce se v primeru uporabe obnovljivih virov energije uredijo v morfološki enoti 14 (na mestu plinske postaje). 10. člen Besedilu 14. člena odloka (plinovodno omrežje) se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Za ogrevanje objektov in sanitarne vode je dovoljena tudi uporaba obnovljivih virov energije. Dovoljena je uporaba toplotne črpalke zrak-voda in/ali ogrevanje na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov sončne energije za predgrevanje sanitarne vode.« 11. člen Besedilu 30. člena se dodata nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Za ogrevanje objektov in sanitarne vode je dovoljena tudi uporaba obnovljivih virov energije. Dovoljena je uporaba toplotne črpalke zrak-voda in/ali ogrevanje na bio maso na lastni zalogovnik v kombinaciji z vgradnjo sprejemnikov sončne energije za predgrevanje sanitarne vode (6) Na skupni površini SP1 se lahko servisne površine plinske postaje, v primeru opustitve uporabe plina, nameni za skupne parkirne površine naselja.« 12. člen Besedilu 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »Po izvedbi vseh predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi: - redna in investicijska vzdrževalna dela, - postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju prostoskega akta, - rušitve-odstranitve objektov.« III. Končne določbe 13. člen Spremembe in dopolnitve OLN so stalno na vpogled na Občini Vrhnika, Oddelek za prostor. 14. člen Nadzor nad izvajanjem Sprememb in dopolnitev OLN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 15. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 3505-4/2012 (5-06) Datum: 4. 7. 2013 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin 26. avgust 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Županova pohvala borovniškim floorballistom Občina Borovnica je na predvečer 27. julija, občinskega praznika, priredila koncert z Manco Iz-majlovo. Župan Andrej Ocepek je dogodek izkoristil za podelitev posebne pohvale borovniškemu floorball klubu, za številne odmevne dosežke v zadnjem času. Mezzosopranistka Manca Izmajlova z možem Floorball klub Borovnica je prejel županovo pohvalo za številne Benjaminom je navdušila množico. uspehe. Pred natanko 156-imi leti je »Južna železnica« povezala Dunaj in Trst, Borovnici pa na stežaj odprla okno v svet. Gmotni položaj prebivalstva se je z železnico močno izboljšal, kraj je pričel rasti in se krepiti vse do današnjih dni, kar ni spremenilo niti rušenje znamenitega borovniškega viadukta, ki se danes nahaja v občinski simboliki. Tako povezovalka občinske proslave, ki se je je udeležilo nad 100 ljudi, med njimi tudi sedem občinskih svetnikov, ravnatelj osnovne šole, pa tudi visoka gosta, župana Horjula in Škofljice. Kulturni program prireditve je zapolnila znamenita pevka Manca Izmajlova z možem Benjaminom, violinskim virtuozom, ki je nastop v Borovnici vključila v turnejo 100-ih srčnih koncertov, v sklopu katere z možem obiskujeta manjše slovenske kraje in z nastopi v mnogokrat skorajda opustelih kulturnih domovih skušata »napolniti srca čim večjega števila poslušalcev v živo.« Slavnostni govor je sicer pripadel županu Andreju Ocepku, ki je spomnil, da mala borovniška občina stopa v 19. leto obstoja: »Osebno sem prepričan, da se je v Borovnici, tako kot tudi v številnih manjših občinah po Slovenji veliko izgradilo in postavilo, kar se drugače ne bi. Ali pa bi se z zelo velikimi težavami. Bližje kot je človeku občina večji je lahko vpliv občanov na njene aktivnosti in delovanje. Veliko opravljenih stvari niti ne opazimo. Zdijo se nam samoumevne. Kot nekaj, kar bi pač moralo biti.« Pri tem je izpostavil asfaltiranje ceste na Pokojišče in za Likom, ureditev pokopališča, javne razsvetljave, vrtec, v katerega da smo, kot ena redkih občin, do sedaj sprejeli še vse otroke, uspehe osnovnošolcev, številna vlaganja v civilno zaščito in varstvo pred naravnimi nesrečami, uspehe gasilskih in ostalih borovniških društev. Opozoril je, da je letošnja zima na postavki vzdrževanja cest pobrala ogromno sredstev, a da bodo zastavljeni projekti kljub temu izpeljani: »V Ohonici bomo, upam, letos septembra le pričeli z deli. Zgradili bomo primarni vodovod s hidrantnim omrežjem in pa uredili cesto od Draži-ce pa do konca Ohonice. Za to investicijo smo tudi pridobili dodatna državna sredstva v višini 83.000 evrov. Za Brezovico, Niževec, Zabočevo je končan razpis za projektiranje voda za vsa ta naselja. Tudi k temu moramo resno pristopiti, ker varstvo ljudi naj bi bila naša osnovna naloga. Po dolgih letih dogovarjanja pa se je resno pričel projekt Cista Ljubljanica, čiščenja odpadnih vod. Tako so se v teh dneh pričela dela na kanalizaciji Dol-Laze in pa na kanalizaciji Stara postaja. Zaključena naj bi bila za Staro postajo letos, malce pozneje v jeseni, za Dol-Laze pa naslednje poletje. Kanalizacija Breg-Pako, ki bo v vakuumski izvedbi in pa centralna čistilna naprava, tu smo v fazi izbire izvajalca del, gradnja naj bi se pričela letos jeseni, končala pa konec prihodnjega leta. V sklopu s čistilno napravo imamo namen zgraditi tudi zbirni center za odpadke, kjer predvidevamo v oktobru pričeti z gradnjo predobremenilnega nasipa, za kar bomo porabili material z deponije na Dolu. Telekomunikacijsko omrežje - tu imamo veliko težav - letos smo izbrali koncesionarja, ki se je obvezal izgraditi optično omrežje do vsakega objekta v občini. Dobili bomo možnost dostopa do interneta, televizije in telefonije in bomo lahko izbirali med štirimi operaterji. Zopet je tu aktualen projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Tudi tu imamo izbranega koncesionarja, ki bo postavil kotlovnico in zgradil omrežje.« Govor pa je zaključil z mislijo: »Vse kar sem zdaj povedal o planih, sem prepričan, da jih bomo zmogli in uresničili. Le dobre volje in medsebojnega zaupanja nam ne sme zmanjkati.« Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sicer sklenila, da se v letošnjem letu ne bodo podeljevala občinska priznanja, župan pa se je kljub temu odločil, da podeli vsaj županovo pohvalo Floorball klubu Borovnica z obrazložitvijo: »Sezona 2012/13 je doslej najuspešnejša sezona borovniških floorballistov. Trie naslovi državnih prvakov so krona sezone. Poleg tega so dosegli še nekaj dobrih uvrstitev, ki so zaokrožile najuspešnejšo epizodo doslej. Clani A so na finalu elitne lige, ki so jo organizirali Borov-ničani na Vrhniki, premagali floorball klub Olimpijo in osvojili naslov najboljših v državi. Prav tako so članice suvereno ohranile naslov prvakinj v ženski ligi in v prvi slovenski moški ligi napredovale in osvojile deveto mesto. Clani B so redni del končali na prvem mestu, a popustili v končnici in sezono sklenili na četrtem mestu. Neverjetni so bili mladinci do 19 let, ki so s suvereno igro in visokimi rezultati osvojili prvo mesto. Žan Petrič pa je osvojil še naslov najboljšega vratarja. Večina članic floorball kluba Borovnica je bila letos del reprezentance, ki se je odpravila na kvalifikacije za žensko svetovno prvenstvo na Poljsko. Mladinci do 19 let so zapolnili šest mest v reprezentanci, ki se je uvrstila na svetovno prvenstvo v Hamburgu. Vsako leto, tudi letošnjo sezono so priredili novoletni turnir in izpeljali floorball turnir za dan borovnic, ki je vsako leto odlično obiskan.« Damjan Debevec Modri sadeži so bili tudi letos v središču pozor- Na ogled so postavili tudi dve slikar- Od mesnin do malin nosti. ski razstavi. Zmago v floorballu je odnesla ekipa Balinčkov. Manj obiska kot prejšnja leta Šestnajsti Dan borovnic Šestnajsto ponovitev najodmevnejše borovniške prireditve 19. in 20. julija so zaznamovali koncert Jasmina Stavrosa, razstave, sejemski dan in prevzem novega gasilskega vozila. Po ocenah prodajalcev naj bi bilo sicer obiskovalcev letos bistveno manj kot prejšnja leta. Občina Borovnica je tako kot zadnja štiri leta tudi letos odigrala vlogo glavnega organizatorja in pokrovitelja Dneva borovnic. Je pa tokrat za postavitev šotora, urejanje prireditvenega prostora in dnevno varovanje poskrbelo PGD Borovnica, sejemski del je koordiniralo Turistično društvo Borovnica, Gostilna Godec pa je poskrbela za jedačo, pijačo in glasbene goste. Dogajati se je začelo že v petek, 19. julija, zvečer z dobro obiskanim odprtjem klekljarske razstave "S(p)anje v čipkah" v avli osnovne šole, nato pa se je dogajanje preselilo na šolsko igrišče, kjer je letos potekala prireditev. Številne obiskovalce je pod šotorom pozno v noč zabaval DJ Dady, dodobra pa razgrel Jasmin Stavros. Polne roke dela so imeli tako natakarji kot varnostniki, deloma celo policisti. Spomine na burno veseljačenje pretekle noči, ko so po borovniških ulicah frčale steklenice in izruvane grmovnice, sem pa tja pa so se kantah za smeti vozili prijatelji maliganov, so zjutraj nekaj ur odstranjevali borovniški gasilski veterani in veteranke. Do prihoda prvih obiskovalcev že ni bilo več sledu o kakršnemkoli neredu in tisti "pravi" Dan borovnic se je lahko začel. Po več virih je bilo obiskovalcev občutno manj kot prejšnja leta, še manj radodarno pa so raz-vezovali svoje mošnjičke - kriza je očitno napra- vila svoje; po pričakovanju so se najpogosteje ustavljali pri stojnicah z modrimi sadeži osmih borovniških pridelovalcev, ki so kljub poznejšemu zorenju borovnic povsem zadostili povpraševanju. Primanjkovalo pa ni niti drugih dobrin, od suhomesnatih izdelkov do gozdnih sadežev, posušenih gob, medu, sadnega soka, olja, sadja, vrtnin, rastlinskih sadik ... celo konopljino seme je bilo na voljo. Kupec se je lahko na sejmu oblekel, obul, okinčal svojo spremljevalko, otrokom kupil leseno igračo ali igračo na baterije, z najlepše stojnice borovniških ajdovk v novi posodi odnesel odlično domače pecivo ali se ustavil pri prodajalcih s pripravki znamke Herbalife, kjer so tudi merili telesno maščobo in svetovali o zdravi prehrani. Pri borovniškem turističnem društvu se je obiskovalec lahko založil s propagandnim turističnim gradivom o Borovnici in kupil kakšno knjigo, spominek ali lično šatuljo, pri sosednji stojnici pa srečko gasilskega sreče-lova - te so do večera hitro pošle. Dogajalo se je seveda tudi stran od stojnic. Otroci so se lahko podili po napihljivem gradu ali se zavrteli na vrtiljaku, starejšim je bila dopoldne na voljo odprta vadba borovniškega Fitcluba, udeležba ali le ogled tekmovanja v floorballu, pred šolo je stala razstava slikarskih del Nike Ham z naslovom Pokrajine, v šoli že omenjena klekljarska razsta- m h* DPŽ Ajda Borovnica je imelo najlepšo stojnico Gasilske parade sta se udeležili kar dve gasilski daleč naokoli. zvezi. Za boljše vzdušje je poskrbel ansambel Livada. Otroci so se razigrali na napihljivem gradu. va, na sedežu HUD Karel Barjanski pa likovna razstava Od črte do telesa. V popoldanskem času so na zelenici pred šolo otroci z ogljem risali pravega, živega ponija, nekaj pozneje pa je zanje nastopil čarodej. Glasbeno-zabavni program z domačim ansamblom Livada je povezovala Jasna Kuljaj. Vrhunec dneva je nastopil z gasilskim sprevodom in slavnostnim prevzemom novega moštvenegea vozila borovniških gasilcev, nakar se je dan prevesil v večer s stand-up komikom Rankom Babicem in Ansamblom Erazem. V šoli je svoje aktivnosti z okroglo mizo o pomenu prehrane za rekreativce in športnike sklenila ekipa Fitcluba, na šolskem igrišču pa se je že v mraku končalo tekmovanje v floorballu. Iz boja desetih, tudi mešanih ekip je kot zmagovalec izšla borovniška ekipa Balinčkov v sestavi Luka Casar, Boštjan Šebenik, Aleš Kržič, Rok Korošec, Sašo Bizjak in Anže Burnik. Damjan Debevec 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica ZE OD LETA 1868 BOROVNIŠKI SEMENJ 22. SEPTEMBRA 201 OD 8. DO 14. URE V SREDIŠČU BOROVNICE Prodaja in razstava kmetijskih, sadjarskih, čebelarskih pridelkov ter izdelkov domače obrti; brezplačni vodeni ogledi kraja. TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA 26. avgust 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Vabilo "In kaj najdemo danes na obzidju zabočevske cerkve? Čas, ki je minil, in zgodbe, ki jih nosi veter." (iz nove knjižice) Kulturno društvo Borovnica, Literarna skupina vabi na predstavitev knjižice ZAKLAD NA BOROVI RAVNICI s kulturnim programom. Kdaj: v NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 2013, ob 17. uri Kje: v BOROVNICI, v VEČNAMENSKI DVORANI OSNOVNE ŠOLE Avtorica Marjeta Debevec je občanka Borovnice, živi in ustvarja v Brezovici pri Borovnici. Njen nemirni duh išče, ustvarja, dela ... Knjižica je zanimivo branje za vsakogar. Spoznavajmo to dolino, poiščimo preteklost, sedanjost, prihodnost. Lepo vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kje živimo, vsi, ki Borovnico poznate ali pa jo šele spoznavate. Veselimo se srečanja z vami. Dva milijona evrov za popravilo proge Slabo stanje železniške proge v strmem odseku med Verdom in Borovnico je Slovenske železnice prisililo, da so sredi maja vendarle pristopile k obsežnim sanacijskim delom. Delalo seje predvsem na levem tiru (od Borovnice proti Verdu), saj je nasprotno stran sanacija "doletela" že pred kakim desetletjem. Vzrok za hudo dotrajanost proge gre seveda iskati v zahtevni konfiguraciji terena, kjer se mora železnica z Ljubljanskega barja (od Borovnice) do postaje Verd v razdalji samo 11,3 km povzpeti za kar 110 metrov. Še posebno težje, tovorne kompozicije vlakov pri tem v klancu spodrsavajo in zdelujejo tirnice, med spustom pa z zavi- Jelenov viadukt bo na temeljito sanacijo očitno moral še malce počakati. Dva meseca je promet potekal le po enem tiru. ranjem (še posebno poleti) nemalokrat zažgejo lesene pragove. Temeljita obnova, ocenjena na dobra dva milijona evrov, je bila neizogibna. Do sredine julia so tako železniški gradbinci (oz. njihovi podizvajalci) intenzivno menjali lesene pragove z novimi in nov pritrdilni material v lokih (ovinkih), menjali tolčenec z novim oziroma sejali obstoječe tirne grede in le dodajali novega, menjali tirnice z novimi oziroma jih le medsebojno menjali v lokih, urejali geometrijske lege tira s stroji za regulacijo tira ter odvodne jarke. Borovničani in drugi uporabniki železniških storitev smo sanacijo odseka proge, ki je bil med deli povsem zaprt, občutili predvsem ob daljših zamudah upočasnjenih potniških vlakov. Čeprav zlobni jeziki na to porečejo, da so železnice le dobile opravičilo za že utečene vsakodnevne zamude ... Med delovnikom, ki je tekel na petek in svetek, od zore do mraka, na žgočem soncu ali v dežju, pa se je po dolini razlegal tudi zvočni signal, ki je delavce opozarjal na prihajajoče vlake. Precej pozornosti je med drugim vzbudila sanacija proge na Jelenovem viaduktu, saj res ne vidimo prav pogosto, da bi po njem poleg vlakov vozili tovornjaki, bagri in buldožerji. No, glede na stanje 157-letnega starčka pa se bi znala težka mehanizacija nanj v nekem srednjeročnem obdobju vrniti. Svojevrstne pridobitve so bile v tem času deležne tudi Laze, kjer so vzpostavili začasno železniško postajališče - resda zgolj za nekaj mesecev in le za prevoz delavcev, a upanje o čem trajnejšem v okviru idej o primestni železnici ostaja. Tako kot so v Borovnici ostale gore rabljenih (a kakovostnih) železniških pragov, ki jih je po ugodni ceni mogoče kupiti na železniški postaji pri uradu sekcije za vzdrževanje proge. Damjan Debevec V treh tednih dve nesreči Peklensko poletje v Peklu Kljub številnim izboljšavam planinskih poti skozi sotesko Pekel pri Borovnici v zadnjih letih in pogostnemu medijskemu ozaveščanju ter namestitvi posebne opozorilne table o nevarnostih v gorah pred vhodom v sotesko sta se tam v kratkem času zgodili kar dve hudi nesreči. Nesreča 29. junija V soboto, 29. junija, ob 19.47 je pod četrtim slapom med sestopom spodrsnilo sprehajalki, ki je bila neprimerno opremljena (obuta) in nepripravljena na zahtevnost terena. Ljubljančanka je zdrsnila okoli osem metrov po pobočju v strugo potoka in si pri tem poškodovala glavo in noge. Iz vode sta ji pomagala njena sopotnika, ki sta nato tudi pohitela po pomoč, saj je v tem delu soteske izjemno slab signal tako za telefonsko kot za radijsko komunikacijo. Pri drugem slapu sta naletela na skupino Borovni-čanov, članov FBC Borovnica, ki so poklicali zdravniško pomoč, nato pa pomagali na kraju nesreče. Tja je kmalu prispel dežurni urgentni zdravnik ZD Vrhnika z ekipo, ki je poškodovanki nudil prvo pomoč. Center za obveščanje je sicer k reševanju pozval PGD Stara Vrhnika, ki je odgovorno za tehnično reševanje, a je že takoj postalo jasno, da bo za uspešen prenos ponesrečenke iz najbolj nedostopnega dela soteske potrebno bistveno večje moštvo. Zato so člani PD Borovnica po prihodu alarmirali še PGD Borovnica in pokojiško desetino PGD Verd. Tema se je hitro spuščala, zato so ponesrečenko pripravili za prenos, nato pa jo družno po zahtevnem terenu odnesli proti petemu slapu. Na najbolj strmem delu, že v trdi temi, se je reševalcem pridružila tudi ekipa GRS Ljubljana (ki jo je Center obvestil izjemno pozno) in z vrvno tehniko ponesrečenko transportirala na planinsko pot med Hudičevim zobom in petim slapom, od koder jo je nato številčna skupina hitro prenesla do reševalnega vozila nad petim slapom. Nato so jo odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Reševanje je trajalo dobre tri ure. Po neuradnih podatkih jo je ponesrečenka odnesla z zgolj nekaj praskami in udarninami. Nesreča 20. julija Natanko tri tedne pozneje, v soboto, 20. julija, ob 14.12 je prav Ob junijski nesreči se je izkazalo, kako zahtevno je reševanje iz Pekla. V številu je moč. tako pod četrtim slapom, le nekaj metrov proč od prizorišča junijske nesreče, med sestopanjem s poti zdrsnila 60-letna I. P. iz Verda in padla približno deset metrov nižje v strugo potoka. Skupina planincev, ki se je takrat nahajala v neposredni bližini, je nemudoma poklicala pomoč. Kljub bliskovitemu odzivu ekipe nujne medicinske pomoči in dežurnega zdravnika ZD Vrhnika pa ponesrečenki ni bilo več pomoči. Postopke oživljanja so prenehali malo po 15. uri. Na kraj nesreče je medtem prispelo nekaj prostovoljcev PD Borovnica, zatem pa še GRS Ljubljana, policisti ter ekipa PGD Brezovica pri Borovnici. Ponesrečenko so z družnimi močmi prenesli iz soteske na parkirišče nad petim Julijska nesreča se je končala tragično. slapom. V tem primeru o nepoznavanju terena ali fizični nepripravljenosti planinke nikakor ne moremo govoriti, najverjetneje je šlo za trenutek nepazljivosti, ki pa je bil v kombinaciji z neprimerno obutvijo tudi usoden. Pekel je že zahteval žrtve V preteklih 110 letih, odkar so skozi sotesko speljane urejene planinske poti, so se nesreče, tudi s smrtnim izidom, že dogajale: junij 1904 - v bližini tretjega slapa se je zaplezal in obnemogel moški iz Borovnice, 30.10.1927 - v grapi pri prvem slapu so našli okostje neznane žrtve, 25.5.1979 - v grapo pod Hudičevim zobom je padel moški in se huje poškodoval, 6.4.1980 - s tretjega slapa na drugega je padla in tam umrla deklica iz Ljubljane; za deklico se je pognal oče, ki je kljub hudim poškodbam padec preživel, 18. 6. 2006 - pri petem slapu je kljub zdravniški pomoči zaradi kapi umrl moški, 17. 8. 2011 - pri petem slapu so našli mrtvega moškega iz Brezovice pri Borovnici. Vodstvo Planinskega društva Borovnica ob tej priložnosti znova opozarja, da je pot skozi sotesko Pekel zahtevna markirana planinska pot, ki zahteva tako primerno pripravo kot primerno opremo, še posebej obutev. Predvsem pa bodite obiskovalci soteske previdni - to so ne nazadnje graditelji poti že leta 1959 z velikimi rdečimi črkami zapisali na skalo. Damjan Debevec 26. avgust 2013 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 70 let od požiga Zabočeva Te dni mineva natanko 70 let, kar je Tomšičeva brigada požgala vas Zabočevo. Do požiga je prišlo v noči s 15. na 16. avgust 1943 v povračilo za neuspešen napad na tamkajšnjo postojanko vaške straže noč pred tem. 1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«, ki je delovala v sklopu 14. divizije NOVJ, je namreč od divizijskega komandanta Mirka Bračiča sredi avgusta dobila ukaz »naj likvidira Sabočevo in razbija nemške vlake na progi.« V noči s 14. na 15. avgust je tako Tomšičeva brigada pod poveljstvom Stanka Semiča - Dakija napadla odseke železniške proge med Borovnico in Verdom ter postojanke vaških straž v borovniški dolini - v Ohonici, Dražici, Niževcu, Brezovici in Zabočevem, ne pa ograjene Borovnice z močno italijansko posadko. Prvi in četrti bataljon sta pri km 582 pri Goričici s sabotažno akcijo uspešno pre- kinila železniški promet za več kot šest ur, drugi bataljon pa je medtem zasedel in ople-nil Dražico, Niževec, Ohonico, zgornjo Brezovico in Kopitov grič. Večina vaških stražarjev se je pravočasno umaknila v utrjeno postojanko »pri Ivanu« v spodnji Brezovici, posadka zgornje Brezovice se je vdala, na svojem položaju v Zaboče-vem pa je vztrajala posadka 16-ih stražarjev z družinami, ki je kljub neprestanim napadom, tudi s protitankovskim topom, vzdržala do jutra, ko so se partizani umaknili nazaj proti Notranjski. Na partizanski strani je padel komandant bataljona, vaška straža pa je imela enega mrtvega in šest ranjenih. Posadka se je nato umaknila v postojanko v Brezovici, Tomšičeva brigada pa se je v Zabočevo vrnila 15. avgusta zvečer, ga oplenila, za nameček pa še do tal požgala devet hiš in tri gospodarska poslopja. Borovniška italijanska vojaška posadka ni posredovala v nobenem od obeh primerov. V tem času je Tomšičeva brigada izvedla še eno odmevno akcijo, in sicer je 24. avgusta pri km 583 pri Goričici iztirila transportni vlak tehničnega oddelka XXIV. nemške oklepne divizije, ki je že bila v Italiji, pri čemer so uničili dve lokomotivi in petnajst vagonov s transportnimi avtomobili. V boju je padel en nemški vojak, šest so jih ranili, sedem pa zajeli. Slednje so malo zatem prav tako likvidirali. Ta napad so Nemci izrabili kot glavni povod za zasedbo t.i. Ljubljanske pokrajine. Dva dni pozneje je močna nemška enota, 246 mož, že vkorakala v Borovnico. Damjan Debevec Požgano Zabočevo. (Slovenčev koledar, let. 1944, str. 38) 7000 metrov daleč v gozd je odpeljal smeti Svojevrsten rekord je sredi julija postavil neimenovani začasni prebivalec Brega pri Borovnici. Namreč, kar sedem kilometrov daleč in kakih 200 metrov višje, nad vas Zabočevo, se je z najlepšimi nameni in pa prikolico komunalnih odpadkov odpeljal polepšat zeleneči gozd na pobočju Planine, ki sicer svoje dneve preživlja zdolgočaseno med štetjem redkih vozil na bližnji gozdni cesti in ščebetom ptic. Pošiljka plastične embalaže domala vseh artiklov s trgovinskih polic, pa pločevink, kartona in vrečk prepolnih kdovečesa, ki jo je začasni občan v vsej svoji prvinski smrdljivosti stresel pod pot, ni presenetila le gozdnega življa, temveč je vso sapo pobrala tudi lastniku gozda, ko je pri-pešačil mimo. »Čudo zabočevsko« so že v kratkem hodili ogledovat od blizu in daleč, med njimi tudi medobčinski inšpektor, ki je prav hitro ugotovil identiteto do tedaj še neznanega darovalca »ekobombe«. Menda naj v krajih, od koder je prišel k nam iskat boljši kos kruha, še ne bi poznali redne komunalne službe, še manj pa obveznega ločevanja odpadkov. Kakšno kazen mu je inšpektor odmeril in ali je nato svoje ostanke odstranil sam, Namesto na prvi otok kar sedem kilometrov daleč! nam kljub dopisu in večim klicem na Medobčinski inšpektorat in redarstvo ni uspelo izvedeti. Vendarle gre za dopustniški čas, ko so uradni organi praviloma preutrujeni za tako zahtevna vprašanja. Damjan Debevec Vihar je lomil drevje, razkrival strehe in prevračal table. Razkrivalo je strehe in lomilo drevje Nenadni poletni vihar, ki je po Slovenji lomastil 29. julija popoldne, je tudi Borovnici prinesel svoj delež razdejanja. Močno deževje z orkanskim vetrom, trajajočim zgolj pičlih nekaj minut, je podiralo zabojnike, lomilo drevje in ograje ter razkrivalo strehe hiš in gospodarskih poslopij. Poškodovan na srečo ni bil nihče. Borovniški gasilci so ta dan posredovali na Ljubljanski cesti, v Jelah in na Bregu, kjer je veter odnesel dele streh. Polomljeno drevje so občani večinoma pospravili sami. Več dela pa so imeli brezoviški gasilci, saj so jo v viharju najslabše odnesle prav vasi v Kotih. Prekrivati so pomagali več kot dvanajst stavb v Brezovici pri Borovnici, Niževcu in Dražici. Največ strešne kritine je veter razmetal v Niževcu, Drašlerju kar 40 m2, pol toliko pa še Trčku. Nič bolje ni bilo v bližnji Dražici, kjer je Brencetu razkrilo približno 20 m2 strehe. Občani so si med seboj priskočili na pomoč in skupaj z gasilci škodo hitro odpravili. Zagorelo je pri lovski preži Brežanski gasilci, ki jim ob viharju ni bilo treba intervenirati, pa so hiteli v akcijo dva tedna pozneje, 13. avgusta. Zagorelo je pri Goriškem mahu, med Pakim in Goričico. Po besedah predsednika PGD Breg - Pako Janka Smoleta naj bi se zaradi odvrženega ogorka pod lovsko prežo vneli trava in podrast. Suša je opravila svoje, zato se je ogenj hitro širil, tudi na šotno podlago. Skupaj s šestimi brežanskimi so posredovali še gasilci iz Goričice in z Jezera s kar tremi gasilskimi vozili. Po intenzivnem gašenju so postavili požarno stražo, ki pa na račun bližajočega se dežja ni imela preveč dela. Damjan Debevec Vtihotapil se je v borovniško vojaško skladišče Seveda ni šlo za nevarnega saboterja in skladišča eksplozivnih sredstev v vojaškem skladišču pri Brezovici pri Borovnici niso bila ogrožena. Konec junija in v začetku julija je v upravni del skladišča zgolj nesrečno zašel medvedji mladič. Intervencijsko skupino za primere težav z velikimi zvermi, ki jo je imenovalo resorno ministrstvo za varstvo narave in deluje v sklopu Zavoda za gozdove Slovenje, je vojaška policja že 18. junja obvestila o manjšem medvedu, ki naj bi ga znotraj varovanega območja skladišča opazili zaposleni, zaznali pa so ga tudi senzorji in nadzorne kamere. A česa drugega kot odprtino v zunanji ograji, skozi katero naj bi medvedek domnevno prehajal, skupina ni našla. Ko se je dogodek 20. junja ponovil, so celotno površino zelo natančno preiskali tudi z izkušenim psom, a s podobnim izplenom kot prvič. Pravijo pa, da gre v tretje rado, in tako so ob tretji intervenciji, 7. julija, z večjo iskalno akcijo medvedka vendarle našli - na drevesu. Lahko si seveda predstavljate, da je bila njegova odstranitev vse prej kot lahka, saj ga je bilo treba uspavati, ob tem pa paziti, da ne bi padel z drevesa in se poškodoval. Po uspešno izvedeni akciji so ugotovili, da gre za letošnjega mladiča, samčka, težkega približno 10 kg; po izmeri so ga označili in v sodelovanju z Lovsko družino Borovnica prepeljali na nekaj sto metrov oddaljeno krmišče, kjer naj bi v istem času domači lovci redno videvali medvedko, domnevno mater in mladička, v zadnjih dneh pa zgolj njo samo. Na mater sicer niti med reševalno akcijo niti pozneje niso naleteli, po nekaterih informacijah naj celo ne bi bila več med živimi, a upanje ostaja, da jo je mladič pozneje vendarle našel. Po besedah poročnika Karla Nikolavčiča in stotnika Gorana Drovenika iz 157. Logističnega bataljona Slovenske vojske je bila poleg poveljstva, lovcev in intervencijske skupine o priso- Uspavani vlomilec (foto: Marko Jonozovič) tnosti medvedjega mladiča in potencialno tudi matere v skrbi za javno varnost pravočasno in ustrezno obveščena tudi Občina Borovnica, da bi lahko posredovala opozorilo občanom - predvsem številnim sprehajalcem in gozdnim delavcem, ki se redno gibljejo v okolici skladišča. Navedena častnika pa ob tem tudi zatrjujeta, da vstop velike zveri v varovano območje skladišča nikakor ne pomeni manjše varnosti za tam skladiščena eksplozivna sredstva, v smislu, da bi tja na isti način lahko vstopil tudi potencialni saboter. Eksplozivna sredstva se namreč hranijo v delu skladišča, ki je od leta 2005 obdan s svojo, docela neprepustno masivno ogrado in tehničnim varovanjem z rezervnim, neodvisnim virom napajanja, edini prehod pa je odprt zgolj v času, ko tam potekajo dela. Tako se v ta del kaj večjega od kune menda ne more vtihotapiti, pa še to so letošnjo zimo prav hitro izsledili. V primeru nasilnega vstopa pa bi se hitro odzvala dežurna varovalna ekipa. "Vzrok za gibanje medvedjega mladiča v upravnem delu je dotrajana zunanja žična ograja na upravnem delu skladišča ter na vodnih propustih nad strugo potoka Prušnica. Za odpravo težav zaradi izpodjedanja bregov vodotoka Prušnica ob notranji ograji skladišča so ustrezne službe (ministrstvo za obrambo, Agencija Republike Slovenje za okolje in Hidrotehnik, d. d.) že opravile ogled območja predvidene sanacije, pripravljena je tudi že projektna dokumentacija za sanacijo in vzdrževalna dela na bregovih vodotoka, ki pa ne vključuje izdelave varovalnih rešetk pod ograjo upravnega dela skladišča, saj po mnenju strokovnjakov to ne bi bilo mogoče. Rešetke bi namreč ovirale pretok vode in odplavitev materiala (drevja) ob hudourniških nalivih - v izjemnih primerih bi bile posledice postavitve rešetk nesorazmerne škodi, ki jo povzročijo živali, ki zaidejo na to območje," je pojasnil poročnik Nikolavčič. Upajmo torej, da se bodo pristojne službe po treh letih vendarle zganile, razvezale mošnjičke in sanirale bregove hudourne Prušnice, še preden povzroči kako hujšo škodo na notranji ograji skladišča, ki bi se nato zaradi elektronskih inštalaci verjetno merila v desettisočih evrih, da o varnostnem vidiku ne govorimo. Damjan Debevec Skozi to luknjo naj bi se medvedek zavlekel v skladišče. 18 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 26. avgust 2013 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Pr' Laškarju je fletno biti Zdi se, da se je poletje komaj začelo, da smo se šele včeraj razveselili začetka počitnic in zasluženih poletnih dopustov ... pa je vendar pred nami že začetek novega šolskega leta in novega delovnega obdobja. V času priprav na prihajajočo sezono se oziramo nazaj in razmišljamo, kako nadaljevati, kaj in kako nadgraditi, kaj spremeniti. Na kmetiji Pr' Laškarju smo februarja organizirali tečaj šivanja za mlade. Naučili smo se, kako zarobiti hlače ali krilo in kako polepšati naša oblačila z našitki. Seznanili smo se z uporabo šivalnega stroja in izdelali vrečke, ki smo jih napolnili z dišečo sivko. Ob zaključku tečaja smo sešili tudi ročne lutke in z njimi celo uprizorili mini lutkovno predstavo. Mesec april je na našo kmetijo pripeljal ljubitelje igranja na ustno harmoniko. Profesor Vladimir Hrovat nas je ob dveh zaporednih koncih tedna učil osnov igranja na kromatič-no ustno harmoniko. Skupnemu uvajanju so sledile individualne ure, na koncu pa še skupna zaključna vaja ter nastop pred domačimi. Nasvet ob zaključku tečaja je bil: "Vztrajajte in učite se še sami, da osnove ne bodo šle v nič - zaigrajte na orglice!" Maj in junij sta se vrtela na rolerjih. V organizaciji podjetja Vivian, d. o. o., so rolerske spretnosti usvajali predvsem najmlajši, pogum za pridobitev tovrstnega znanja pa je pokazala tudi ena mamica. Zaključek sezone 2012/13 se je zgodil pod domačim kozolcem. Šesto leto zapored smo v kresnem času izvedli prireditev, s katero želimo ohranjati slovensko ljudsko tradicijo, obujati spomine in umiriti divji ritem vsakdanjega življenja. Naslov letošnje prireditve je bil "O kresi se dan obesi". Obiskala nas je priznana Tam-buraška veteranska skupina Bisernica iz Reteč pri Ško^i Loki, kjer so se tamburice prvič oglasile že pred 90 leti. Kot se za kresni večer spodobi, smo po prireditvi prižgali kresni ogenj in ob njem zapeli še nekaj slovenskih ljudskih pesmi. Najdaljši dan ali najkrajša noč, kakor vam je ljubše, sta pomenila vstop v počitnice, ki se zdaj končujejo. Vsem, ki ste nas v sezoni 2012/13 na kmetiji obiskali, nas pri delu podpirali ali se udeležili katerega od tečajev, ki jih organizira podjetje Vivian, d. o. o., se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da pridete še kdaj. Načrtov za prihodnost nam ne manjka: - zadnji teden v avgustu (26.-30. 8. 2013): 18.00-19.00 ZABAVNI ROLERSKI TEDEN 16.30-17.30 INTENZIVNI TEČAJ ROLANJA ZA ZAČETNIKE - september/oktober 2013: ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ROLANJA - oktober/november 2013: ŠIVANJE KOT USTVARJALNOST - januar/februar 2014: PLETILKE IN KVAČKA V ROKAH, ŠAL OKOLI VRATU - marec/april 2014: NASTOPANJE - MOJA ŽELJA IN IZZIV - april, maj, junij 2014: ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ROLANJA - junij 2014: PRIREDITEV POD KOZOLCEM Z mesecem oktobrom lahko rezervirate termin za rojstnodnevno praznovanje svojega otroka (5-12 let). Termini bodo na voljo vsak petek od 17.00 do 20.00, zabave bodo na kmetiji Pr' Laškarju. Vsak dogodek bomo tudi v prihodnje najavili v Našem časopisu, vse podrobnosti pa najdete na naši spletni strani: www.ekolaskar. com / VIVIAN. Začetni oziroma nadaljevalni tečaj rolanja bo že 9. septembra 2013 ob 18. uri. Prijave na: 040 462 373, vivian@siol.com Novo v Borovnici V stari poslovilni vežici smo odprli cvetličarno Iskrica. Nudimo vam rezano in umetno cvetje, sveže in suhe ikebane, žalne pakete, žalne vence, nagrobne sveče, krstne komplete, obhajilne in birmanske čestitke s CD-jem, nagrobne vaze, poročne šopke, zemljo, pesek za grobove ... Sanjske čipke na razstavi Spati in sanjati v čipkah je bila duša in osnovno vodilo letošnje razstave borovniških klekljaric, v katero so vložile več kot 1.200 ur prostovoljnega dela. "Čipke v posteljnini res niso nič novega in nič posebnega, tudi nič nenavadnega ni, da je posteljnina na postelji, toda sedemnajst kompletov posteljnine s klekljanimi čipkami na štirinajstih posteljah na eni razstavi - tega pri nas še nismo videli. Posteljnina s klekljanimi všit-ki je trenutno, ob naraščajočem zanimanju za klekljani nakit in druge drobne spominke, malce v zatonu, ampak za klekljarico se spodobi, da se med čipkami zbudi, s čipkami čez dan živi, se vanje odene, se z njimi ozaljša in v njih zaspi," je o razstavi z naslovom "S(p)anje v čipkah" ob odprtju, 19. julija, spregovorila Liljana Kogovšek, vodja klekljarske sekcije Punkeljc borovniškega kulturnega društva. Očem obiskovalca pa se ob sanjavih zvokih klavirja v avli osnovne šole niso razkrili zgolj čudoviti kom- ♦ T ■ H1 «1-13 C-O*.'. Pi:; D H :iC-b il 0-;T.Bn|T ijiTJ]ftJi(rirrr%rj .irr* T^.tT■ IU0flfUtah 1 kHwi.H JL e t vtrrr f■ m-rlrll- rf /r KW-., .(jrnj ;rir r1'" l? JI ( iCiiti n r'F i:'" IlKI1, t VUH iH "J'C Zi if U U rf ? . .iifCM lic (KUtfejIj Vili PD NF DTI JFK ob J0-30h. — ivo itiho oAlit» m rH*pd{l UMITV* (TC UN |{ü) m lutlovti TC C EU TEfl Wjüriv. Ii Umgomtr. Bttttvfjpti LjufeJjjnh ■h p« t-mallu; lirnHt^-K-ttMfr.ti Ciril Velkovrh, Od štajerskih goric do strme tržaške obale Ljubljana, avtor, 2013. 192 str., 58 fotografij. V predgovoru k Velkovrhovi tretji knjigi je takole zapisano: »Kako lepo je živeti in delati!« Tako je avtor knjige Od štajerskih goric do strme tržaške obale Ciril Velkovrh napisal v elektronskem sporočilu ob pripravi na njeno izdajo. S temi besedami je nezavedno razkril svojo temeljno lastnost, ki je podlaga njegove fotografske oziroma razgledničarske dejavnosti, prirejanja številnih razstav in nenazadnje njegovih knjig, prejšnjih dveh, Glej, kako lep je ta naš svet in Gore in spomini ostajajo ter tudi sedanje tretje. Velkovrhova knjiga Od štajerskih goric do strme tržaške obale je tematsko utemeljen večplastni odraz sedanjega slovenskega kulturnega utripa. S podnaslovom Spomini s pohodov po slovenskih planinskih poteh in z odpiranja razstav fotografij naravne in kulturne dediščine od pesniško nadah-njene poante v glavnem naslovu preide k nazornosti vsebine. To so najprej spomini, ki so vselej bolj ali manj subjektivni in kot take moramo sprejemati njegove stike z ljudmi in opis razmer, ki so prireditelja razstav spremljale. To prvo sestavino dopolnjuje druga, prav tako zanimiva plast, to je objava govorov tistih, ki so razstave odpirali. Kot so Velkovrhove razglednice in njegovi spomini na spremljajoče dogodke ob razstavah svojevrsten dokument Cml Vfcltwm OC STA.-EfiSKm GOR (C ao STRME TRŽAŠKEOBALF časa, so taki tudi zapisi govorov. Govorniški položaj je sicer v določenih značilnostih nad-časoven, saj nagovor ljudem zahteva poseben stil ter utečene skladenjske in vsebinske vzorce, o čemer govori retorika, a kulturna vsebinska razsežnost in čutenje, ki je odraz časa, tej podlagi doda nazorno aktualno vsebino. Natančni opisi družabnih okvirov in praktičnih organizacijskih dejstev, med katerimi so poleg težav tudi presenečenja, so privlačen sociološki odmev, so pričevanje, kako je organizacija razstav v določenem obdobju potekala in s čim vse se je moral pobudnik spoprijemati. Zato se knjiga s tem delom dotika tudi blagih etnoloških izhodišč. Knjiga je obenem tudi svojevrsten seznam pomembnih slovenskih javnih delavcev z različnih področij, od kulturnikov, znanstvenikov, pevcev do cerkvenih dostojanstvenikov. V ozadju pa tiči še neka, ne tako izrazita, a vseeno dosledna sestavina. To je hotenje poudariti pripadnost ne samo širše slovenskim, ampak tudi krajem Velkovrhovih staršev, prednikom s polhograjskega konca. Milka Bokal 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si IFF - krav maga/kapap Slovenija Zgodovina krav maga Krav maga je nastal v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Imi Lichtenfeld (1910-1998), znan tudi kot Imi Sde-Or, je prvi začel s poučevanjem krav maga v Bratislavi z namenom, da bi pripadnikom židovske skupnosti pomagal pri obrambi pred nacistično vojsko. Kot izjemen poznavalec borilnih veščin je oblikoval skupine mladih bojevitih Židov, ki so se borili proti nacističnim skupinam v mestih in postali t.i. »street figh-terji«. Z ustanovitvijo židovske države je Imi postal glavni inštruktor Izraelskih obrambnih sil in pri tem ves čas intenzivno razvijal in izpopolnjeval tehnike. Kaj je IFF - krav maga / kapap? IFF (Israel free fight) KRAV MAGA/KAPAP je praktičen in taktičen sistem boja, ki uči, kako v prvi meri preprečiti, se spopasti in prevladati v vseh vrstah nasilja in napadov. KAPAP je kratica za Krav Panim el Panim, prevedeno "boj prsa na prsa", "face to face combat". Krav maga (dobesedno kontakni boj) je vojaška borbena veščina, ki so jo razvili v Izraelu. Ime izhaja iz hebrejske besede krav, kar pomeni "boj" in maga pomeni "stik". Uči, kako v najkrajšem mogočem času onesposobiti nasprotnika in je t. i. »mixed marshal arts« tehnika. V začetku ga je uporabljala izključno vojska, specialne enote in tajne službe (Mossad, Shabak, Aman, Yamas, Borilna veščina ItRAEL FREE HOVT A KRAV MAGA - HAi AP vMb. k vpbu novf članic* In čira od 12.Irl Č» tf radi vadili l7rJ*Mifr*M0>vt riflAV UAG4 - KAPAP » n«n pudru*!!* tu ir*n ngi 1 «D iwx «ti|>lh In prlhih Dd 21 m 44 Ü.toiaa v 1-t-Iü'j jwJhiIl I pOJdFIT nn Vrhniki ( Pnxi mirt^fü J2| Vti Inlu: Džcnfu Qitti: 051 55 T E- din.......... itili£@yni.III.CONI iW-v/.doiohl.sr aH wvwjl kjralrtlubvriin^ kj n«t CIA ...), a se je sčasoma prilagodil tudi civilistom in ga dandanes poučujejo v šolah krav maga po vsem svetu. Je edinstvena borilna veščina, izjemno uporabna v vojnih rezmerah, bojih za življenje in smrt ter tudi kot samoobramba na ulicah. Tehnike krav maga je mogoče zelo hitro osvojiti, saj se izvajajo naravno in intuitivno, ker se praktično uporabljajo v stresnih razmerah. Bistveni del tehnike krav mage so učni proces, metodologija in načini usposabljanja. Izobražuje na področju samoobrambe, borilnih veščin in tudi sposobnosti za obrambo drugih na edinstven in celovit način. Zaradi svoje enostavnosti je krav maga primeren za moške in tudi ženske, ki se s pomočjo tehnike krava mage naučijo ubraniti pred veliko večjimi in težjimi napadalci. Krav maga omogoča in pospešuje tehnični, taktični, fizični in duševni napredek ter razvoj vadečega. Zaradi svoje kompleksnosti in celovitosti je tehnika krav maga primerna za civiliste (obeh spolov in vseh starosti) in tudi za številne druge sektorje, kot so: pripadniki policije, pazniki, pripadniki vojske, varnostno osebje, obveščevalni agenti, pripadniki protiteroristič-nih enot in pripadniki posebnih - specialnih enot. Temeljno načelo celotnega sistema boja je, da mora biti vsaka obramba najhitrejša, najmočnejša, najkrajša, najbolj naravna in brez oklevanja, kar pomeni: če želite pobegniti - pobegnite, če želite udariti - udarite. Kako poteka trening IFF krav maga/ kapap? Čeprav krav maga ni tekmovalna veščina in zato pri treningih nismo omejeni s pravili, pa to ne pomeni, da nastaja več poškodb kot pri borilnih športih. Skozi celoten trening je zagotovljena kar največja varnost, saj se uporablja zaščitna oprema, kot sta ščitnik za zobe in suspenzor, v nadaljevanju pa tudi rokavice in ščitnik za piščali. Seveda pa z odgovornim in kontroliranim ravnanjem za varnost poskrbi vsak posameznik. Na treningih je velik poudarek namenjen tudi stresnim situacijam, kjer učenci lahko doživijo najbolj realne okoliščine napada in tako vidijo, kako bi znanje krav mage instinktivno uporabili v primeru napada. Del treninga namenimo tudi vajam za moč in kondicijsko pripravljenost. Krav maga namreč pripravlja posameznika, da deluje v vseh okoliščinah in scenarijih glede na svoje potrebe in tveganja, s katerimi se spopada. Omogoča in prinaša tehnično, taktično, telesno in duševno rast in razvoj. Treninge vodjo strokovno usposobljeni slovenski inštruktorji z več kot tridesetletnimi izkušnjami na področju borilnih veščin, ki so svoje znanje pridobivali pod budnim očesom mojstra Amnon Alonija, izraelskega mojstra krav maga in karateja 6. dan. Džemal Mustafic, mojster karateja 6.dan Vpis novih članov v Karate klub Vrhnika Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti ter prijetnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših skupinah pod strokovnim vodstvom visoko kvalificiranih trenerjev z dolgoletnimi izkušnjami. Kaj je karate? Karate je japonski izraz za "prazno roko", sicer pa samoobrambna borilna veščina Daljnega vzhoda, ki se je v drugi polovici 19. stoletja razširila na zahod, kjer se je pod vplivom novega kulturnega okolja in posameznih športnih znanosti razvila v najbolj množičen borilni šport. Karate kot borilna veščina pomeni urjenje bojevniškega duha in telesa ter učenje in treniranje učinkovite samoobrambe skozi natančno predpisana, s to ali ono tradicijo opredeljena in s strogim moralnim kodeksom pogojena pravila obnašanja. Karate kot šport pomeni s tekmovalnimi pravili opredeljeno borbo ter z zahodno kulturo, znanostjo in sistematiziranim športnim izkustvom opredeljeno pripravo tekmovalcev za športna tekmovanja.. Otrokom pomeni karate obliko telovadbe, skozi katero razvijajo svoje psihofizične sposobnosti in se učijo samoobvladovanja, mladini služi kot psihosocialno koristna rekreacija in tekmovalni šport, odraslim pa kot koristen sestavni del kakovostnega njihovega vsakodnevnega življenja. Prednosti vadbe v našem klubu • Že po kratkem obdobju redne vadbe (najmanj dvakrat na teden) je opaziti večjo splošno fizično kondicijoe, pri mlajših kategorijah pa je opaziti izredno pozitiven vpliv vadbe na skladen telesni razvoj. • Pridobivanje občutka za redno, disciplinirano in odgovorno ravnanje ter spoštljivo obnašanje. • Skladno s tem si predvsem mlajši pridobivajo odlične delovne navade, ki so še kako dobrodošle tudi na drugih področjih zdajšnjega življenja. • Vse navedeno izredno pozitivno vpliva na nadzor lastne agresivnosti. • Izboljševanje vizualno-motorične koordinacije, tako statične kot tudi v gibanju. • Spoznavanje in izpopolnjevanje tehnike pravilnega dihanja. • Mnogo lažje obvladovanje vsakodnevnega stresa. Kdo lahko obiskuje karate? Še posebno ga priporočamo vsem, ki doslej niso niti pomislili na vadbo: • ljudje v zrelih letih, ker ohranja in spodbuja energičnost in vitalnost, • ljudje z zdravstvenimi težavami, ker zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, • ljudje s povečano telesno težo, • odraščajoča mladina, ker vzpodbuja rast in telesni razvoj, • telesno slabo pripravljeni, • aktivni športniki. Vpisi od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. Gsm: 051 303 857 www.karateklubvrhnika.net ali www.dojofit.si E-naslov: karate-klub-vrhnika@siol.net Vljudno vabljeni! Športni pozdrav Karate klub Vrhnika m 35 Novo: tradicionalni aikido in samoobramba na Vrhniki S septembrom 2013 začenjamo na Vrhniki vadbo tradicionalnega aikida in samoobrambe. Treningi bodo dvakrat na teden po 1,5 ure. Treningi so primerni za ženske in moške ter ni starostnih omejitev. Treningi aikida in samoobrambe bodo v duhu obvladovanja napadalca s čim manj poškodbami. Treniral nas bo Oliver Antauer, mojster aikida 3. dan in mojster samoobrambnih borilnih veščin (SYSTEMA, KFC, KRAV MAGA) z več kot 25-letnimi izkušnjami. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo na elektronsko pošto: combat.aikido.vrhnika@gmail.com, informacije pa dobite po telefonu 041 709-104, g. Oliver. 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 Aikido na Vrhniki - gradimo karakter Na Vrhniki v četro sezono vstopa Aikido društvo Uruwashii, ki ponuja treninge sodobne, neagresivne borilne veščine aikido iz Japonske. V klubu, ki je član Aikikai zveze Slovenje in ga vodi li-cenciran inštruktor aikida Tadej Pačnik, vadi 15-20 članov, moški in ženske različnih starosti. V sezoni 20012/13 je klub organiziral dva začetna tečaja aikida, na izpitih so bili uspešni vsi člani in napredek v klubu je očiten. Prvič smo se spopadli z vadbo aiki-kena, vadbe z lesenim mečem, kar bomo negovali tudi v tej sezoni. Aikido je borilna veščina, ki uporablja goloroke tehnike ter orožja. Uporablja mete, vzvode, veliko je gibanja. Pri treningu se poudarja sodelovanje, vadi se v parih in po zmožnostih vadečih. Aikido je borilna veščina, ki veliko časa namenja študiju načel Trener kluba borilnih veščin, ki jih lahko uporabimo tudi Tadej Pačnik v vsakdanjem življenju. Zato je primerna za MNCDren • MNCDren •MNCDren •MNCDren •MNCDren •MNCDren •MNCDren • MNCDren Ekipa 2012/13 odrasle, predvsem ljudi v srednjih letih, ki iščejo športno aktivnost, ki jo lahko vadjo varno in napredujejo do pozne starosti. Treningi potekajo vsak torek in četrtek v DojuFit, Pod Hruševco 42. Vabljeni tudi vsi, ki ste že trenirali aikido različnih smeri, klub je odprt za vse. Začetni tečaj poteka od 19. do 20. ure, sledi trening z nadaljevalci do 21.30. Več informacij si lahko preberete na www.aikido-vrhnika.com, pišete na info@aikido-vrhnika.com ali pokličete na št. 031 400 961. Še ena odlična sezona na Drenu V sezoni 2011/2012 smo postavili meje uspešne sezone zelo visoko, saj smo ustvarili zdravo kakovostno in vzgojno okolje za kaljenje nogometašev. Kot posledica vsega tega, načrtnega dela ter predanosti trenerjev smo posledično dosegli tudi zelo zavidljive rezultate, saj smo se uvrstili na zaključni turnir, osvajali turnirje, tekmovali v zimski ligi. Po končani sezoni smo poslali našo najstarejšo selekcijo U-10 na Vrhniko. Pred novo sezono smo bili rahlo nervozni, a polni pričakovanj, saj smo se zavedali, da bo tako uspešno sezono težko ponoviti. V sezono smo štartali s tremi tekmovalnimi selekcijami, ki so se vse izkazale. Najstarejši fantje (U-10) so že na prvi tekmi s zmago 14 : 0 zasedli prvo mesto, ki ga niso več izpustili iz svojih rok. Eno leto mlajši dečki so prav tako vodili od prve do zadnje tekme in na koncu z razliko 27 točk suvereno osvojili prvo mesto. Selekcija U-8, ki se je predvsem izkazala v drugem delu leta, je osvojila zelo pohvalno drugo mesto. Med letom je selekcija U-9 osvojila tudi zimsko ligo, kjer so se za njimi razvrstile ekipe, kot so Bravo, Olimpja, Domžale, Interblock, Tabor iz Sežane, Krka ... U-10 pa je na zaključnem turnirju, ki je potekal na Drenovem Griču, osvojila pokal za tretje mesto v konkurenci več kot petdeset ekip iz osrednje slovenske regije. Osvojili smo tudi nekaj turnirjev in drugih ter tretjih mest in se udeležili močnih mednarodnih turnirjev, kjer smo pustili dober vtis. Smo tudi prejemniki posebnega priznanja, ki smo ga prejeli na Športniku leta na Vrhniki. Letos se je tudi prvič od združitve med Drenom in Vrhniko zgodilo, da so otroci, ki so začeli s treningi na Drenovem Griču, igrali v selekciji U-12 in takoj je ekipa napredovala ligo višje. Tako tudi čestitamo trenerju Jasminu in vsem nekdanjim Drenčkom za ta uspeh. VABIMO DA SE NAM PRIDRUŽIJO PRI TRENINGIH NOGOMETA, KI POTAKAJO ZA OTROKE OO A, IN DO 11- LETA NA DRENOVEM GRIČU, KJER IMAJO VSI NOVI ČLANI PRVI MESEC BREZPLAČNO VADBO VEČ INFORM ACJI NA OSI 368 - JAN V klubu gradimo tudi štiri nove garderobe za vse športne aktivnosti, ki potekajo v parku. Predvidevamo, da bodo ob koncu jesenskega dela tudi pripravljene za uporabo. Ker pa smo še vedno »vaški« klub, smo organizirali tudi tri druženja staršev in otrok vseh selekciji, saj je pomembno dobro vzdušje v okolici kluba. Naše vodilo je, da v dobrem zdravem okolju, kjer sta načrtno in kakovostno delo podprta z redom in disciplino, posledično pridejo tudi dobri rezultati. Zato naši cilji niso samo kratkoročni, ampak si želimo pomagati staršem vzgojiti dobrega človeka, vzornega športnika in kakovostnega nogometaša. V letošnji sezoni smo se napredovali na vseh področjih, ker pa imamo še rezerve in ogromno idej, nas čaka še veliko dela. Tako bomo letos v zimskem času otrokom ponudili še dodatne treninge iz gimnastike in splošne telovadbe, saj bo to otrokom po- magalo pri njihovem razvoju. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam kakor koli pomagali, predvsem pa staršem, ki so nam zaupali njihove otroke, da so se pri nas razvijali v boljše športnike, nogometaše. Nova sezona že poteka, vabljeni vsi nogometni navdušenci Med tem ko vi berete o nas, mi že pridno treniramo, saj so se treningi začeli 12.av-gusta. Sedaj, v začetku septembra, pa nas čakajo prve ligaške tekme. Če ste spoznali zdravo zgodbo, se nam vaš otrok lahko pridruži na treningih nogometa. Sprejemamo vse otroke od četrtega leta pa do desetega, da se nam pridružijo v programu, prilagojenem za njihovo starost. Za kakršno koli vprašanje ali dodatno informacijo lahko pokličete na št. 051 363 368, Jan, in z veseljem vam bomo odgovorili. v Namiznoteniška sekcija ŠD Vrhnika Rekreativci naše sekcije so v minuli sezoni (2012/2013) izvajali svoje dejavnosti dvakrat na teden, ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 21.00, in sicer od začetka septembra do konca aprila. Poleg rekreacije so sodelovali s tremi ekipami (tričlanske) v ljubljanski re- kreativni ligi. Tekmujejo v petih kakovostnih skupinah s po desetimi ekipami. Naša prva ekipa je tekmovala v četrti kakovost ni skupini in osvojila peto mesto. Tretja ekipa je tekmovala v peti kakovostni skupini in osvojila tudi peto mesto. Naša druga ekipa, »študentska«, je tudi igrala v peti skupini in bila s premalo izkušnjami zadnja. V vseh skupinah tekmovalci tekmujejo po ligaškem sistemu. K sodelovanju vabljeni vsi iz prejšnje se- zone. Vabimo še druge interesente te športne panoge, predvsem ženske, katerih udeležba v minulih dvanajstih sezonah je bila res zelo majhna. Vabljeni tudi začetniki. V primeru večjega števila prijav se naknadno dogovorimo za razširitev urnika še na kateri drugi dan v tednu ob isti uri. Franci Drašler Slovenski košarkarji - veterani v • v • • • uspešni v Grčiji V Solunu, drugem največjem mestu Grčije, je v času od 12. do 21. julija 2013 pod pokroviteljstvom FIMBA maxibasketball potekalo dvanajsto svetovno veteransko prvenstvo v košarki. Iz Slovenje se je prvenstva udeležilo osem ekip (ena ženska in sedem moških), ki so dosegle naslednje uvrstitve: Kategorija Štev. ekip Uvrstitve W 55 + 4 3. mesto - Slovenia (veteranke Ljubljana) - bronasta medalja M 40 + 16 12. mesto - Slovenja (Zlatorog Laško), M 45 + 21 8. mesto - Slovenja (Aikea Portorož), 11. mesto - Slovenja (Štajerska), M 50 + 30 2. mesto - Slovenia (Luxuris Ljubljana) - srebrna medalja, 11. mesto - Slovenja (Štajerska), M 55 + 12 3. mesto - Slovenja (Kočevje) -bronasta medalja M 60 + 14 6. mesto - Slovenja 60+ Sodniške barve pa je uspešno zastopal Jure Fišer iz Ljubljane. Letošnjega prvenstva se je sicer udeležilo 171 ekip (120 moških in 51 ženskih), skupaj več kot 2.500 igralcev in igralk, ki so tekme odigrali v lepo urejenih dvoranah z odličnimi igralnimi površinami. Slabše je bil organiziran le javni prevoz, tako da smo se morali na tekme voziti z lastnimi vozili in taksiji. Med prvenstvom sta bila tudi dva prosta dneva, ki so ju posamezne ekipe izkoristile za ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, ki jih v Grčiji ne manjka. Zelo dobro je bila organizirana in obiskana tudi otvoritvena slovesnost v dvorani Alexandrion na sejmišču, kjer tekme igra domači prvoligaš Aris. V Solunu poleg Arisa domujeta še prvo-ligaša Paok in Iraklis, ki ga je nekaj sezon treniral naš nekdanji igralec in selektor Jure Zdovc. V Grčiji je košarka najpopularnejši šport, kar dokazuje tudi ve- SLOVENIJA 60+ : 12 - Gvardjančič, 18 - Gantar T, 23 - Fišer, 25 - Lorbek, 26 - Rome, 15 - Macura, trenerja Brenk in Balderman, 16 - Pokorn, 10 - Gantar M, 9 - Modrijan, 7 - Urbič, 22 - Lovše, 14 - Lipovž liko dobro urejenih dvoran, kluba Panatinaikos in Olympiakos iz Aten pa sta vrhunsko organizirana in sodita v sam vrh evropske klubske košarke. Grki so največji uspeh dosegli leta 1987 z osvojitvijo naslova evropskega prvaka. V solunskem Arisu je svojo bogato športno pot začel in zanj igral petnajst sezon tudi legendarni košarkar Nikos Galis. V slovenskih ekipah je letos nastopilo kar nekaj nekdanjih igralcev in igralk, ki so nosili dres jugoslovanske in slovenske članske reprezentance: Marko Gvardjančič, Jože Fišer, Slavko Kotnik, Dušan Hauptman, Zlatko Šantelj in Marjana Bremec ter Meta Stoka - Debevec. FIMBA 1991 - 2013, Mednarodna organizacija za veteransko košarko je bila ustanovljena 21. avgusta 1991 v argentinskem glavnem mestu Buenos Airesu, kjer je bilo tudi prvo svetovno prvenstvo z 32 ekipami in 400 udeleženci. Naslednja prvenstva so bila: leta 1999 v Mon-tevideou - Urugvaj, leta 2001 v Ljubljani - Slovenja, leta 2003 v Orlandu - ZDA, leta v 2005 Christchurchu - Nova Zelandija, leta 2007 v San Joseju - Portoriko, leta 2009 v Pragi - Češka in leta 2011 v Natalu - Brazilija. Poleg teh vsako leto potekajo tudi regionalna prvenstva, kot so: evropsko, panameriško, panpacifi-ško. Po številu osvojenih medalj na dosedanjih prvenstvih so na prvem mestu med 32 državami dobitnicami ZDA, 48 medalj (27 zlatih, 5 srebrnih in 16 bronastih), na zelo dobrem šestem mestu pa je Slovenja z osvojenimi 29 medaljami (7 zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih). Reprezentanca Slovenje M 60+ je med štirinajstimi ekipami na prvenstvu, v kategoriji igralcev starih 60 do 65 let, zasedla šesto mesto. Rezultati: 1. kolo: Slovenja : Češka 50 : 52 (podaljšek), 2. kolo: Slovenja : Rusija »B« 54 :37, 3. kolo: Slovenja : Urugvaj73: 62,4. kolo: Slovenja : Rusija »A« 35 : 68 (četrtfinale), 5. kolo: Slovenja : Grčija 47 : 37, 6. kolo: Slovenja : Ukrajina 36 : 60 Koše so dosegli: Macura 94 (37 : 26), Fišer 51 (4:3), Gantar Tone 27 (15:9), Modrijan 23 (16: 11), Lorbek 23 (2 : 1), Lipovž 22 (5 : 4), Rome 20 (10 : 4), Pokorn 17 (2 : 1), Balderman 9 (1 x 3), Gvardjančič 6 (4 : 2), Marjan Gantar 3 (2 : 1), Urbič 0 in Lovše 0, trener Lan Brenk. Vrstni red : 1. Rusija »A«, 2. Brazilija, 3. Litva, 4. Češka, 5. Ukrajina, 6. Slovenja, 7. Grčija, 8. Slovaška, 9. Čile, 10. Rusija »B«, 11. Nemčija, 12. Urugvaj, 13. Rusija »C« in 14. Poljska Doseženo šesto mesto lahko ocenimo kot zadovoljivo, saj bi brez poškodb v drugem delu (poškodovana Tone Gantar in Radovan Lorbek) in srečnejšemu žrebu v četrtfinalu (igrali smo s poznejšimi prvaki Rusi »A«) lahko zaigrali v boju za medalje. Zadnji del priprav na prvenstvo smo imeli že drugo leto zapored na Vrhniki v dvorani OŠ Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili ZIC Vrhnika, Danijelu Cukjatiju, Jožetu Nagodetu za vsestransko pomoč in domačemu košarkarskemu klubu. Od nekdanjih vrhniških košarkarjev mlajše generacije je v kategoriji M 50+ nastopil tudi Milan Jevšek v ekipi Štajerske. Nasvidenje ponovno v Orlandu na Floridi (ZDA) na trinajstem svetovnem veteranskem prvenstvu od 20. do 30. avgusta 2015. Franjo Modrijan 54 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija .......26 avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski 8. do 14. 6. 2013 -Lintverni v Črni gori V začetku junija smo se Lintverni podali v Črno goro. Naš osrednji cilj je bilo pogorje Durmitorja, ogledali pa smo si tudi veliko geografskih in kulturno-zgodovinskih znamenitosti Črne gore. Idejo za Durmitor je že pred leti dal Duno, ki je bil kot načelnik mladinskega odseka PD Mengeš s skupino mladih planincev tam že davnega leta 1974 in je vtise zapisal tudi v Planinskem vestniku. Ideja je ponovno oživela lani, vzpodbudilo pa jo je dejstvo, da je začel Mornar kot predstavnik Slovenije z delom v Črni gori. Mornar je tudi sestavil program in pripravil vse potrebno, da bi bil planinski izlet čim uspešnejši. Na pot smo se odpravili z dvema kombijema in prvi večer prenočili v Konavlah pri Dubrovniku. Vmes smo si vzeli tudi čas za kopanje v Pakošta-nih in za ogled Dubrovnika. V Konavlah nas je pričakal Mornar in nas ob odlični jedači in pijači v prijaznem penzionu Country house seznanil s podrobnostmi našega programa. Naslednji dan je bil namenjen ogledu znamenitosti obmorskega dela Črne gore. Tako smo si najprej ogledali Herceg Novi, se sprehodili po starem delu Budve in si vzeli čas za ogled nekaterih zanimivosti Tivta. Ogledali smo si novo marino, ki je bila že polna dragih luksuznih, predvsem ruskih, plovil, nato smo si pod vodstvom starega podmorniškega mačka podrobneje ogledali obnovljeno največjo jugoslovansko podmornico ter znamenito vojaško jadrnico Jadran. Preko Petrovca na moru, Virpazarja, Podgorice in Nikšiča smo se potem odpeljali na naš glavni cilj Žabjak v pogorju Durmitorja. Vreme je bilo odlično, žal pa je vremenska napoved že kazala, da bomo imeli z vremenom težave. Že prej so nas tudi opozorili, da je na Durmitorju še veliko snega in da vzpon na nekatere vrhove ni mogoč oz. je dokaj nevaren. Namestili smo se v hotelu Zlatni bor, ki ga je za nas, na priporočilo njegovih črnogorskih kolegov, rezerviral Mornar. Bila je odlična izbira, saj smo tam preživeli nekaj nepozabnih dni in noči. Predvsem nas je očarala »lokalna kuhinja« z odličnimi zajtrki in večerjami, tako da skoraj ni bilo Lintverna, ki se domov ne bi vrnil s kakim kilogramom več. Žabjak nas je očaral s svojo lego in prostranostjo, zelo pa razočaral s svojo izmaličeno arhitekturo. Ne moremo verjeti, kaj so lahko nekateri ambiciozni domačini, predvsem pa prišleki - »gospodje« iz Nikšiča, Podgorice in iz drugih krajev Črne gore - z gradnjo t.i. »arhitektnih čudes« naredili iz čudovite pokrajine. Že prvi večer smo se sestali z lokalnim planinskim vodnikom Zoranom, profesorjem športne vzgoje, gorskim vodnikom in reševalcem, ki so ga Mornarju priporočili njegovi črnogorski planinski prijatelji. Doma smo bili zaradi tega malo nejevoljni: » Češ, po hribih znamo že sami hoditi, med nami je tudi gorski vodnik, kaj se nam vsiljuje še lokalni vodnik,« a kmalu se je Mornarjeva odločitev pokazala kot popolnoma pravilna. Zoran nas je že ob prvem snidenju, ko smo načrtovali naše poti, seznanil, da vzpon na najvišjo goro ne bo mogoč, ker je tam še preveč snega. Bili smo kar malo žalostni, saj smo si srčno želeli osvojiti »znameniti« Bobotov kuk. Za uvod smo si zato za naslednji dan izbrali Šljeme, gorovje z več vrhovi - eden med njimi naj bi bil urad- no tudi drugi najvišji vrh Durmitorja. Polni planinskega elana, dobro »podloženi« z obilnim zajtrkom in dobro naloženim sendvičem za malico smo se naslednji dan podali na Šljeme. Vzdušje je bilo prešerno, ker so lahko del poti z nami šli tudi naši logisti, pa tudi vreme je bilo zjutraj lepo. Kmalu potem, ko so se od nas ločili logisti in jo pod vodstvom Starega ubrali svojo, lažjo pot do Črnega jezera, so se nad nami začeli zgrinjati temni oblaki. Po slabih dveh urah hoje po brezpotjih nas je že pošteno pralo in premetavalo zaradi močnega vetra. Nase smo si nadeli skoraj vse, kar smo imeli v nahrbtnikih, in ob orkanskem vetru in tudi ob dežju osvojili enega od vrhov. Kako bi lahko vrh osvojili brez Zorana in se srečno vrnili v dolino, nam še vedno ni jasno. Pa ne samo dež in megla, prečkati smo morali kar nekaj snežišč, ki so pomenila veliko nevarnost za zdrs. Da je to res, je precej nižje potrdil Špik, ko mu je na ne preveč dolgem snežišču spodrsnilo in je po zadnji plati s kar veliko hitrostjo pristal na kupu skal in kamenja. Na srečo je bilo vse skupaj brez posledic, smo pa njegovo sled lahko opazovali tja do doline. In ob vsem skupaj je bilo tudi veliko smeha, saj smo sled poimenovali »Špikov žleb«. Po vrnitvi v dolino se je vreme občutno izboljšalo in odločili smo se, da se po ravno tisti dan odprti cesti odpeljemo na sedlo, kjer je najboljše in najlažje izhodišče za vzpon na Bobotov kuk. In spoznali smo, koliko snega je še v hribih in kako veliki so bili še snežni zameti, skozi katere so se morali prebijati vzdrževalci ceste. Naš drugi cilj je bila naslednji dan zelo razgledna Crvena greda. Tako kot na Šljeme smo se nanjo pod Zoranovim vodstvom odpravili vsi, so pa logisti izbrali krajšo, a zelo lepo lažjo varianto okrog Jablan jezera. Na vzponu, kjer smo morali prečiti kar nekaj snežišč, smo imeli srečo z vremenom in z najvišjih razgledišč Crve-ne grede smo imeli čudovit pogled na pogorje Durmitorja, na Žabljak ter na veliko Črno in malo Kačje jezero. Na vrhu nas je s spomini na svojo prvo planinarjenje po Durmitorju raznežil Duno, svoje pa sta dodala še Povžar in Cvele, ki sta pred leti že bila na Bobotovem kuku. Ob poležavanju na toplem soncu nas je s svojim pripovedovanjem o Durmitorju ter o svojih gorniških izkušnjah ob rakiji in pivu razvajal še vodnik Zoran. Bilo je kot v planinski pravljici. Na Mornarjevo pobudo smo za spust izbrali daljšo, večurno varianto, ki pa nam je omogočila odlične poglede na vse razsežnosti Durmitorja. Pazljivo smo prečili oz. se ognili kar nekaj snežiščem, med potjo pa smo srečali nekaj dokaj slabo opremljenih planincev, ki so se vzpenjali proti vrhu Crvene grede. Ker so črni oblaki in oddaljeno grmenje naznanjali nevihto, jim je vodnik Zoran odsvetoval nadaljevanje vzpona. Niso ga poslušali, preveč blizu se jim je zdel vrh; pa smo potem zvečer slišali, da so morali nekateri celo klicati gorsko reševalno službo. Tudi nas je nevihta dosegla, več kot uro in pol nas je dobro močilo in nekateri bolj drugi nekoliko manj premočeni smo prišli do parkirišča pri Črnem jezeru, kjer so nas čakali logisti. No ja, niso nas ravno čakali, saj so dremali v zarosenem kombiju in smo jih skoraj morali zbezati ven. A smeha in dobre volje ni manjkalo in spet smo zagodli marsikatero lintvernovsko. Vremenska napoved za naslednji dan je bila slaba, zato smo med vožnjo do hotela odločili, da načrtovane ture po planoti do kanjona Tare ne bomo naredili, ampak bomo Žabljak zapustili en dan prej. Brez dobre večerje in druženja po njej seveda ne gre in tako smo naše bivanje na Žabljaku zaključili s »fešto«, na katero smo povabili tudi našega vodnika Zorana. S skromnim darilom smo se mu oddolžili za sjajno vodenje v želji, da se bomo v prihodnosti še kdaj srečali. Bil je več kot zelo dober planinski vodnik. Da smo imeli prav, ko smo se odločili, da predčasno zapustimo Žabljak, se je pokazalo naslednje jutro, ko smo se v dežju odpeljali do kanjona reke Tare. Nekateri prvič, drugi ponovno smo se najprej sprehodili po znamenitem mostu nad kanjonom Tare v kraju Durdevac Tara ter potem ob Tari s postanki za oglede in okrepčilo nadaljevali pot do Mojkovca in nato preko Kolašina do Podgorice. Tam nas je pričakal Mornarjev črnogorski kolega, ki nas je vodil po znamenitostih glavnega črnogorskega mesta. Brez nikšičkega piva, ki je bilo sicer naš stalni spremljevalec, seveda ni šlo in prav prijetno smo se z njim ohladili v najbolj znani in zelo stari mestni restavracji. Naš naslednji cilj je bilo zgodovinsko Cetinje, do katerega smo se podali po stari cesti preko Rjeke Crnojevi-ca, kjer smo pri Mornarjevem kolegu preizkusili izvrstne specialitete Ska-darskega jezera. Cetinje, kjer nas je večina sicer že bila, nas je ponovno navdušilo in vsi zadovoljni smo prišli v Njeguše, kjer smo prespali. Ker v penzionu ni bilo dovolj prostora za vse, so nekatere namestili v lesene, t.i. ekohiške in spet se je ob smehu oblikovala nova skupina Lintvernov - Lintverni iz diaspore. Tudi naslednji dan je bil zelo zanimiv, saj smo se povzpeli na znameniti Lovčen in se potem po lepo razgledni, a ozki in vijugasti cesti spustili do Kotorja. Kljub številnim turistom, ki so prispeli v mesto z velikimi turističnimi ladjami, nas je Mornar popeljal skozi vse znamenitosti tega črnogorskega bisera. V prekrasnem vremenu je potem sledila vožnja ob obalah Boke Kotorske vse tja do Herceg Novega, kjer smo se poslovili od Mornarja. Prenočišče smo ponovno rezervirali v Konavlah in uspešen izlet po Črni gori izdatno proslavili na zaključni večerji, s katero nas je ponovno razvajal lastnik Duro. Bilo je zelo prijetno, saj smo ob spremljavi Špilčkovega ukuleleja prepevali in se veselili pozno v noč. Naslednji dan nas je čakala samo še dokaj dolga vožnja domov. Vmes smo si vzeli tudi čas za kopanje in na Bankirjevo pobudo smo zabredli v dokaj hladno morje v Promajni na Makarski rivieri. Splošno mnenje vseh udeležencev planinskega izleta je, da je bil izlet čudovit, kar velja predvsem zasluga neutrudnemu Mornarju. Ni bil samo organizator, bil je naš vodnik po znamenitostih Črne gore ter motor celotnega dogajanja. Iskrena hvala mu za vse. Res nismo osvojili tako želenega Bobotovega kuka, najvišjega vrha Črne gore, da smo imeli v Durmitorju dokaj slabo vreme, a vse skupaj vseeno zasluži oceno odlično. In vse to je razlog, da smo se že ob vrnitvi odločili, da se bomo prihodnje leto v Črno goro, in to konec avgusta, spet vrnili. Naš prvi gorniški cilj bo spet Bobotov kuk, glavnino pohodov pa nameravamo opraviti v Prokletjah, ogledali pa bi se radi tudi zahodni del Črne gore in vzhodni del Albanje. Ne dvomimo, da se bo Mornar spet izjemno potrudil in nam pripravil odličen program in da se ga bo udeležilo še več Lintvernov. Planinskega izleta smo se udeležili: Stari, Povžar, Špik, Betajnov'c, Duno, Ligojn'c, Spilcfk, Bankir, ITčar, Cvele, Cvičkar in Mornar. Besedilo: Cvičkar Fotografije: Cvičkar, Ligojn c, Povžar in Špik 23. do 27. 7. 2013 - Pohod Triglavk - Lenčevih punčk po Slovenski planinski poti - Storžič, Karavanke Izpred OS Ivana Cankarja se nas je v torkovem jutru odpeljalo štirinajst Triglavk s štirimi vodniki proti izhodišču našega letošnjega pohoda - Mače pri Preddvoru, 520 m. Jutro je napovedovalo lep sončen dan. Letos sta se nam na pohodu pridružili dve novi članici: Dušica in Pavla, ki sta bili obe polni pričakovanj. Po načrtu pohoda so letos pred nami po Storžiču še Karavanke, ki smo jih iz smeri Dovjega že prehodile pred petimi leti. Po hitro pripravljeni malici v Mačah nas je polne dobre volje in pozitivne energje pot vodila po lepi gozdni stezi proti domu na Kališču. Ko smo bili že nekoliko višje, se nam je na nekaj mestih odprl prelep pogled na Preddvor z jezerom Črnjava in v daljavi Kranj, Ško^o Loko in vrhove nad njimi. Ob poti so bili lično urejeni smerokazi izdelani iz raznih korenin dreves, ki so bili prava umetniška dela, kar resnično pritegne pozornost pohodnikov in polepša že tako lepo naravo. Posebno nas je presenetila ura na drevesu, ki je kazala točen čas, po katerem smo vedeli, da smo že blizu doma na Kališču, kjer smo imeli prvi daljši postanek in prekrasen razgled s terase. Nadaljevanje poti je sledilo na Stor-žič, 2132 m, kjer smo začeli najprej po široki in skoraj ravni poti do Bašelj-skega prevala, nato pa strmo v hrib mimo nizkih borovcev in pozneje po skalah. Ob poti smo že občudovali gorsko cvetje, prve planike, murke in druge rože. Prav vsi pohodniki smo se razveselili vrha Storžiča, kjer smo lahko občudovali gore, ki so nas obkrožale. Vodnik Bogdan nam je že kazal vrhove, ki so jih Triglav-ke osvojile lani, kot so Skuta, Kočna, Turska gora. Pred nami je bil spust v dolino proti Lomu pod Storžičem. Na prvem delu poti je bila potrebna precejšnja previdnost, zato je bil korak pohodnic nekoliko počasnejši. Nebo se je začelo oblačiti in upali smo, da bo dež še nekoliko počakal, da bomo prišli do Doma pod Storžičem in res smo imeli to srečo. Ko smo že skoraj povečerjali, nas je poškropilo le nekaj dežnih kapelj. Ker smo se zvečer javljali domačim, so le-ti povedali, da je ravno v tistem času doma na Vrhniki divjala nevihta z močnim vetrom. Po Iz septembrskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 14. 9. PLANINA RAVNE - VELIKI VRH 6.00 5-6 TATJANA PEČLIN 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 55 Tik pred odhodom na pohod Krst na vrhu Stola Vrh Storžiča osvojen večernem druženju v domu je sledilo spanje. Drugi dan smo se po zajtrku vzpeli do Male Poljane. Ob poti prek gorskih pašnikov s kravami je bilo poleg cvetja tudi precej gozdnih jagod in Bogdan nas je presenetil s sveže nabranimi. Na višini 1715 m je bil pred nami že Tolsti vrh in po kratkem postanku za opazovanje okolice, fotografiranje je sledilo tudi nadaljevanje poti proti Kriški gori. Pot je vodila skozi gozd in se je bolj spuščala. Občudovali smo kraje Gorenjske, ki so nam jih skupaj z vidnimi vrhovi predstavljali vodniki. Po postanku pri Koči na Kriški gori, 1471, m je sledil Na Golici je vedno veselo, v ozadju Julijske Alpe. spust v dolino. Prek travnikov skozi gozd v lepem sončnem vremenu smo komaj čakale da bomo v Tržiču. Tam nas je poškropilo nekaj dežnih kapelj. Ker se je dveh Triglavk lotil prehlad, je bila lekarna zelo zaželena, saj smo prav vse nameravale opraviti pot do konca. Naš končni cilj tistega dne je bila Koča na Dobrči, 1478 m, ki pa je bila še zelo daleč. Pri večerji ob spremljevalnem vozilu nas je rahlo pršenje dežja spomnilo, da je treba napolniti nahrbtnike z obleko in hrano za naslednja dva dneva. V Koči na Dobrči nas je zelo gostoljubno sprejel mlad oskrbnik s svojima pomočnicama. Večerni pogled na Bled Urnik vadb Studia Forte z otokom sredi jezera je bil z balkona koče čudovit. Večer se je zaključil ob veselem vzdušju, dobri glasbi in celo s plesom. Naslednje jutro pred odhodom smo po zajtrku občudovali balkonsko cvetje, ki tam zelo lepo uspeva, kar pa kaže na pridne roke osebja v koči. Po lepi gozdni poti smo prišli prek planine Preval do Roblekovega doma na Begunjščici, 1657 m. Pred leti je bilo pogorje Begunj-ščice bogato z manganovo rudo in so jo kopali in odvažali v dolino, na kar spominjajo table ob poti. Ob njej smo občudovali vse polno rož in ob poti smo imeli tudi pitno vodo. Po poti na vrh Begunjščice, 2060 m, smo ugotavljali, kako lepo so jo uredili. Lepi pogledi na okolico in jasno nebo so nam polepša- li dan. Z vrha se je naša pot vila navzdol in na delih s kamenjem, po poti preko melišča, smo morali biti znova zelo previdni. Skrb naših vodnikov in opozorila so nas stalno spremljala za varen korak vseh udeleženk. Dom na Zelenici, 1536 m, nam je nudil bivanje čez noč v obnovljenih prostorih z zelo lepo notranjostjo, vendar z neprijaznim oskrbnikom. V domu smo bivali sami. Četrti dan smo se na pot odpravili bolj zgodaj, saj je bilo treba prehoditi veliko poti pod vročim soncem s strmim vzponom po kamniti oz. peščeni poti. Ob poti so bile znova cele zaplate rož raznih barv: od rumenih, belih, roza - prava umetnost narave. Veseli smo bili osvojitve vrha Stola, 2236 m, ki je bil poln domačih in tujih pohodnikov. Razgledi proti Avstriji z Dravo in jezeri ter gorami so bili prekrasni. Pot smo nadaljevali do Prešernove koče na Stolu, 2174 m, kjer smo si malo odpočili. Bilo je zelo vroče in pred nami še dolga pot do Koče na Golici, 1582 m, prek planine Seča, kjer so se pasli konji in krave, ki so uživali v gorskem miru. Odlična večerja v naravi, po njej pa še okusne sladice naših pohodnic so bile dobra priprava za odhod v kočo na Golici in po večernem klepetu pred njo tudi za nočni počitek. Zadnji, peti dan pa je bil nekoliko manj naporen. Hodili smo tik ob avstrijski meji in občudovali pokrajino naših severnih sosedov. Prelep pogled je bil tudi na naše Julijce, še posebno lepo je bil viden očak Triglav. Prileglo se je posedanje na Hrušenskem vrhu, pod katerim je speljan predor Karavanke. Lep zaključek poti smo si pričarali na planini Rožca, saj smo oskrbnika poznali in se nam je pridružil pri kratkem klepetu. Čakal nas je še spust proti dolini, kjer smo počakali na avtobus. Vendar vsega lepega še ni bilo konec. Malo pred domom nas je čakalo posebno presenečenje: sprejem v domači gostilni z ansamblom harmonikarjev, najboljšo mogočo hrano in pestrim umetniškim programom. Vse to je bilo namenjeno našemu abrahamovcu vodniku Romanu. Naše želje Romanu še za naslednjih petdeset let so bile res iskrene. Vzdušje na letošnjem pohodu Lenčevih punčk je bilo enkratno; doživele smo veliko lepega: hoje, druženja, prijateljstva. V imenu Triglavk se zahvaljujem za organizacijo, vodenje, odlično pripravljeno hrano in uspešno izpeljan pohod po Karavankah: Bogdanu, Jožetu, Marjanu, Romanu, Cilki in Ireni. Besedilo: Jana Fabjan Fotografije: Irma Krvina, Stefoa Suha-dolnik, Jože Skolc Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si. dan/ura PON TOR S RE ČET PET SOB NED 6-00-7.00 SPINNING SPINNING SPINNING 7.30-8.30 KOMBO P.A.M,P. hen KOMBO PA.M.P, hen 8*00-9.00 ZDRAVA H RÖTE NI CA-Mojca i PILATES- Mojca £ POWER JOGA-irerifl 9.00-10-00 FORTE TNZ- MaJCa £ NOSEČKE- 1 rena FORTE TNZ-Mfljca £ FILATES- Uiika ZUM0A-trena 10.00-11,00 CHOSSFIT-Ksja mamica jn KOBACAJČEK-irtrw CROSSFIT-Kajs MAMICA IN KOSACAJČEK-urtfw 17.00-18.00 JQGA- Mqjca J. min] FORTE HIT Mojca N FORTE TNZ- NOSEČKE- IrfiM PILATE5-Mdjea £ 18.00-19.00 LADYLATES^ Ire^a SPINNING- l^Qr ZUMBA-Jrena RA.M.P.-Mojca £ PI LATE 5-Mojca Š 13.30-19.30 ZU MB A-£peia 19.00-20.00 2UMBA- trwu PlLATES-tali SPINNING- Urtier', FORTE Hrr- FlOfc SP1NNING- Mojea Š 19,30-20.30 PILATES- Nril 20.00-21.00 TRX- Neža P.A,M.P.-rich P.A.M.P.-Spelf) Sr 5PINNING- (Jrijan ZUMBA- Majg 20.30-21.30 P. A.M.P.-hell 21.00-22.00 SPINNING- UrbJin ZUMBA-špela TRX-ŠpeiFj 5, 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si URBANO NASELJE V OBJEMU NARAVE SPORT Vojkova 77, 01/565 30 30 Ljubljana - Bežigrad KAIAKI biziosi poslovni imenik Preizkusite 7-dnevni brezplačni dostop na www.bizi.si Cenik oglasov v glasilu Naš časopis * &iCSpori windsurfing Enota mere Cena v EUR z DDV 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev 4,51 Vi strani 225,34 Vi strani 450,68 cela stran 901,35 zahvale 67,60 GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razniizkopi * Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Zimsko čiščenje snega Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041742 018 20 LET TRADICIJE, IZKUŠENJ IN ZNANJA ZNIZAJTE STROSKE OGREVANJA Z VGRADNJO VREMENSKO VODENIH REGULATORJEV OGREVANJA IN PRIPADAJOČE OPREME TOPLOZRAČNIH KAMINOV NA POLENA IN PELETE Wodtke (www.wodtke.si) Edil kamin (www.edilkamin.com) Nordica (www.lanordica-extraflame.com) V SEPTEMBRU IN OKTOBRU AKCIJSKE CENE ZA DOBAVO IN MONTAZO elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 57 iriS V petek 4. oktobra, pod dvema velikima šotoroma v Športnem parku Vrhnika. Začetek prireditve ob 20 uri Vstopnine ni VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. So neti ^center zdravja in lepote a PEDIKURO & IPL LASERJEM dVEC VRST MASAŽAMI ä DEPILACIJO ä MANIKURO ä NEGO OBRAZA ... AKCIJE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2013; • UGODNI PAKETI ZA VSE MASAŽE: kupiš 4 masaže = . [)EPIL^(3?JA'CEL'E NOGE +BIKINI: 2S"EUR 20 EUR T AYÜÄ/CNE^A OBRAZA OXYGEN/PLAT|NUM/ ^P^i^flSSiSS^-asM^eesa pamerS ™pj+20 min GRAS retek- Sne masaže stopal: 90-EOR 70EUR STOPIMO V JESEN Z LASERJEM uspešno odstranjevanje dlakavosti odstranitev in izboljšanje aknaste kože pigmentacija obraza popokane kapilarice po poletnem sončenju fotopomlajevanje OV< v PONUDBI-' REIKI TERAPIJE- OKREPITE SVOJ DELOVNI CAS ponedeljek, četrtek: 9.00-17.00 ure torek, sreda in petek: 12.00-20.00 ure 1. in 3. sobota: 8.00-13.00 ure nedelje in prazniki zaprto Robova cesta 6 (TC Mercator), 1360 Vrhnika T: 01/547 43 95, M: 041/52 12 07, F: 01/547 43 96 I: www.soncnicenter.net, E: soncnicenter@siol.net nakupa darilnih Sonov, •TOREK- r SUPER AKCIJE •PEDIKURAsomin: 15 EUR ' MASAŽA 3om„:14eur • nega obraza Jr 6OMIN: 30 EUR KOLEDAR SVETOVANJ: • angleška terapevtska kozmetika SOPHYTO: 25.9., 23.10. • francoska kozmetika NATURELLE d'ARGAN: 16.9., 25.10. • indijska ayurvedska kozmetika SHAHNAZ HUSAIN: 17.9.,15.10. • svetovanje in tretmaji za lasersko odpravljanje dlačič: 06.09. Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 28, 13BD Vrhnika, GSM: 041 528 72S www.vodjan.com STROJNE INŠTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogreva nje, | solarni sistemi, -toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO! trenutno naiceneše oqrevanie Obiščite tudi našo specializirano trgovino vTC Spar na Vrhniki, Ljubljanska cesta 29,1360 Vrhnika BREZPLAČNO svetovanje za izgubo odvečnih kilogramovz NUPO prehrano 27.9.2013 P§S OBIŠČITE NAS TUDI NA JLKS^R VAS BOMO RAZVESELJEVALI Z TEDENSKO ZNIŽANIMI STORITVAMI TUDI DO 50%. specializirana trgovina z zdravili in medicinskimi pripomočki KOLEDAR SVETOVANJ IN NEG: 19.9.: brezplačna mini nega obraza z kozmetiko TRILOGY 23.9.: brezplačni mineralno -vitaminski test z BIORESONANCO | 18.10.: brezplačna mini nega obraza z kozmetiko GAMARDE Tel: 01 750 59 48, fax: 01 750 59 49, gsm: 068 179 044 www.dobramisel.net;dobra.misel@siol.net 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi .......26 avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 0Ko USj® Samo za vas OBLIKUJEMO IN IZDELAMO: * Spletne strani (prilagojene tudi za vse Mobilnike)! * Face-book strani. Urejamo in pišemo objave, pripravimo oglase in aplikacije! * Tiskane oglase, letake, kataloge, logoitpe & vizitke, mape, embalaže ter ostale promocijske materiale! * Organiziramo PR dogodke in prireditve! * Dekoriramo izložbe in trgovine, tako, da navdušijo kupce! Ob naročilu ene izmed naših storitev, vam v mesecu maju, GRATIS oblikujemo promocijske majice! S S S POKLIČITE ZDAJ! OKUSIDesign&WebStudio M:041 772 722 E:m.lamberger@okusi.si -AW-OSOItA Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si 9-9 do^-9- Sprejemamo prijave za - vadbo varne vožnje - izpit za traktor Tečaj prve pomoči Vožnja v Postojni in Ljubljani PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani tm www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si ■PMiOJMl Wmmmm .jnv cee'd Sportswagc i Družinska oblikovno izstopajoča karavanska izvedenka razvaja z nepremagljivim prostorskim udobjem, nudi brezkompromisno varnost ter popolno udobje že v osnovni različici, novi, izjemno ekonomični bencinski in dizelski motorji pa omogočajo kar 20 % nižjo porabo kot pri svojem predhodniku. že za 12.490 EUR cee'd SW 1.6 CRDi POVPREČNA PORABA GORIVA OD 4,2? Sportage najbolj prodajan športni terenec v Sloveniji* Stilsko in dinamično najbolj dodelan športni terenec na trgu nudi vrhunski dizajn in prostorsko razvajanje, navdušuje z bogato serijsko opremo, nepremagljivo ceno, zavidljivo nizko porabo goriva in inteligentnim pogonom na vsa štiri kolesa »Dynamax«. že za 15.990 EUR Sportage 1.7 CRDi POVPREČNA PORABA GORIVA OD 5,3? EURof^NCAP KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR AVTOTRADE D.O.O. www.avtotrade.kia.si Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01-750-51 Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 8,2 l/100km, emisije CO2 //...Kia je s svojimi globalnimi apetiti dodobra premešala že marsikateri segment, saj njihovi avtomobili predstavljajo kakovostno in zanesljivo ter cenovno sprejemljivo alternativo drugim, po imenu bolj »uveljavljenim« znamkam. Kajti danes ni več dovolj, da prodajaš zgodovino, danes je treba prodajati čim več za čim manj denarja, da te kupci sploh pogledajo.« J_ ■ i Dnevnik, 22. 6. 2013 Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. 'Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za 2012 in 2013. MPC voljo v priročniku o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 59 SERVIS CHEVROLET 10 let garancije KIA MOTORS SELISKARŠ Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00. Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 01/7552-714 Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Vedežujem in rešujem vse vaše probleme v zelo hitrem času. Rešujem tudi zakonske probleme, zato pokličite, ne bom vam žal. Tel: 051 251 489 KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAGR03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O..Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net RAČUNOVODSTVO SLOHMü^^SÜLIiM^ Agrocenter VRHNIKA ^18m Jelovškova 7.01/ 750» 840 ** ^ BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje VREČE ZA KROMPIR jlf^ J LESENI ZABOJI za sadje in krompir GRADBENI MATERIAL r 1 Ojlžina ce^j^enih"drv"3ž.cm >1 dAKCIJA> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Ži ravnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com BRIKiTI (bukovi) pak. po 10kg PiLiTI pak. po 15kg Oglašujte v NAŠ ČASOPIS 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali oglasi Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 2294/040 250 473. V Borovnici ali okolici najamem prostor cca 50 m2 (garažo, delavnico) za mirno obrt. Klemen, tel.: 041 575 261. Najamem večjo garsonjero ali enosobno stanovanje v pritličju oziroma prvem nadstropju na Vrhniki ali v bližnji okolici. Telefon: 031 401 310. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, veliko 1100 m2. Telefon: 041 649 011. Kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 600 m2. Tel.: 041 441 961. Prodam popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v centru Vrhnike, v bloku, v drugem nadstropju, veliko 55m2. Parkirnih mest je dovolj. Cena je 80.000,00 evrov. Telefon: 031 255 621. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321-320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Tričlanska družina najame starejšo hišo na Vrhniki ali njeni bližnji okolici. Lahko tudi tako, ki je potrebna adaptacije. Telefon: 070 640 537 Kupim star mizarski ponk,voziček kripo ali lojtrnik,skrinjo in ostale stare predmete.Tel: 031878351 Prodam knjigo o ročnih delih s slikami iz leta 1802, v nemškem jeziku. Prav tako tudi prodam po polovični ceni 200 kom preje razne barve. Tel: 01 755 1018, Vrhnika Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Pokličite na št. 030 996 225. Na Vrhniki (Klis) oddam enosobno stanovanje v bloku, drugo nadstropje. Stanovanje je v celoti opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, z balkonom, v kleti shramba, skupna kolesarnica, parkirišče. Tel.: 051-232-499. k: Bog te k sebi je vzel, angel pesem ti zapel. Tu žalujemo mi vsi, čeprav na boljšem zdaj si ti. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, teta PAVLA PODGORNIK, rojena HITI Maravcova mama 27. 6. 1931 - 4. 8. 2013 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, molitve in darove za svete maše. Zahvala duhovnemu pomočniku Francu Hočevarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsi njeni Stara Vrhnika, avgust 2013 MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Ko se prebujalo je jutro, tiho si odšel, pustil si le sledi tvojih rok. Zdaj dom tvoj sameva ves tih in v žalosti. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek, pradedek in brat ANDREJ TROBEC, po domače Guglev ata, z Loga pri Polhovem Gradcu (1929-2013) Z žalostjo in bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču in Pogrebni službi Vrhovec. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Log pri Polhovem Gradcu, julij 2013 Za velikim oltarjem v cerkvi sv. Trojice zabuči pokopano jezero. Kdor leže na mrzli kamen, pod tisto strahotno lobanjo za oltarjem, sliši zamolklo pesem skritega jezera. In ko vstane, ko ugleda to čudežno vrhniško dolino in to belo nebo nad njo, se zamisli v čudno tihe zgodbe, ki jih uho ni slišalo in oko ne videlo. Ivan Cankar ZAHVALA Rojen na klancu siromakov, a je le dočakal skoraj 94 let. IVAN OBLAK (1919-2013) Iskrena hvala vsem, ki so izrekli sožalje, prinesli cvetje in molili. Hvala gospodu za lepo opravljeno sveto maziljenje in pogreb. Posebej hvala vsem nekdanjim sodelavcem Parketarne Verd. Hvala tudi Domu upokojencev Vrhnika za dolgoletno nego. Vsi njegovi Vrhnika, avgust 2013 POGREBNE STORITVE SS ANTON VRHOVEC 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 Ostra, temna črta je zarezala v življenje, da je postalo pokrajina bolečine in žalosti. Stojimo nemi in brez moči, da bi stopili onstran, kamor je odšel najdražji. Nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da je bilo z njim nekoč lepo, naj pomaga tolažiti. ZAHVALA Odšel je DRAGO BRENČIČ 1948 - 2013 Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, tolažilne besede, darovali cvetje in sveče ter skupaj z njim prehodili njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala tudi Vojnim veteranom RS in prijateljici Vidi Stržinar za v srce segajoče poslovilne besede, osebju Onkološkega inštituta, pevcem za lepo zapete njemu ljube pesmi in Slovenski vojski za izkazan poslednji poklon s pogrebom z vojaškimi častmi: častna straža, glasba vojaške godbe, poslednje salve in prelet njemu večno ljubih vojnih letal so njegovo slovo preželi z odločnostjo, ki ga je krasila tudi za časa njegovega življenja. Bil je načelen, pogumen, iskren in srečen človek, ki je živel polno življenje. Njegova ljubezen bo vedno ostala z nami in naša z njim. Njegovi najbližji: žena Meta, hči Irena z Ljubom, sin Aleš z Natašo, vnukinje Rosa, Niki, Sofia, Isa in Lana Marica, sestra Jelka z družino in drugi sorodniki V pretekli številki je pri zahvali za pokojno Jano Kršmanc bilo navedeno napačno leto smrti. Umrla je v 69. letu in ne 79. Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke, zaprite se utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Tiho je odšla od nas draga mama in stara mama MARIJA JURCA, Štritofova mama iz Zaklanca 5a Z žalostjo v srcu smo se poslovili od nje na pokopališču pri svetem Urhu. Vsem, ki so nam ob boleči izgubi stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Vsem lepa hvala tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi Pogrebnemu podjetju Marjan Žvokelj, s. p., in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Pogrešamo jo: hčere Janja, Mihaela in Mari z družinami i Bila si sončni žarek dneva in zvezdica noči. Ljubezen tvoja mila nikoli ne zbledi. Mari ZAHVALA Ob slovesu zlate mamice in ljubeče 1 soproge URŠKE BUKOVEC 18. 2. 1977 - 8. 8. 2013 se iskreno zahvaljujemo duhovniku g. Lojzetu Golobu za poslovilni obred, gospe dr. Ireni Grecs za nesebično pomoč, samostanskim sestram, osebju Zdravstvenega doma Dobrova in Polhov Gradec, pevcem, Osnovni šoli Dobrova, gasilcem PGD Dobrova in Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nas bodrili, vlivali upanje in tolažili. Hvala za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in tolažbo. Iztok in Baja Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oči, stari ata, stric, tast in dober prijatelj PETER LUŽAR z Vinjega Vrha pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo ga imeli radi Vsak človek je zase svet, poseben, svetel in lep, kot zvezda na nebu. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mama, sestra in babica MARIJA PEČAN (1948-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vašča-nom za darovano cvetje in sveče. Še posebno velja naša zahvala dr. Janji Pirc, ki nam je svetovala ob mamini bolezni in si vzela čas za pogovor. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec, župniku Alojziju Golobu, Društvu upokojencev Vrzdenec in Domu upokojencev Vrhnika. Žalujoči: otroci z družinami in brat Janez z družino 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 61 ZAHVALA ROBERT ŽLEMPERGAR 1943- 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Zahvala tudi gospodu župniku, pevcem, trobentaču, KS in pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Štefanija, hči Mojca z družino in sin Boštjan ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta MARIJA MARTA DRAŠLER 10. 9. 1927 - 5. 6. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njenega slovesa stali ob strani. Vsi njeni /m -t ZAHVALA MAJDA SKVARČA 1936 - 2013 Vsak dan, ko grem mimo tvoje slike v moji sobi, ti porečem: mnogo prezgodaj si odšla. Tudi zdravnik, ki je skrbel zate, je dejal, da boš okrevala, a se je žaj motil. Kar verjeti nisem mogel, ko sem izvedel, da te ni več. Še ne dolgo nazaj si bila zdrava in še polna življenja. Velikokrat se ti je kam mudilo, a s slovesom ti res ni bilo treba tako hiteti. Kakšna praznina je ostala za teboj. Praznina v tvoji sobi in praznina v moji duši. A vem, da me gledaš in si srečna v tistem očem skritem kraju kamor mi še ne moremo. Prosim odpusti mi, ker sem te mnogokrat razočaral, a vedi, mama, rad te imam in v mojem srcu boš živela vekomaj. Hvala gospodu dekanu Gregorcu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrhovec, socialni delavki doma upokojencev, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter vsem, ki ste prispevali cvetje, vence in sveče. Mami v slovo, Vito Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast MARJAN ŠVIGELJ 2. 2. 1952 - 24. 6. 2013 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Žalujoči: Vsi njegovi Nisem odšla, ker bi želela. Odšla sem, da ne bi več tako trpela. MARIA MALOVRH, roj. Nartnik 4. 10. 1927 - 2. 7. 2013 s Korene nad Horjulom 15 Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem, zvezi upokojencev ter pogrebni službi Vrhovec za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA FRANČIŠEK VONČA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Zahvala gospodu župniku, pevcem, gasilcem in pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Jožefa in ostali sorodniki Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in pradeda FRANČIŠKA ZIBELNIKA 1. 12. 1930 - 22. 7. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, Pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V ravnokar dopolnjenem 81. letu starosti se je junija 2013 poslovila IVANA KRŠMANEC, roj. Seliškar, po domače Tinetova Ivanka iz Dragomerja. Zahvaljujem se Pogrebni službi Pieta in gospodu župniku Gre-goriču za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so Ivanko v velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot ter zanjo darovali cvetje, sveče in svete maše. Še posebno se zahvaljujem vsem sorodnikom, ki so mi v teh težkih trenutkih stali ob strani ter mi pomagali uresničiti Ivankino zadnjo željo, da je do ure, ko smo jo položili k večnemu počitku, ležala na domačem domu. Žalujoč mož Ivan ZAHVALA ANTON MELE 19. 6. 1937 - 16. 7. 2013 Ob smrti moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala vrhniškemu župniku za lep obred. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za vse. Vsi njegovi Vrhnika, julij 2013 Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne. ZAHVALA DORE ŽEROVNIK (1957-2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede in darovane sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Petru Nastranu za lepo opravljen pogrebni obred ter Pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala tudi LD Dobrova, gospodu Milanu za lepe poslovilne besede in sosednjim lovskim družinam, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Babna Gora, julij 2013 »]az sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.« (Jn 11, 25) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega AVGUŠTINA CEGLARJA z Brezij pri Dobrovi 1936-2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in mašne namene. Še posebna zahvala vsem sosedom in prijateljem za pomoč in oporo v težkih trenutkih, onkološkemu inštitutu ter g. župniku Alojzu Golobu za lep obred darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Po hudi bolezni smo se poslovili od dragega moža, ata in starega ata ROBERTA JAZBECA 1942-2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih namenili toplo besedo in z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga poznali in spoštovali. Vsi njegovi Vrhnika, julij 2013 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ni res, da si odšel - nikoli ne boš. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak boš naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovil ANTON DOBROVOLJC (1929-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ter znancem za izrečeno sožalje in tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Zahvala osebju Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego, Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku, cerkovniku, pevcem in gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Verd, avgust 2013 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice TEREZIJE MARTINE DOBROVOLJC z Vrhnike 1929-2013 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Prebilovi, sestri Mojci in patronažni službi ZD Vrhnika. Zahvala tudi g. kaplanu, Pogrebni službi Vrhovec in trobentaču. Žalujoči: sin Dušan z ženo Tatjano in vnuka Tilen ter Miha ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovila MARIJA v/ v KAVCIC (1928-2013) Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, gospodu Andreju Severju za lepo opravljen pogrebni obred in Bredi Kavčič za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni Šentjošt, maj 2013 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice ANE URANA 1922 - 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Mariji in Bogu Vajnhandel za vso njuno skrb in pomoč. Hvala dr. Mariji JMunda in sestri Mateji, Pogrebni službi Pieta, župniku Janezu Šilarju in pevcem. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... Tiho in mirno, kakor je živela, nas je zapustila ANICA TOPIČ iz Crnuč Na njeno željo smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 26. 6. 20l3 na pokopališču na Dobrovi poleg njenega moža Draga. Radi bi se iskreno zahvalili vsem njenim sostanovalcem, posebno Božičevim, Senki, Tanji, Franciju, Kresetovim in vsem drugim neimenovanim. Posebno bi se zahvalili g. Alojziju Golobu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in sorodnikom. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi. Pride čas, ko si izmučeno srce zeli le spati, v sen večni potovati, ko življenje je zaključeno. ZAHVALA JANEZ VRHOVEC Ančetn Ivan iz Horjula 1. 5. 1918 - 18. 7. 2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, osebju Doma starejših občanov v Horjulu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse sožalje, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za opravljen pogreb in cerkvenim pevcem ter Pogrebni službi Vrhovec za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: vsi njegovi Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu. (Tone Pavček) ZAHVALA Obnemeli in neizmerno žalostni smo se poslovili od našega dragega SEBASTIJANA BARETIČA (15. 3. 1973 - 9. 7. 2013) Iskreno in od srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem času stali ob strani, nam izrekali besede tolažbe in sožalja, za pisne izraze sožalja, za cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Janezu Komparetu za prijazne besede in opravljeno mašo, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste kakor koli pomagali in omogočili, da smo se od našega Sebastijana poslovili. Ostal bo v naših srcih in mislih. Žaljujoči: vsi njegovi »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« 2Tim 4,7 Umrl je MARKO KAVČIČ, oče sedmih otrok - restavrator iz Šentjošta 14. 5. 1940 - 6. 7. 2013 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 7. julija. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. Spominjajmo se ga v molitvi. Hvaležni vsi njegovi V 76. letu se je poslovila MARIA PETROVEC (1938-2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, hvala tudi dr. Primožu Kušarju, župniku Bogdanu Oražmu, Moškemu pevskemu zboru TD Briše ter Vidi in Slavcu Škofu. Vsi njeni Briše pri Polhovem Gradcu, junij 2013 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Žal si morala od nas, draga IRENA PAVLIN (21. 9. 1952 - 20. 7. 2013) Vsem, ki ste z Ireno križali svojo pot, jo spoštovali in imeli radi, se iskreno zahvaljujemo za izkazano sočutje in vso podporo ob njenem odhodu. Pogrešamo Te. Mož Milan, hčerka Sabina s Klaro in Gašperjem, sin Denis s Tanjo, Lovrom in Kajetanom Vrhnika, julij 2013 Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi FRANC HROVAT z Dobrove Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Alojziju Golobu za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, hvala tudi pevcem in trobentaču. Žalujoči: žena Justi in hčerka Anita z možem Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 63 AVTOR SUSMAN JAKOB TELOVADEC UMAZAN OD ILOVICE 24. IN 22. ČRKA V ABECEDI LIGNITI, LESNI ALKOHOLI PULZ SRCA, ŽILE SOGLA-SNIKA V LIRI RAZPREDELNICA STRT, SKRČEN PRISTA -ŠINJA ROCK GLASBE KANDI -RAN OLUPEK POMARANČ TELESNA VADBA POSLIKO-VALEC S SLIKO OB TEKSTU INICIALKI O. PEVKE OGNJA -NOVIČ ZNAK ZA JAKOST EL. TOKA IRIDIJ KITA NA NOGI KOCINA POD NOSOM 21 DOBER, KAKOVOSTEN ANGL.KR. ZA ZDR. NARODI ŽVEPLO SLOVAŠ. IN MADŽ. REKA NIKAKRŠEN , NOBEN RAČUN. CENTER POSEST. POSEDOVANJE FIGURA, PODOBA OKLEP-NIKI AVTOM. ZNAK ZA TRST CVEKAR RUSKA REKA TEČE V BAL HAŠKO J. 13 GABRIEL KRAJŠE PLAVALC THORPE KRIŽAN -KA NAŠ ČASOPIS 8-13 TELESNA VADBA NA NAPRAVAH- Z NJIM POLEP -ŠAMO JELKO idr MERA ZA RITEM , OLIKA ORAN-ŽADA BARJA, MOKRI -ŠčA GNEZDO NADLEŽNE ŽUŽELKE ZNAK ZA DUŠIK RUSKI PISATELJ LEV N. 18281910 ENOTA V. LADIJ , LETAL HIŠKE GORA V SAHARI IVKO, IVANČEK MESTO V IZRAELU, JEZUSOV KRAJ STRUP. BOJNI PLIN MEHUR-JEVEC VEČ SLIK FOTOGR. SESTAVI V ENO ZNAK ZA JOD SKLANI , NACEP-UENI 10 GRŠKI MITOL. LETALEC LUNEK-i ŽEBLJI, KI DRŽIJO KOLO NA OSEH K GLAVNI JEDI DODAMO POLIVKO. VELIK PO VIŠINI POKAPS KAPA-NJEM TOLKAČI, TOLKALA KONEC BESEDE »TALKI« 10x 10 M JUNAK NOVELE J.TRDINA 18 PERJE REPE , KORENJA TOVARN. AVT. MB VANJA RADAUŠ ODITI RIBIČ Z RIBIŠKO MREŽICO RIMSKA 1001 , OS. ZAIM. MNOŽINE GRŠKI JONSKM OTOK V MORJU RIMSKI HIŠNI BOG LANSKO LETO ZORAN ERLAH EDVARD SRŠEN ZNAK ZA PROTAK-TINIJ TANTAL ZNAK ZA ALUMINIJ IN TAKO DALJE 20 LOČEVA-LEC.PRE-BIRALEC ZIMZELENA RASTLINA Z LEPIMI CVETOVI, ČAJEVKA (Dama s REDNE DOMAČE ČETE V V. AFRIKI 15 POSTNI ROG, GLASBILO FIT- NES, SAVNA V CENTER DOBROVA ČRKE S ŠTEVILK VPIŠITE V OZNAČENE KVA-RATKE GESLO = 13 14 15 16 17 18 19 20 21 10 22 12 Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Vrhniške iskrice PRaVI TRIGLAVCI (Izbrisani praznujejo 30 let) Sm zanč slišov, d sma zdej ratal IZBRISANI. Je djav Miiznca, k je biv na občnm zboru Planincov na Vrhnk. Pol sm pa tud u cajtngu Našm časapisu prebrav, d sa nas res ukinl, likvidiral! N ja, sej je tu na Vrhnk modern. S prej sa že vse ta velke vrhnške fabrke, kt sa Kovinarska, IUV, LIKO paspravl, zdej sma pa drug pršl na vrsta, d se niz ne prekine. Pa sm djav, s bo drug let že štrdeset pohod z Vrhnke na Triglav. PRaVI TRIGLAVCI pa letas obhajamo TRIDESET letnca obstoja in tradicionalnih pahodov na Triglav. Pa nas kr ukinejo, zbrišejo. Pa sma djal ta PRaVI Triglavci, d se ne damo kr taku . Sma rjekl, boma pa zdej »civilna inicjativa«, sej je zdej tu u mod. Pa na boma šli pred parlament u Lublana demonstrirat. Sma rjekl, boma šli kr na Triglav peš, na najviši slovenski položaj, d nas boje ja vidl, d sma še. Pa tud slišal nas še boje. Kr dobr poslušte. Ja. SUlc Spominki I feel Slovenia Otroške majice (oranžne), ženske in moške majice (zelene, bele, črne). 1 I FEEL t SLOV EN [A r i V turističnoinformacijskem centru na Vrhniki (odprto vsak dan do 18h, sob do 14h, ned do 17h). Križanka Našega časopisa Prejeli smo veliko rešitev pretekle križanke, katere geslo se je glasilo: Hud izgled, dober pogled. Pokrovitelj križanke je bila Optika Jelovčan, ki ima svoje prostore na Stari cesti 5, na Vrhniki. Srečni izžrebanci, ki bodo po pošti prejeli bon v vrednosti 30 evrov za nakup v omenjeni trgovini, so: Frančiška Igličar iz Notranjih Goric, Marinka Perpar z vrhniške Betajnove in Nada Švigelj Demšar iz Borovnice. Vsem nagrajencem čestitamo. Pokrovitelj tokratne križanke je OK Fit Center z Dobrove, kjer bodo poskrbeli za vaše dobro počutje. Nagrade so: 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter obisk finske in IR savne (do dveh ur), 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter majica OK fit centra ter 15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa. Gesla križank nam pošljite najkasneje do 17. septembra na naslov: Naš časopis - nagradna križanka, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASOPISU 1 cm2 oglasa samo 1,04 evra z DDV NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 26. avgust 2013 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Paket - neomejeni klici v vsa slovenska omrežja - neomejena SMS/MMS-sporocila ■ paketni prenos podatkov 200 MB (1 GB v promocijskem obdobju do 30.09.2013) Za naročnike SiOL storitev že za 21 € za ostale naročnike 27 € Paket Eurobasket lahko sklenete kot zasebni uporabnik v promocijskem obdobju od 20.06.2013 do vključno 30.09.2013. n a * ■ * Akcija na obroke 24 * I6€* *Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. @ Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net m >leicsi RAČUNALNIŠTVO 9 SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molek.si T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48 M: 070 21 08 14 PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV! L i 1 SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV L u Tablični računalnik Dream 7 7'' (17,78 cm) kapacitativni zaslon 800x480 Procesor ARM CORTEX A8 1.0Ghz Android 4.1 ICS operacijski sistem 4GB spomina, 512MB RAM Podpora micro SD karticam do 32GB Vgrajena kamera, mikrofon in zvočnik Podpora video formatom: ASF, AVI, MP4, MOV, WMV, RM RMVB, VOB, DAT Podpora audio formatom: MP3, WMA, APE Podpra slikovnim formatom: JPEG, BMP, PNG, GIF Garancija 12 mesecev Tablični računalnik XORO PAD 9716DR diagonala zaslona: 9,7"- 24,6 cm Retina LED-backlit kapacitivni 10-točkovnizaslon, ločljivost 2048 x 1536 spletna kamera: 2 MP (zadaj), 2 MP (spredaj) procesor: ARM Cortex A9 Dual-Core (1,5 GHz) pomnilnik: 1 GB DDR3, notranji spomin: 16 GB grafična kartica: Mali 400 QuadCore GPU WLAN, bluetooth: DA podprti multimedijski formati: MP3, WMA, MP2, OGG, AAC, M4A, MA4, FLAC, APE, 3GP, WAV, JPG, BMP, GIF, PNG AVI, DAT, MPEG, MPG, FLV, ASF, TS, TP, 3GP,? priključki: 1x microUSB, 1x slušalke, 1x napajanje operacijski sistem: Android 4.1 (Jelly Bean) baterija: 10.000 mAh Li-Polymer Garancija: 12 mesecev 249 € akcija - zA šolarje in študente 10 % popust na fotokopiranjp. Prenosni računalnik Acer V3-771 Intel i3-3120M (2.50 GHz), 43,9 cm (17,3") HD+ LED svetleč (1600x900) RAM 4 GB DDR3, 500 GB disk, DVD-Super Multy Wlan, spletna kamera, Bluetooth, USB 3.0, HDMI Intel(r) GMA 4000 s podporo dvema zaslonoma Acer Crystal Eye HD kamera do 1280 x 720 resolucije WLAN 802.11 b/g/n, Bluetooth 4.0 + HS čitalec kartic: SD, MMC Microsoft(r) Windows 8(tm) RAM DDR3, 1 od 2. rež zasedeni, do 8GB 1 x HDMI port with HDCP support, 2 x USB 2.0, 2 x USB 3.0,1x VGA Avtonomija baterije: do 4 ure Garancija: 2 leti HP PSC 2515 Advantage All-in One Idealen za domačo uporabo funkcije: tiskanje/skeniranje/kopiranje format in tehnologija: A4, brizgalna ločljivost tiskanja: do 4800 x 1200 dpi hitrost tiskanja (ISO): do 8 čb, 5 barvno Garancija: 1 leto NA ZALOGI: - DODATNA OPREMA ZA TABLICE: torbice, ovitki, pisala ... - DODATNA OPREMA ZA TELEFONE -10% V SEPTEMBRU www.molek.si MEGA Extra i3-3220 Procesor Intel® Core® i3-3220 Osnovna plošča H61M-P20 Pomnilnik 4 GB DDR3 Grafična kartica GT 630 1GB Trdi disk 1TB DVD+/-RW DL Čitalec kartic, USB 2.0 Redna cena: 469,00 € MEGA Fire i5-4430 Procesor Intel® Core® i5-4430 Osnovna plošča B85M-E33 Pomnilnik 4 GB DDR3 1600MHz Grafična kartica Intel® HD 4600 Trdi disk 1TB DVD+/-RW DL Čitalec kartic, USB 2.0 Redna cena: 529,00 € MEGA Turbo i7-4770 Procesor Intel® Core® i7-4770 Osnovna plošča B85-G41 Pomnilnik 8 GB DDR3 1600MHz Grafična kartica Intel® HD 4600 Trdi disk 1TB DVD+/-RW DL Čitalec karti usb 3.0, USB 3.0 vhod spredaj Igra Civilization 5 C RDEČI N9SKI H L 4 V N I I D t J II N I K recikliranje za nasmeh -sodelujemo pri projektu rdeči noski! 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. Naročniška paketa MINGL za mlade Primerjaj s konkurenco! Neomejeno razlogov zakaj biti MINGL: Ü % PAKETI MINUTE ZNOTRAJ OMREŽJA SMS/MMS PRENOS MB PODATKOV MINUTE V OSTALA OMREŽJA tusmobil MINGL 12 y 12,99 € 17,99 € neomejeno neomejeno 300 O 300 MINGL 17 neomejeno neomejeno neomejeno 400 Si.mobil, d.d. ORTO U NULO 12€* 20€* 12,20€ 20,33€ 250 enot* 2000 enot* 1001 1001 1001 mms 100 1000 0 201 080 700 700 | www.mingl.si mcle|<.si i M: 070 21 08 14 tusmobil Cene in vsebina paketov, prikazanih v primerjalni tabeli, so javno objavljene cene paketov primerjanih ponudnikov na dan 09. 08. 2013, dostopne na spletnih straneh www.tusmobil.si za paketa MINGL 12 in MINGL 17 operaterja Tusmobil d.o.o., www.mobitel.si za paket DŽABEST 250 in DŽABEST 2000 operaterja Telekom Slovenije d.d. in www.simobil.si za paketa ORTO U NULO in ORTO SMART operaterja Si.mobil d.d. Navedene blagovne oz. storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Paketi MINGL so namenjeni mladim od 12 do vključno 30 let. Vključene količine storitev (klici, SMS in MMS) med uporabniki veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (prikaz omrežja: Tusmobil), storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tušmobila pa se obračunajo ločeno, po ceniku. Vključene vsebine oz. storitve ne obsegajo prenosa podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja, klicev na posebne in komercialne številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujini, pošiljanje SMS v tujini ali v tujino ali pošiljanje SMS v donatorske ali komercialne namene. Hitrost prenosa podatkov paketa MINGL 17 v radijskem omrežju Tušmobila se po porabljenih 2 GB omeji na največ 128 kbit/s. Cene terminalov veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za navedeni MINGL paket in Aneksa za razširjeni paket z Opcijo za obdobje 24 mesecev. Z izbiro Opcije se naročniku za dodatno naročnino dopolni mesečna količina zakupljene količine prenosa podatkov ali SMS in omogoči višja stopnja popusta za terminal. Strošek priključnine je 12EUR. Vse cene vključujejo DDV. Več informacij v Ceniku, na www.tusmobil.si, na brezplačni številki 080 700 700 ter v vseh poslovalnicah Tušmobila. Vseh aparatov morda ne bo na voljo na vseh prodajnih mestih. UGODNA CENA KARTUŠ ORTO SMART neomejeno neomejeno