Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 46.
V Liublianl, dne 17. novembra 1917.
Posamezna Itev. Din v
Leto X.
Opravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Itraiihu II tittMtro: četrtlet« T-H Ma, H11**** II M*. < U 01« j n Unnttni (ctrttetu II Ma, »Mm 14 01«, i «8 Dli. — Raiaa Mk kruHila, prtraMa t LJiklJtal, tt I0JII.
Nove Vodnikove knjige
«Kaj, ali je mogoče? Vse to za 20 Din?» bo vzkliknil marsikateri član Vodnikove družbe, ko bo poverjenik pred njega položil Štiri lepe knjige.
Za 20 Din danes, ko so knjige tako drage, štiri knjige, pa kakšne! Saj jih je veselje že od zunaj pogledati! Človek ne ve, kje bi se prej lotil. Marsikateri sosed, ki bo stopil ob tem času v hišo, se bo češljal za ušesi in se kesal, da ni odrinil med letom tistih 20 Din. Zdaj je prepozno, kajti družba tiska samo po tolikokrat štiri knjige, kolikor ima članov (17.200). Letos je tiskala 17.450krat po štiri knjige, da bo mogla ustreči tudi nekaterim odlašavcem. a zaloga bo takoj izčrpana.
Svoječasno je bil prihod Mohorjevih knjig za našo kmečko hišo pravi narodni praznik. Vsem je žarela radost iz bči, ko je oče položil knjige pred nas. Otroci smo posegali seveda predvsem po tistih, v katerih so bile slike, in oni najmanjši, ki so hodili komaj v prve razrede ljudske šole, so bili ta dan nekako odveč pri mizi, ker še niso znali čitati. Pa so s svojimi nerodnimi, vedno umazanimi kazalci pritiskali na črke in črkovali počasi *Ko-ko-ko-le-le-le-dar», da bi dokazali, da tudi oni spadajo že med čitatelje. Ako smo jih odrivali, je nastal prepir in jok, ki se je končal s tem, da je modri oče napodil vse skupaj od mize in sam pregledoval knjižni dar, češ: tKnjige niso za otroke, da bi jih mazali in trgali.*
Šele, ko se jih je sam nagledal. smo se splazili zopet s peči in smeli po dva in dva pregledovati naslovne strani in slike, ki so bile seveda «strašno lepe«. Zdelo se nam je, kakor da nam je zima poslala prijeten domač pozdrav, kajti zvečer smo že bili zbrani na peči in oče nam je čital, kar se tnu je videlo za nas najbolj primerno. Poslušali smo do pozne ure, dokler niso najmlajši zaspali, in dragega dne, če ni bilo očeta v hiši, smo se tiho prikradli k mlznici, vzeli knjige in pri največji pazljivosti pregledovali vse znova od konca do kraja.
Tako jc bilo včasih in tako je še danes, samo da se je Vodnikova družba potrudila, da nam je poslala knjige v hišo že pred zimo, ko je poljsko dcio opravljeno in nastajajo dolgi jesenski večeri. Pa še nekaj se je spremenilo. Namesto Mohorjevih imamo zdaj [Vodnikove in zdi se mi, kakor da naš ljubljeni prvi pesnik duhovnik Vodnik potuje od hiše do hiše. od družine do družine ter polaga na mizo svoj dar z onim ljubeznivim dobrim smehljajem na licu. s katerim jc prišel med nas pred več ko sto leti, ko nam je prinašal V roki svojo prvo pratiko.
še nekaj! V svoji hiši smo, svojo organizacijo imamo. Lc malokomu .ie znano, koliko je bilo treba dela in truda, da smo si ustanovili to svojo tako lepo, potrebno in popolnoma našo družbo. Oni, ki so takoj stopili v njene vrste, bodo imeli prijeten občutek, da so bili sotrudniki pri velikem narodnem delu. Bil je skrajni čas, da smo se postavili na svoje noge, kajti politikuioča duhovščina ie odganjala naše ljudi od Mohorjeve družbe in
bilo bi žalostno znamenje za nas, če bi ne dokazali, da zmoremo vsaj toliko kakor oni. Res je, da so oni starejši in Imajo več denarja, a mi smo v dveh letih dokazali, da nas je mnogo in da je bodočnost pred nami. Število članov se je letos pomnožilo skoro za 3000 in prihodnje leto upamo doseči 20.000. Dvajset tisoč Slovencev, zbranih v eni misli, v ljubezni do slovenske knjige, v imenu Vodnikovem, ki je bil naš prvi vodnik, pesnik in prosvetitelj, to je družba, ki je lahko nanjo vsak ponosen.
Toda poglejmo rajši, kaj nam je položila Vodnikova družba na mizo! Ze na zunaj so knjige tako prikupne, da bi jih kar gledal. Tako knjigo vzamemo z veseljem ln z nekakim svetim spoštovanjem v roke. To ni ovi-jalnl papir, ampak samo dobro, dragoceno blago. Taka knjiga dela čast vsaki hiši, kmečki in gosposki. In tako je prav, kajti okoli Vodnikove družbe smo vsi ena družina in smo vsi enako veseli njenih darov. Kakor otroci smo, ki se veselimo Vodnikovega narodnega «Miklavža». On pa gre sredi med nami po vsej domovini, kakor je pel o sebi: Sem po Ljubljan' dobro poznan, v mestu, za mestom in na poljan'.
Najprej bomo seveda pogledali «"/• '••*-kovo pratiko». Letos se ne imenuje ne • lika* ne Kmala«, da ni zamere in zamenjave, ampak kratkomalo «Vodnikova».
Lahko rečemo: Zmagali smo. Danes ni Slovenca, ki bi ne vedel, kaj so « Vodnikove knjige«. Zato naj bo tudi pratika kar «Vod-nikova«. Da je velika, se samo po sebi razume. Zato je tudi v njej toliko zanimivega, da bomo imeli za vso zimo dovolj. Seveda tisti naši najmanjši in najmlajši «Vodnikarji» bodo gledali posebno slike in pa tam na koncu ugibali uganke, rebuse, in čitali to, kar je njim namenjeno.
Mati gospodinja bo pa takoj posegla po drobni knjižici s temnordečimi platnicami:
cVladka ln Mitka». Morda se ji bodo zdela
imena pregosposka, a ko bo odprla prvo stran, se ji bo razjasnilo lice. Saj je to knjiga o Vladoši, o tisti nagajivi, poredni in vendar tako dobri Vladoši, ki jo poznamo iz «Doma-čega prijatelja«. Bog ve, kje so že tisti «Do-mači prijatelji® in tudi «Vydrove kave« ni več. Leto osorej je umrla naša draga pisateljica in nam zapustila knjigo, ki bo postala naša prava družinska knjiga. Marsikatera mati jo bo prebirala s solzami radosti v očeh in bo v njej videla sebe in svoje otroke. Otroci jo bodo prebirali znova in znova. Zdelo se jim bo, da imajo Vladošo v sredi med seboj in se zabavajo z njo. Te tako resnične, lepo pripovedovane in globoko zamišljene otroške zgodbice bodo postale naša skupna last. V šoli jih bo čltala učiteljica svojim otrokom, ki bodo imeli več od njih kakor od vseh nerazumljivih učenosti.
Za večerno povest, ki se čita ob prijetni topli peči, bo Bevkova aHiša v strugi«. Misel nas bo zanesla v tolminske hribe med naše nesrečne brate in bomo gledali njihov boj na domači zemlji. To je lepa, resna in težka povest, ki jo bomo čitali in poslušali s sočutnim srcem.
Nekaj posebnega za vsako našo hišo bodo «Vodnlki ln preroki«. To je knjiga, ki nam govori o naših največjih možeh in nam kaže pot, po kateri smo hodili v svojo narodno državo. To je naša zgodovina in bo dobro služila učiteljstvu ter vsem onim, ki hočejo spoznati življenje in delo onih mož, katerih imena so nam znana iz knjig. To je knjiga za vsako slovensko hišo, v njej izvemo marsikaj, kar nam je bilo doslej le od daleč znano. Slike naših mož, njihovih rojstnih hiš, krajev, grobov in spomenikov nam pojasnjujejo berilo in marsikdo bo šele tu zagledal kraje in obraze, o katerih jc že davno slišal ali čital.
To so letošnje Vodnikove knjige. Mislimo, da bo vsak član vesel tega lepega daru, zato naj vsak položi novih 20 Din za prihodnje leto in pridobi vsaj še enega člana. Kaj ie 20 Din tudi v teh hudih časih? Poldrugi liter vina! Res jte težko za denar, a oriznajtno, da ie knjiga v teh časih naša nujna potreba, naša učiteljica in tolažiteUica.
Ustanovitev kmetsko - demokratske koalicije
Vsi pravi naprednjaki pozdravljajo sporazum med radičevci in samostojnimi demokrati, nekdanjimi hudimi medsebojnimi nasprotniki — Sporazum med obema važnima strankama bo v korist dela za ljudstvo — Ustanovljeni koaliciji se bodo prej aii slej priključili tudi Davidovičevi demokrati — Kmetsko - demokratska koalicija se bo borila za izenačenje in omiljenje davčnih bremen ter sploh za enakopravnost in demokracijo
Vsi pravi naprednjaki sirom Jugoslavije so pozdravili ustanovitev koalicije med SDS
sko-demokratska koalicija, kakor se imenuje zveza med obema strankama, je torej zače-
(samostojnimi demokrati) in HSS (radičevci), i tek snovanja velike demokratske fronte proti
kajti s tem sta postali ti dve stranki jedro, okrog katerega se bodo počasi zbrali vsi napredni demokratski elementi v državi. Kmet-
nazadnjaškemu bloku radikalov in klerikalcev. Bližamo se počasi dvema velikima strankarskima frontama v državi, pa naj zlas$
klerikalci še tako kriče, da se Davidovičevi demokrati demokratski fronti ne bodo priključili.	■	.
Za enkrat sc ustvaritev zveze tudi z Davi-dovičevimi demokrati ni posrečila. Lahko bi sc SDS sama že združila z davldovičevci in postala na ta način celo vladna stranka, toda ni marala storiti tega, ker bi. v sedanji vladi, v kateri so tudi klerikalci, ne mogla storiti nicespr za ljudstvo koristnega. Ta nesposobna 'vlada mora pasti in davidovičevci morajo opustiti zvezo z nazadnjaškim blokom, potem pa bo gotovo prišlo do združitve SDS z davidovičevci ter obenem do povečane koalicije. , odnosno velike demokratske fronte.
Vprašanje združitve obeh demokratskih strank nI odstavljeno z dnevnega reda in vedno bolj prevladuje pri davidovičev,cih mišljenje, da se bo treba razbiti z radikali in klerikalci ter končno ustvariti demokratski blok, ki naj prevzame vladno krmilo v roke ter začne odločen boj za red in enakopravnost v državi.
Preden ne bo imel v rokah vlade blok, obstoječ- iz davidovičevcev, radičevcev, samostojnih demokratov in nekaterih drugih manjših naprednih strank, ne bomo prišli do resnega dela v državi. Prav nič ni verjetno, da bi se pod to vlado kedaj popolnoma pravično rešilo davčno vprašanje. Radikali, katerih jedro je v Srbiji, ki plačuje majhne davke, bodo gotovo tudi vnaprej kakor dO sedaj zavlačevali rešitev tega za prečanstvo najnujnejšega vprašanja. Če pa bi končno Ie bili prisiljeni vzeti davčno vprašanje resno v roke, skoro gotovo ne moremo od sedanje vlade, ki je pretežno srbijanska. pričakovati take rešitve davčnega vprašanja, s katero bi se mogli prečani zadovoljiti.
Mi: moramo dobiti vlado, v kateri šo Srbi-janet\in prečani zastopani v pravilnem razmerju. Tako vlado bi tvoril le veliki demokratski blok. v katerem bi bile zastopane prej imenovane napredne stranke. Vlada, v kateri bi bila Srbija in prečanstvo v pravičnem razmerju zastopana. bi mogla delati resno in pravično. S tako vlado bi se končno dalo doseči izenačenje dolžnosti in pravic vseh pokrajin in plemenov v držav!, za kar se borimo že celih devet let.
Država, ki pozna, kar se tiče pravic in dolžnosti', več vrst državljanov, ne more napredovati ne gospodarsko m ne kulturno. Neprestane borbe za enakopravnost, ki bi morala biti izvedena v celotnem obsegu že par let po prevratu, kradejo dragocen čas in uničujejo sile. ki bi se lahko uporabile za delo na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Žal, se moramo še celo z vsemi silami boriti za nekaj, kar je popolnoma jasno in pri-rodno. Ko bomo vsi državljani od italijanske do bolgarske meje enakopravni, se bo začelo delo za. napredek naše lepe države. Pogoji za najlepši napredek in za visoko blagostanje naše države io dani.
Med tistimi, ki zadržujejo tok časa, morajo biti, seveda, ttrdi naši klerikalci, ki v
vladi samo krepijo radikale, a izposlovati ne morejo od njih ničesar pomembnega. Vse otepanje klerikalnega časopisja je varanje ljudstva. Dejstvo je le eno: s klerikalno podporo se samo pomaga čim dalje časa vzdržati na vrhunca radikalska moč in radikalsko vod" stvo vlade: dokler bodo radikali tako močni, bomo prečani drugovrstni državljani. Večina Slovenije spreglej vendar enkrat, da si po« slala v Narodno skupščino zastopstvo, ki dela proti slovenskim koristim, proti enakopravnosti Slovenije in proti pravični porazdelitvi davkov v naši državi. Kdor ni od klerikalnega časopisja popolnoma zastrupljen in zmešan, mora videti, da ie klerikalna politika bila vedno nesrečna in je zlasti še sedaj največje gorje Slovenije.
Pritožba obrtnikov proti volitvam v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo
Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani je poslal pritožbo na ministra
za trgovino in industrijo
Že zadnjič smo poročali, da je nosilec obrtniške liste za zbornične volitve g. Josip R e b e k podal ob zaključku poslovanja volilne komisije protestno izjavo zaradi pristranskega postopanja komisije. Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani pa je poslal na ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha obširno in utemeljeno pritožbo, katere vsebina je naslednja:
Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani, v katerem so združene Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Celju ter Zveza obrtniških društev za Slovenijo v Celju, si usoja predložiti pritožbo proti volitvam v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Hi so sc vršile 30, oktobra 1.1.
Na podlagi razpisa v »Službenih Novinahs od 14. jnlija 1927. jc volilni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo razpisal volitve <25. septembra 1.1. Pri tem so gospodarski krogi Z največjim nezadovoljstvom ugotovili, da je volilna komisija sestavljena zgolj iz pristašev ene politične stranke, ki zaradi tega ne more uživati popolnega zaupanja vsega obrtništva, trgovstva in industrije.	.
Volilna komisija je v reklamacijskem roku dosledno zavračala vse reklamacije, tičoče se volilne pravice članov načelstev raznih zadrug. Po interpretaciji gospoda ministra bi imeli volilna pravico člani načelstev onih zadrug, ki izvršujejo kako obrtno opravilo in ki plačujejo pridobninskl davek. Volilna komisija pa te interpretacije tri uvaževala.
Gospod minisler! Zgodovina zbornic ni 36 zabeležila, da bi imeli volilno pravico v to go* spodarsko korporacijo služkinje, cerkovniki, duhovniki itd. Žal, da se je dogodil ta primer, to omalovaževanje gospodarskih krogov baš pri letošnjih zborničnih volitvah v Ljubljani.
Kako naj se zagovarja dejstvo, da ie fmefa na pr. veliko obrtno podjetje, ki plačuje davke in zbornično doktetdo, ki je zainteresirano na procvitu našega gospodarstva in delovanja zbornice, pri zborničnih volitvah en glas, napram temu pa zadruga, ki ne plačuje davkov ln ne zbornične doklade in ki nima z gospodarstvom ničesar skupnega, papo5dol0glasov? Kol primer med mnogimi drugimi navajamo Služkinj ski dom, r. z. z o. z. v Ljubljani Kot člani načel-
,Soteščan:	"
Tajnosti grajskega stolpa
(Povest iz davnih časov.)
(Dalje.)
»Pravkar je stala ob oknu v svoji sobi, kjer se je zvijala v divjem kriku. Bal sem se, da bo skočila na dvorišče.*
'»Pa je nisi nagovoril?»
»Nisem, tako si mi zapovedal.»
«Modro si ravnal. Tvoj odziv bi bil povečal njene muke in jaz bi te bil prepustil usodi.*
»Potuhnil sem se, kakor da jo nisem slišal ter serri se umaknil.»
«$ tem si jI neizmerno koristil. Zdaj bo učinkovalo tudi zdravilo, pripravljeno za njeno bolezen.®-— Dal mu je zavitek s kroglico in naročil, da jo mora bolnica nevede zaužiti stopljeno v mleku. Oskrbnik jo je shranil, zatrjujoč, da se bo ravnal po njegovih navodilih. • Razstala sta se z obljubo na zopetno snidenje; oskrbnik Je odšel po opravkih, dočim se je Indijec skril za ogel, odkoder ga Je spremil z bistrim pogledom, dokler mu hi Izginil izpred oči. Njegova maščevalnost Je razvijala nove načrte iz neizčrpne domišljije.
Naveličan grajske samote Je zahrepenel po prijazni dolini, ki se je raztezala pod Or-loviem. Počakal Je, da so se posli porazgubili, po opravkih, na kar se Je skozi stranska vrata izmuznil z dvorišča in odpravil navzdol v ravnino. Kmalu pod gradom Je krenil z glavne rti na stezo, vijočo se med grmovjem; na-55 si ie izbral to smer, da ga kdo ne zaloti.
Na vznožju griča Je stopil v zaraščen gozd, tu se je oddahnil ob potoku, žuborečem v ozki strugi med koreninami košatih jelk. Utrujen od neprestanega kovarstva je zadremal na zeleni mahovlnl. "	" "
Prebudilo ga Je govorjenje in rezke stopinje po preperelem dračju. Planil je pokonci in doznal, da se je pričelo večeriti. Zaskrbele so ga razmere na Orlovju, ki so se med njegovo odsotnostjo lahko popolnoma spremenile. Brž se je moral vrniti po najkrajši poti, da popravi, kar Je zamudil.
Skočil Je čez potok in hitel proti vznožju griča; v mraku pa je zgrešil pravo smer: namesto na belo grajsko cesto je dospel na planoto, kjer so se križale tri vozne poti, držeče po gozdu ob parobju griča. Križpotov se je takrat ljudstvo izogibalo zaradi strahov, ki so se pojavljali tamkaj ne le ponoči, ampak tudi pri belem dnevu. Ta je videl pošasti, drugi človeka brez glave, tretji je slišal bolestno vzdihovanje. Vse to je zidalo temelje številnim pripovedkam, ki so nekdaj živele med preprostim ljudstvom.
Izvor teh strahovitih' govoric moramo iskati tudi v dejstvu, da so nekdaj na križiščih pokopavali samomorilce, katerim so oblastva odrekala pravico do blagoslovljene, zemlje. Kdor si je vzel življenje, tega so pokopali za kazen brez krste in cerkvenih obredov ob kakem razpotju drugim v svarilo. V grob so zasadili navaden kol, ki je spominjal mimoidoče na žalostni dogodek. '
Tudi tukaj pod Orlovjem tesno ob križati je preraščalo trnje in divja trava gomilo, v kateri so trohneli telesni ostanki nesrečnega
samomorilca. Tik groba Je stal preperel ste-« briček — spomenik na samomor, izveden V gozdni samoti.
Indijec je vzdrhtel ob pogledu na prera-ščen kup prsti, v mislih je napravil dolg ovinek, sklep pa je opustil, ker mu je bil vsak trenutek predragocen. Dospevši do groba je hotel zamižati, toda oko mu je nehote obstala na stebrlčiK kamor je bil pritrjen beli list, čigar beline se še ni dotaknil solnčni žarek. Šiloma se je hotel pognati v beg. a noge so mu odrevenefe, tako da se nI mogel ganiti t mesta. Čutil je, kako se mu dviguje roka proti papirju, nataknjenem na bodalo, ki je bilo zapičeno v trhli les. Razgrnil ga je in ostrmei. Na njem je zagledal svoje ime in žig tajnega sodišča: nemudoma je bil pozvan pred sodnike — poziv, katerega mora poslušati, sice* ga bo zadela smrtna kazen.
Nepremično Je motril usodni list z rdečo pisavo, znak krvave obsodbe, ako bi se ne hotel pokoriti opozorilu. Vedel pa je, da je prazen vsak upor proti' temu oblastvu, kateremu načelujejo kralji in cesarji s svojimi strogimi zakoni. Kdor Je bil obtožen ln pozvan na zagovor, tega ni moglo rešiti nobena varstvo, noben zagovornik. Taka sodišča sol imela tajne služabnike, ki so s krinko nai obrazu dostavljali obtožencem uradne pozive. Ako ni bilo znano njegovo bivališče, tedaj sa poziv položili nekam v bližino, kjer so slutiH njegovo navzočnost, najraje na kako razpotjem koder je hodilo več ljudi. Kadar se povabljenec ni odzval, je bila njegova krivda potrjen* brez zaslišanja in izrečena obsodba: prognatt« stvo ali smrtna kazen. Vsak član tajnega so*...
stva so volili v zbornico: 3 služkinle, l profesor, I duhovnik in 1 uradnica.
Navajamo nadalje primer g. Jakoba Zadravca, lastnika paromlina v Središču ob Dravi, ki je v reklainacijskem roku prosil na podstavi člena 9. volilne uredbe, da ga uvrstijo iz volilnega imenika industrijskega odseka v volilni imenik obrtnega odseka. Tej svoji zahtevi je priložil obrtni list in davčno potrdilo, da že več let plačuje pri-dobnino za obrt. Volilna komisija njegovi zahtevi ni ugodila, dasi je v polni meri zadostil določbam člena 9. volilne uredbe.
Ugotavljamo tudi, da kandidatna lista, katere nosilec je g. Ivan Ogrin, stavbnik v Ljubljani, ne odgovarja določbam volilne uredbe. G Ivan Ogrin jc vpisan v volilni imenik kot opekarnar v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 8. Na kandidatni listi z nosilcem g. Ivanom Ogrinom pa kandidira g. Ivan Ogrin, stavbnik v Ljubljani. Člen 6. točka 1. volilne uredbe določa, da ima aktivno, volilno pravico tisti, ki vrši gospodarsko funlc-i cijo. na katere podstavi ima volilno pravico zdržema dve leti do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki. Čast nam je priložiti pod prilogo 1.) uradno potrdilo mestnega magistrata v Ljubljani kot obrtnega oblastva I. stopnje, da g. Ivan Ogrin obrti stavbnika nitba prijavljene in zaradi tega v smislu člena 6. točke 1. volilne uredbe ne more vršiti gospodarske funkcije, na podstavi katere kandidira kot stavbnik zdržema že dve leti. G. Ivan Ogrin pa kot stavbnik nI vpisan v volilni imenik. Pol g tega pa je g. Ivan Ogrin v zaostanku s predložitvijo računov o upravljanju zborničnega poslopia. S sklepom zbornične seje 20. oktobra 1925. dobiva 3odstotno nagrado za nadziranje pri popravljanju zbornične palače in je angažiran tudi pri popravljanju stavbe same.
Glede na to tudi po členu 7. točki 3. volilne uredbe nima pasivne volilne pravice, ker še ni položil obrr.čunov o upravljanju zborničnega poslopja.
Na kandidatni listi z nosilcem g. Ivanom Ogrinom kandidira nadalje Matija Mesaric, krojaški mojster v Mariboru. Omenjeni je izvrševal krojaško obrt baje od leta 1920., a je obrtni list pozneje očividno odložil ter je 28. oktobra 1925. zaprosil pri mestnem magistratu v Mariboru za obrtni list za krojaško obrt. Mestni magistrat v Mariboru mu je obrtni list tudi izdal 27. no-
vembra 1925., kar dokazuje pod prilogo 2.) priloženo uradno potrdilo mestnega magistrata v Mariboru kot obrtnega oblastva I. stopnje. Matija Mesarlč torej ni zadostil členu 6. točki 1. volilne uredbe, ker ni izvršil do dneva razgrnitve volilnega imenika, to je do 25. septembra t. 1., zdržema dve leti gospodarske funkcije, na podstavi katere kandidira.
Kljub tem pogreškom in protizakonitostim volilna komisija kandidatne liste ni vrnila predlagateljem v popravilo, temveč jo je na seji 17. oktobra t. 1. brez nadaljnjega potrdila.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je ovirala tudi vpogled v volilne imenike in je s tem skrajno otežkočevala tudi sestavo kandidatnih list. 15. oktobra t. 1. jc zaključila reševanje reklamacij, 18. oktobra t. 1. pa jc potekel rok za vlaganje kandidatnih list.
Rok za vlaganje kandidatnih list je bil pri načinu sestave kandidatnih list, ki ga predpisuje volilna uredba, mnogo prekratek.
Volilni imeniki tudi niso označevali, v katero davčno skupino spada posamezni volilec, in je bila sestava kandidatnih list tem težavnejša.
Ugotavljamo, da Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na ponovne prošnje ni hotela prepustiti organizacijam, odnosno volilcu volilnega imenika tudi proti odškodnini 2000 Din, dasi ga je politična stranka SLS imela že dokaj časa' pred glasovanjem. Zbornica in volilna komisija zanikata, da bi bili izročili komurkoli volilni imenik, ugotavljamo pa, da ga je SLS imela in da ga iz razgrnjenega volilnega imenika ni prepisovala.
i Poedini volilci so sporočili Vrhovnemu obrtniškemu svetu primere, da so med uradnimi listinami našli vložene tudi kandidatne liste z nosilcem g. Ivanom Ogrinom in je moral torej nekdo j izrabiti svoje uradno oblastvo in položaj ter podtakniti kandidatne liste z nosilcem g. Ivanom Ogrinom. Te ovadbe dopuščajo sumnjo, da se je 1 v zborničnem poslopju na zgorajšnji način vršila j nedopustna, protizakonita agitacija.
Zgoraj navedena dejstva dokazujejo, da se ! minule volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo niso vršile v popolnem skladu z določili volilne uredbe, dejansko je bil zbornični apa^ rat popolnoma v posesti SLS, ki ga jc izrabljala v svoje politične namene.
Vrhovni obrtniški svet v Ljubljani zaradi tega j zahteva, da gospod minister na tako nepravilen
način izvoljeno zbornico za trgovino, obrt in industrijo razpusti ter volitve razveljavi.
Politični pregled
Za vso našo državo najvažnejši dogodek zadnjih dni je bil
podpis francosko-iugoslovenske pogodbe,
ki se je izvršil minuli petek 11. t. m. popoldne v Parizu. Z naše strani je pogodbo podpisal zunanji minister dr. Marinkovič. Naša država, ki ima silno nezanesljive sosede, kateri radi nasedejo italijanskim zahrbtnim spletkam, naperjenim proti Jugoslaviji, je s tem okrepila svoje staro prijateljstvo s Francijo. Na pomoč Francije smo v naših zunanjepolitičnih neorilikah sicer že od nekdaj lahko vedno računali, vendar je pismeno potrjeno pri'"' stvo večjega političnega pomena ' ostalim državam, ki sedaj jasno v t imamo v svojih neprllikah vedno ob trdno prijateljico veliko Francijo.
Ponovno je treba poudarjati, da je ta
pogodba miroljubna
in da zasleduje le miroljubne cilje. Ta pogodba celo utrjuje mir v Srednji Evropi, kar zlasti ni prav Italiji. Italijanski politični krosrl se zaradi te pogodbe strašno razburjajo italijansko časopisje hinavsko brenči, da jt to pogodbo celo ogrožen mir. dasi je pogodba sploh zgrajena na tem. da morata Francija kakor Jugoslavija izbegavatl vsako priliko za vojno.
Nikdar tako kakor sedaj so Italijani pokazali, kako hudo jim je. ker bo
ta pogodba ovirala Italijo v Izzivanju In
iskanju prilik za zanetenje vojnega požara z Jugoslavijo.
Vsa italijanska politika s podkupovanjem albanskih atentatorjev in razbojniških bolgarskih komltaških tolp je šla za tem, da oslabi Jugoslavijo in po možnosti Izzove spore, ki naj bi nudili Italiji, oboroženi do zob, nastop proti naši državi. Italijanska politika laži, za-vratnosti, nezanesljivosti in manipuliranja z albanskimi atentatorji ter komitaškiml razbojniki Dostavi v kaj čudno luč tisto tisočletno
dišča je imel pravico izvesti odmerjeno kazen, niti brat ni smel prizanesti bratu ter mu pomagati k begu. vsako takšno dejanje je bilo ostro kaznovano.
Take in enake grozovitosti tajnega sodišča so stale Hasanu pred očmi, ko je čital svoje ime na usodnem vabilu. Domislil si je, da bi se nazadnje morda le mogel rešiti z begom, obenem pa se je zavedel, da ne more bežati, ako se hoče maščevati po osnovanem načrtu. Uničiti mora krivičnega barona in njegovo edinko, na kar bi bil šele pripravljen prijeti za bodalo ter se končati na grobu neznanega samomorilca.
Prijeten večerni hlad ga je vzdramil iz temnega obupa, zavil se je v haljo in odšel proti gradu. Zopet se je splazil na dvorišče, kjer pa ni opazil nikake izpremembe. Brž je poiskal oskrbnika, ki mu je vnovič potrdil svojo pokorščino, na kar mu je na dolgo in široko razlagal o bolezni mlade graščakinje, ki ga je ves dan klicala na pomoč. Žugala mu je s kaznijo in obljubljala plačilo, on pa je stal kot skala ter se ni dal pregovoriti.
Verno pripovedovanje je upihalo preka-njencu iskre novega upanja v močno žerjavico po prestani grozi. «Nič še ni zamu>eno,» se je tolažil na poti v stolp, «samo zasukati se moram in kovati razbeljeno železo.®
Široko je odprl vrata baronove sobe, kar je presenetilo zamišljenega samotarja, sklonjenega nad debelo knjigo. «Ali se je kaj pripetilo?® se je zvil v klobčič. «Ne vznemirjaj me s takim ropotom.®
»Pozabil sem na dogovorjeni sestanek, zato sem hitel, da bi ga ne zamudil.«
«Torej ni noLcne nevarnosti,® mu je odleglo. «Ba! sem se, da jih prihaja cela truma, ki me hočejo odvesti...»
Premišljeno je gledal Indijec preplašenega starca, zvijačnost in resnoba sta se menjavali v njegovem pogledu. Skrivaj sc je ra-doval nad osuplostjo in nad strahom bojaz-Ijivca, ki ga je venomer priganjal, naj mu ne prikriva grozne usode.
«Nevarnost se bliža,® ie priznal čez nekaj časa in je zopet umolknil. »Naletel sem na nove ovire ...»
«Odkod ta izprememba?® je prebledel baron zaradi pobitosti svojega zaveznika. «Ali ne moreš nič ukreniti?®
«Proti zalezovanju tajnega sodišča ni ukrepov, plemeniti zaveznik.®
«Skrivnostno vabilo?® se je stresel in omahnil na mizo. «Kje je skrivnostno vabilo?® Strah pred tajnim sodiščem jc tujca prijetno iznenadil. Videl je, kako je baronu zastala beseda in kako ga je davil črni obup. To se ni zgodilo brez tehtnega vzroka — baronova vest mora biti obremenjena še z drugimi krivičnimi dejanji, v katera mora posvetiti.
«Poziv je nabit na vidnem mestu,® je dahnil Hasan. «Obvestil sem te, da boš pripravljen ...»
«Torej so me iztaknili,® je povesil glavo. «Mislil sem, da je pozabljeno, pa so me dohiteli uprav na poti v boljšo bodočnost. Strašno presenečenje!®
«Tajno sodišče ne pozna pozabljivosti in nikomur ne prizanese. Njegovo bistro oko prodre v najbolj tajno skrivališče.*
«Poznam njegovo čuječnost, kateri se ne more nihče umakniti.® — Ves se je stresel ob priznanju, katero je nehote izgovoril.
Hasan je naježil obrvi, strmeč nad baronom. ki se je zvijal v silni grozi. «Kaj je zakrivil okrutnik, da trepeta pred izmišljenim vabilom? Kakšno tajno zločinstvo ima še na vesti?® — Ginjen se je zahvalil usodi za srečno naključje, ki ga bo obogatilo z novim razkritjem.
«Težko je zagrniti pregreho, da bi se ne maščevala ob svojem času.® je rekel baronu. «Vem, da so bridki občutki, kadar vpije pravica po zadoščenju.®
«Oh!» je vzdihnil Otmar ter se je naslonil na mizo.
«Vidiš, da sem uganil. Strašna mora biti krivica, ki te pozivlje pred tajno sodišče.® «Ne morem pomagati.® je potrdii s slabotnim glasom, na kar je osrčen dostavil: «Am-pak nisem še izgubljen, ker imam zaveznika, polnega nadnaravne moči in nedosegljive modrosti. Stori me nevidnega pred odposlancem tajnega sodišča, zavij me v meglo kot poletno solnce. ogrni me s plaščem čudodelstva.® — Zaupno seje vrgel predenj na kolena ter mu je poijubil haljo.
«Nehaj, hinavec!® mu je prepovedal polju-bovanje. »Ne dotikaj se mojega oblačila!®
»Pomagaj, mogočni zaveznik! Velika je moja želja po življenju, mučen je strah pred smrtjo, trdno je moje zaupanje ob tebi. moj prijatelj, varuh in zavetnik. Rotim te pri tvoji veri, pri slavi tvoje domovine in pri tvoji modrosti, odtegni me pogubi!®
(Dalje prihodnjič.)
italijansko kulturo, katere so vedno polna go-bezdava usta fašističnih voditeljev.
Naša Narodna skupščina večinoma počiva in bodo
pred Božičem samo še tri seje.
Vlada nima pripravljene snovi in zato ni kaj delati v Narodni skupščini, ki bi lahko danes, še pred uveljavljenjem novega proračuna, rešila nujno vprašanje davčnega izenačenja in omiljenja. Sicer finančni minister napoveduje nov načrt o davčnem izenačenju, toda na take pesmi »no že navajeni iz prejšnjih let in jih zato skoro ne poslušamo več.
Sedaj se pripravlja materija! za proračun 1928.'29. in je bila te dni
v ministrskem sveta proračunska razprava.
Proračun znaša po informacijah iz vladnih! krogov 10.800 milijonov dinarjev. Finančni minister si prizadeva, da bi se državni izdatki čim bolj znižali, kar je popolnoma pravilno, samo se ne sme to znižanje zgoditi na račun nujnih gospodarskih in kulturnih potreb.
Posvetovanja med voditelji posameznih strank, ki bi prišle v poštev za veliki demokratski blok. se nadaljujejo. •• ■ * ♦ i
Kmetsko-demokratska koalicija,
ki se je ustanovila med radičevci in samostoj- ■ nimi demokrati, je središče, okrog katerega! se bodo polagoma zbrale vse demokratsko | misleče stranke v državi. Te dni so se vršili važni sestanki med Pribičevičem, DaVidovi-čm in zemljoradnikom Joco Jovanovičem. Pričakuje se. da se bodo zemljoradniki kmalu pridružili kmetsko-demokratski koaliciji.
Te dni je bil v Romuniji sprejet zakon za zaščito države In monarhije.
Povod temu je dalo močno gibanje opozicije, ki hoče postaviti na rumunski prestol bivšega izgnanega prestolonaslednika Karla. Vlada Bratianua je z vso odločnostjo nastopila proti temu gibanju in je med drugimi zaprla ter Dostavila pred vojno sodišče bivšega ministra Manoilescua. Manoilescu pa se je tako izvrstno branil, da ga je vojno sodišče oprostilo, kar je med romunskim prebivalstvom izzvalo
veliko zadoščenje. Sodi se, da Bratianu ne bo več dolgo časa ostal na vladnem krmilu. S padcem Bratianuove vlade pa ni izključeno, da bo nova vlada sestavljena iz Karlovih pristašev. kar bi imelo za posledico, da bi se Karel vrnil v Rumunijo in zasedel kraljevski prestol, na katerem je sedaj njegov mladoletni sin.
STOPICE PRI NOVEM MESTU. (Smrtna kos a.) Draga »Domovina«, moramo se tudi mi oglasiti in sporočiti naše žalostne novice. Neizprosna smrt je pobrala dva napredna moža, poštenjaka, za katerima žaluje ves kraj. Nedavno jc preminil upokojeni železničar g. Anton P r v a n i j a. Bil je blag in dober. Za njim žalujejo vsi, ki so ga poznali, kar se je videlo ob pogrebu. Kmalu časa za njim jc smrt zatisnila oči našemu blagemu očetu posestniku in gostilničarju ter načelniku gasilnega društva g. Mihaelu Žagarju. Bil je zelo priljubljen med ljudmi, ki so ga obiskovali tekom bolezni in so mu tudi sedaj na zadnji poti izkazali čast kot zelo delavnemu gasilcu. Gasilna društva Stopiče, Kandija ter Novo mesto so mu kupila vence in ga spremila na zadnji poti, na kateri so mu pevci zapeli dve žalostinki. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega četovodja gasilnega društva Stopiče. Dragi Tone in dragi Mihael! Zapustila sta nas. Pogrešali vaju bomo, ker sta nam bila vzgledna gospodarja in dobra društvena delavca. Na svidenje nad zvezdami! F. P.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Dne 18. t. m. bo poteklo 40 let, odkar je bilo tukajšnje šolsko poslopje slovesno blagoslovljeno in otvor-jeno. Ker je to za topliško občino, zlasti pa za šolski okoliš topliške šole važnega pomena v kulturnem oziru, se bo 401etnica Šolskega poslopja v nedeljo 20. t. m. slovesno proslavila. Šolsko poslopje bo lepo okrašeno ter na predvečer proslave slovesno razsvetljeno. Na dan proslave bo dopoldne slavnostna seja krajevnega šolskega odbora, po seji ob pol 10. uri sv. maša za umrlo učiteljstvo in šolske dobrotnike, po maši pa zborovanje v okrašeni šolski sobi. Popoldne bo primerna šolarska prireditev in po-
gostitev šolarjev. K proslavi so vabljeni vse bivše učiteljstvo na šoli in učenci, ki so pohajali to šolo.
RAČNA. Pridelke smo pospravili; hvala Bogu. Letos smo vsega še precej pridelali, tako da ne bo treba prositi državne pomoči kakor druga leta, kar je nerodno za nas in za oblastvo, ki ga nadlegujemo. Zelo dobro bi bilo, da bi novi župan, ki je bil izvoljen prav za prav na župnikov ukaz, kaj pripomogel do tega, da bi se struga Šicc preuredila ali jama predrugačila. Prejšnji župan je že mnogo ukrenil v tem pogledu, m bi še naprej delal, če bi dalje županoval. Vprašamo županstvo tudi, ali bo kaj ukrenilo za spremembo nemškega napisa Čušperk v postajo Račna.
SV. JERNEJ PRI LOČAH. (K občinskim volitvam.) Za tukajšnje občinske volitve jo prijavljena tudi tako zvana Gospodarska stranka, ki pa nam nič ne prija zaradi prevelike nem-škutarije. Opozarjamo volilce, da ne nasedejo prcvarljivim agitatorjem. Šteli bomo možake, ki sc bodo tako daleč spozabili. Gospodje, pazite, da se preveč ne opečete na vroči kaši, ki jo hočete polizati. Kdor svoj materin jezik zataji, zaupanja vreden ni.
STARI TRG OB KOLPI. (S m r t n a k o s a.) Dne 11. t. m. je po kratki muke polni bolezni preminula v Starem trgu ob Kolpi gospa Katica Fabjanova, soproga čevljarskega mojstra in hčerka g. Marka Majerleta, splošno znanega in spoštovanega gostilničarja v Starem trgu. Za gosp. Marka Majerleta je to že druga huda nesreča v tekočem letu; dne 21. maja t. 1. je bil namreč pa groznem požaru v Starem trgu najbolj prizadet. Pokojnici, ki je zapustila tri nedolžne otročiče, bodi ohranjen trajen in blag spomin, prizadetim pa naše iskreno sožalje.
ŽIROVNICA. Na Martinovo nedeljo sta se vršili v naši vasi kar dve pevski prireditvi. Kljub temu, da je vse popoldne močno snežilo, je bila naša prireditev prav dobro obiskana. Pevskemu društvu «Stol» je le čestitati, da ima tako izvrstne moči, ki so kljub hudemu nasprotstvu nabrale toliko dobitkov in tako povzdignile uspeh veselice. Izžrebanih je bilo nad 240 krasnih dobitkov, število, kakršnega še ni doseglo nobeno društvo. Predvsem so ugajale lepe dvosedežne sani. ki jih je izdelal daleč naokrog znani kolar g. Jožef Zajec iz Doslovič. Glavne dobitke so večinoma odnesli okoličani, ki so posetili prireditev. Znova se
E. T. A. Hoffmann:
Grofica Pivardierska
(Dalje.)
«Ne. to ni bil človek, to je bil duh, pričaran iz strahotne globine, da uniči mene in moje življenje!s Tako si je rekla markiza, ko je vsa izmučena prišla nazaj na grad. Ali Strašna groza se je jc polastila, ko se jc jasno spomnila, da se je bila spovedala sve-Čeniški prikazni, kako je nekoč, v prav rani mladosti, dasi brez krivde, umorila mladeniča. potem pa bila nezvesta možu: zločini, ki ni niti slutnja o njih nikdar pala v njeno dušo. Enako se je spomnila, da je svečenik bolestno jeknil z glasom, ki ji je trgal srce, ko se mu je spovedala umora. Po odvezi pa ji je dejal, da ji je nebo že davno odpustilo umor. Kar pa se tiče zakonske nezvestobe, da to dejanje odkritosrčen kes in stroga pokora lahko izbrišeta, da pa jo bo zadelo maščevanje svetne pravice. Ves skrivnostni dogodek se ji je zdelo kakor grozen, bojazni-poin sen blaznega. Poslala je v opatijo; hotela je vedeti, kdo je tisto jutro spovedoval namesto kaplana.
Sporočili so ji, da je kaplan po dvodnevni bolezni pravkar umrl, da pa bo isti duhovnik, ki je davi spovedoval, za enkrat vršil posle v grajski kapeli v Nerbonneu In naslednjo nedeljo maševal. «Ali je mogoče,® je dejala markiza sama zase, «da iz razburjenosti. tako rekoč krčevitega, grozničavega živčnega napada nastajajo take budalosti? Moja prikazen se je utelesila. yidcla jo bom
in se sramovala svoje bedarije.« Ko je potem v nedeljo zjutraj stopil v markizino sobo duhovnik, ki naj bi opravljal kaplansko službo, ko jo je z lahnim poklonom pozdravil: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!', jc zastrmela vanj, se mu zgrudila k nogam in kriknila vsa iz sebe: «Gorje mi! Oj, ti si, ti si tisti mladenič, ki sem ga bila v rani mladosti umorila.®
«Pogum. gospa markiza,» je mirno dejal svečenik, dvignil markizo in jo odvedel v naslanjač, «prosim vas, premagajte bolečino, ki morda le prežgoče razjeda vaše grudi; kajti noben kes ne nadomesti tega, kar je nepovratno izgubljeno!»
«Nikar,» je povzela markiza z drhtečim glasom, «ne mislite, da sem blazna, častiti gospod! Vaše bledo obličje, vaši osiveli lasje, in vendar ste vi. da, vi ste tisti mladenič, ki sem ga bila nekoč zagledala pri vojvodinji d'AiguiIIonski, ki je vzdramil v mojih prsih vso smrtonosno radost, vso skelečo muko čuvstva, ki bi mi bilo moralo vekomaj ostati neznano! Gorje mi! Kaj je to, da še zdaj, ko vas spet vidim, razjeda mojo dušo? Ali ne! Vse je domišljija, neumnost, Vi ne morete biti tisti mladenič, to nI mogoče!»
«Res,» je prekinil duhovnik markizo, «tes sem jaz tisti mladenič, tisti nesrečni Charost, ki ste ga pahnili v obup! Spoznal sem vas bil, ko ste stopili v spovednlco. Razumel sem vse, česar ste se v nenavadni zmedenosti obtožili. Vzdihi, ki so se mi nehote izvijali iz prsi, in solze, ki so se mi ulile iz oči. so bile zadnji davek, ki sem ga moral plačati spominu na zemsko bol. Vse dotlej sem hranil pismo, ki ste mf ga pisali, ki mi
je prerezalo srce in me pahnilo v brezupno revo. Ko sem vas spet videl in se prepričal, da je zdaj minila zadnja preskušnja, sem ga uničil.®
«Kako,» je povzela markiza, «kako? Vi govorite o nekem pismu, ki ste ga prejeli? Nikoli vam nisem pisala. Videla sem vas bila ! pri vojvodinji d*AiguiIlonski. potem pa je vendar nehalo vsako nadaljnje približevanje — kakšne skrivnosti!«
«Morda,» je odvrnil svečenik z mirnim nasmeškom, «morda je več nego dvajsetletna doba s spominom na globoko žalitev vred, ki me je pahnila v obup, zabrisala tudi način, kako se je to zgodilo. Saj nisem bil še nikoli ljubil. Šele ko sem videl gospodično Chauve-linovo, je prevzelo to čuvstvo vso mojo dušo s pretresujočo močjo. V opojni slasti drhteč sem opazil gospodičnin nemir in videl, ko so me njeni pogledi iskali in se mi izmikali v plahi ljubezni. O, ni bilo dvoma, smel sem verjeti v najvišjo srečo svojega življenja!; Odhod mojega očeta, guvernerja Charosta, v Chatillon sur Indre, me je odstranil iz Pariza. Ali kako naj bi bil mogel ostati ločen od svoje ljubezni? S trudom sem dobil od očeta dovoljenje, da sem se smel vrniti v glavno mesto. Izsledil sem bil gospodičnino stanovanje. Po vrnitvi je bila moja prva pot tja. Upal sem, da vsaj na oknu zagledam ljubljenko. Kakšna radost, kakšna nebeška slast, ko sem jo zagledal, ko je liki v hipnem strahu hušknila nazaj. Gori, gori, k njej, pred njenimi nogami izdihniti ves svoj jaz v najvišji pobožnosti ljubezni! Ta misel ni dovo-
je pokazalo, da društvo «Stol» stalno napreduje kljub vsemu nasprotovanju ta zahrbtnostL Dasi nepolitično po svojem programu, prekaša vendar v vsakem oziru izrazito klerikalno pevsko druStvo, ki komaj životari. Najlepša zahvala vsem domačim in okoliškim posetnikom, ki so pripomogli do tako lepega uspeha.
DOB PRI DOMŽALAH. Zlato poroko sta obhajala pred kratkim v župni cerkvi v Dobu pri Domžalah posestnik na Viru g. J. Kapla in njegova žena Helena. Gospod Kapla je daleč okrog znan in priljubljen. Oba jubilanta sta za svoja leta (76 in 75 let) še krepka.
SV. MIKLAVŽ NAD RIMSKIMI TOPLICAMI. Naša pota so taka, da se človek mestoma po-grezne kar do kolen v blato. Gospodje odborniki. zakaj se ne ganete z nikakimi predlogi pri občinskih sejah, da bi se stisnilo kakih par sto dinarjev za popravila? Na nas pozabite vedno, a potegujete se za tujce, katerim obljubljate kar po tisoč dinarjev podpore, občina naj jih pa plača. To so Vaši predlogi na občinskih sejah in tako se razpolaga z našim denarjem. Ni čudno, če moramo plačevati tako visoke občinske doklade, kakor jih nobena občina nima. Skrajni čas je, da smo vendar po dolgih letih prišli v naši občini do volitev, pri katerih bomo za storjeno delo z Vami obračunali. Šmiklavčani, zavedajte se, da je treba naš gospodarski program izvesti in pomesti iz občine vsakogar, komur so tujci ljubši kakor lastni občani. Vsi na delo za gospodarsko listo in njene kandidate!
HUDA JAMA PRI LAŠKEM. Razni klerikalni kolovodje so pričeli živahno agitacijo proti SDS. Poslužujejo se v ta namen najdrznejših sredstev, samo da bi povečali svoj vpliv, osobito med rudarji. Sestavi! se je širši akcijski odbor, ki si je nadel nalogo, da ukrene vse potrebno za reorganizacijo sedanjega položaja v prid SLS. Člani tega odbora se javno izražajo., da bodo odpuščeni vsi oni, ki klerikalcem niso naklonjeni, ter da mora postati Huda jama v najkrajšem času docela klerikalna. Zavedna javnost pričakuje, da bo rudniško vodstvo temeljito obračunalo s sličnimi političnimi spletkarji, ki uvajajo med ljudstvo prepire in nezadovoljstvo, kar gotovo ni v prid nc delavcu ne delodajalcu.
TURŠKI LES PRI DOLU. Tukajšnji planinski kraj je kot nalašč ustvarjen za živinorejo, ki se pri nas tudi precej goji. Pred nekaj leti sc
je semkaj preselil posestnik Ivan Jager, ki je povzdignil rejo koz, katera se mu je prav dobro obnesla. Vzbudila se je misel in že se pripravlja ustanovitev mlekarske zadruge pod vodstvom g. Jagra. Zadruga bo nudila tukajšnjim kmetom lepe dohodke. Vsi, ki imajo voljo za resno sodelovanje, naj se zglasijo pri g. Ivanu Jagru, posestniku v Turškem lesu, pošta Rimske Toplice, kjer dobijo nadaljnje informacije.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Da je oblastna skupščina, ki je v rokah SLS, sprejela predlog za noveliranje deželnega zakona v tem smislu, da se naj bera sedanjim razmeram primerno zviša, je zopetni dokaz, koliko smisla ima SLS za zboljšanje položaja slovenskega kmeta. Povojne razmere so našega kmeta že itak potlačile k tlom; na dnevnem redu so rubežni, prisilna prodaja posestev itd. Vsega tega ne vidijo voditelji SLS, pač pa se brigajo za zboljšanje položaja onih, ki sc šopirijo v dobrotah po večini na račun kmeta. Kam gre denar, ki se pobira pri krstih, zvonenju, za maše, pogrebe, za spovedne listke in podobno? Precej tega denarja v Sloveniji mora iti za klerikalno politiko, zato pa naj bo bera večja. Povišanje bere (namesto ukinjc-nja) bo gotovo odjeknilo v vseh krajih Slovenije in bo privedlo marsikaterega sedaj zaslep-* Ijenega kmeta na pravo pot. Mi, kar nas je tukajšnjih kmetov, ne glede na politično pripadnost, odločno protestiramo . proti povečanju bere.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. SLS jc s svojo politiko dovedla občinski odbor občine Sv. Krištof tako daleč, da smo občani brez župana, enega odbornika in občinskega tajnika. Slednjega so nastavljali tako dolgo, da jc med tem časom še župana zmanjkalo, in to vse na podlagi dema-goške klerikalne politike. Po vrhu tega pa sc še nam obeta razpust občinskega odbora ter imenovanje gerenta. Pri vsem tem ne bi imeli davkoplačevalci prav nič zoper razpust občinskega odbora, ako bi bile gospodarske razmere sv naši občini vsaj toliko urejene, da bi sc nc bi bilo treba bati najhujših posledic. Občinski odbor Se namerava razpustiti baš v času, ko je treba odobriti letni proračun, ga pravilno sestaviti ter gledati na to, da ne bodo davkoplačevalci po nepotrebnem preveč obremenjeni, kakor se jc to do sedaj v naši občini že dolga leta prakticiralo. SLS bi morala že davno uvideti, da je njena po-
litika. kateri načelujeta v našem okraju gospod dr. Godnič in bivši odpuščeni pomožni občinski blagajnik Deželak, za občino Sv. Krištof slaba. Gospoda se naj že vendar enkrat zavedata, da smo že siti te politike. Taki glasovi se čujejo tudi Iz vrst najzagrizenejših klerikalcev, to je onih činiteljev, kateri so še do nedavnega časa odobravali dr. Godničevo politiko. Mi se bodočih občinskih volitev prav nič ne bojimo, nego so nam dobrodošle, ker bomo pri tej priliki temeljito obračunali s SLS.
MARIJA GRADEC. Občinske volitve so preložene na dan 8. decembra 1.1. Vloženi sta dve kandidatni Usti, in sicer gospodarska ta klerikalna. Ves trud klerikalcev, da splašijo kandidate pred podpisom gospodarske liste, je pokopan. Ker se jim torej ni posrečilo to, so začeli siliti posamezne kandidate gospodarske liste, da morajo preklicati svoje podpise, kar se jim seveda tudi ne obnese. Res, čudno sc nam zdi, zakaj neki toliko bojazni pred lastnimi občani, ki imamo pravico soodločevati v občinski upravi. Klerikalci se bodo že morali malo potolažiti in privaditi na smotreno delo za povzdigo občinskega gospodarstva, kar je naše geslo.
RECICA PRI LAŠKEM. V Rečici imamo glavno cesto v takem stanju, da si mora človek iskati postransko pot, ako hoče, da ne obtiči v blatu. Odkar imamo v okrajnem zastopa Laško gerenta v osebi g. dr. Godniča, se na naših cestah ni prav nič naredilo kljub temu, da je okrajna cesta že skoro neporabna za promet. Radovedni smo, kdaj se bo g. gerent zganil. Vabitno ga, naj si pride ogledat našo cesto, saj ima lepo mesečno plačo 2500 Din.
VITANJE. (Lepa slovenska zmaga.) Trg Vitanje pri Celju je bil pred prevratom zagrizeno nemškutarsko gnezdo. Ker je skoro odrezan od sveta, se je umetno nemštvo v njem držalo dolgo časa še tudi pod Jugoslavijo. V nedeljo pa mu je pri občinskih volitvah odklenkalo za vedno. Slovenska lista je dobila 58 glasov, nemška pa 45; Slovenci so od zadnjih občinskih volitev leta 1924. napredovali za 14 glasov. Kako močna jc bila agitacija, priča velika udeležba, saj je od 111 volilnih upravičencev ostalo doma samo osem volilcev. Čast zavednim slovenskim volilcem!
KONJICE. Nedavno so obhajala narodna društva v Konjicah 801ctnico veleposestnika in
ljevala nikakih obzirov. V veži ni bilo nikogar. Hitro sem se razgledal in stopil v go-soodičnino sobo. Tedaj krikne ona, ki sem menil o njej. da me ljubi, z glasom, ki je kakor smrt prešinil mojo dušo: .Proč, proč, nesrečnik!' Z rokami je krilila v obrambo z vsemi znaki najglobljega sti.ua. Čul sem korake, ki so se bližali, toda šele na svojem stanovanju, kamor sem se mehanično vrnil, sem se spet zavedel, še to uro ne vem, kako sem prišel iz hiše viteza du Chauvelina, ali sein koga srečal, ali sem s kom govoril in kaj se je sicer zgodilo. Ko sem se umiril, si nisem mogel misliti nič drugega nego to, da me ima v oblastvu nesrečna pomota. Pisal sem Frančiški in ji z vsem ognjem najsilnejše strasti orisal svojo ljubezen in svoj brezupni položaj. Z najginljivejšimi izrazi sem jo rotil, naj mi pove. kakšna zla usoda je povzročila sovraštvo, oni silni stud, ki ga je kazala napram meni. Takoj naslednji dan sem prejel odgovor, tisto pismo, ki me je oropalo slednje nade v življenje. Frančiška inc je zavrgla z najtrpkejšim zasmehorn. Zagotavljala je. da ji niti na misel ne pride mene sovražiti aii občutiti kakršenkoli stud napram meni, ki da me komaj mimogrede pozna, pač pa da se silno boji blaznežev, radi česar naj ji ne hodim več pred oči. Jaz da namreč moram gotovo bolevati za nenavadno blaznostjo. kar pa sem smatral za sovraštvo aH stud. Sleherna beseda tega nesrečnega pisma mi je razčesnila srce. Odšel sem iz Pariza in blodil okrog, ne da bi se bil vrnil v ChatHlon. Kje sera iskal in našel mir, vam pove obleka, ki jo nosim!»
Markiza se je zaklinjala pri vsem. kar ji jc svetega, da ni od Charosta nikoli prejela | nobenega pisma, da torej tudi na nobeno ni ! mogla odpisati. Le prejasno jc bilo, da je prišio pismo v roke vitezu, ki je odgovoril ' nanj namesto hčere.
Marklzo je prevzela misel, ki sicer v njeni duši ni bilo niti slutnje o njej. Spoznala je. da | je bil oče, čigar bitje in žitje jo je vedno navdajalo z najglobljim spoštovanjem, čigar jživljenska modrost je bila edina smernica ! njenih misli in dejanj, da je bil uprav ta oče ! zlo načelo, ki jo je osleparilo za najlepšo srečo. Vse njeno napačno pojmovano življenje se ji je zdelo mrka, nevesela grobnica, kamor je pokopana brez rešitve. Uničujoča bolečina ji je prebodla prsi.
Charost je docela razumel markizo in sc je trudil, da jo potolaži s tolažili cerkve, ki jih je izgovarjal z vzpodbudnimi besedami. Zatrjeval je, da zdaj, ko je njegova zemska sreča uničena, šele prav spozna in proslavlja večni sklep božji, da bo mogel svoje srcc popolnoma očistiti, posvetiti in usposobiti za razmerje, ki že na zemlji odpira nebeško blaženost. Njega je izbrala večna Moč. da po-vede njo, ki jo je nekoč ljubil z iskrenostjo, na edino pravo nebeško pot.
«Kako,» ga je sunkoma prekinila markiza, »kako? Vi hočete —»
«Vaš,» je z mirnim dostojanstvom dejal Charost. «biti vaš spovednik. In mislim, gospa markiza — naj vam rečem Frančiška —, da se mi posreči premagati vso zemsko bolečino. ki tu kali vaše življenje. Vaš soprog mi bo rad zaupal kaplansko mesto na gradu.
največjo
j Gotovo se bo še spominjal Silvaina Fran-Coisa Charosta, čigar prijatelj jc bil v mla-j dosti.»
Charost je imel prav. Njegove tolažilne besede so olajšale markizino srce. Kmalu se je pojavila v njenem življenju vedrost, kakršna siccr ni bila poznala. Charost je pri-j hajal češče na grad Nerbonne. nego je baš 'bilo potrebno zaradi kaplanske službe. Ker se je njegov vedri duh rad udajal veselostl, ki ni prekoračila niti najtesnejših meja dostojnosti. je bil duša male družbe, ki se je navadno zbirala v gradu. To družbo so tvorili predvsem vitez Previlleski s soprogo, neki gospod de Cange, dama Dumee s sinom in neki gospod Dupin. vsi markizini sosedje.
Markiza je točno pisala soprogu, da je grajski kaplan umrl. da za enkrat opravlja to službo avguštinec Charost in da naj zdaj odloči, ali naj Charost, ki je po lastnem zatrdilu izza mlada njegov prijatelj, to mesto obdrži.
No. pri tem pismu se je zgodilo markizi kakor pri vseh ostalih, kar jih je pisala mar-kiju. Redno je namreč od markija prejemala pisma, datirana iz kraja, kjer se je nahajal regiment grofa de Saint Hermineskega. Nobeno teh pisem pa nikoli nI vsebovalo odgovora na to, kar mu je pisala ona. Tako je morala misliti, da se marki, ki je očividno moral dobivati njena pisma, ker se ni nikdar pritoževal zbog njenega molka, hoče otresti slednje misli na domače prilike in na dom. Tudi zdaj marki ni spet niti besede pisal o Charostu in kaplanskem mestu.
(Dalje prih.)
bivšega trgovca Martina Ogorevca. Rodil se je g. Ogorevc leta 1847. v Pišecah pri Brežicah kot kmečki sin in sc jc posvetil po dovršenih šolah trgovini. Kot potnik tvrdke I. C. Majer v Ljubljani je prepotoval vso širno Slovenijo in bivšo Goriško. S 1.. aprilom 1887. sc jc nastanil kot samostojen trgovec v Konjicah. Trgovino jc prevzel od pokojnega Ivana Šepica ter postal priljubljen pri vseli, zlasti pri kmečkem ljudstvu. Njegova trgovina jc bila narodna kakor on sam. Pročelje moderno prenovljene hiše je krasila slika jugoslovenskcga Sokola, katerega član je bil in jc danes najstarejši Sokol v Konjicah. Še mnogo let!
PTUJ. Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznovala 15. t. m. v krogu svoje družine v Ptuju ga. Elizabeta Faningerjeva iz znane in ugledne goriško-celjske družine. Gospa Fliza Faningerjeva jc s težkim trudom vzgojila svojo družino ter jc vsem svojim otrokom pripomogla do uglednega socijalncga stališča. Saj ima med svojimi otroki odvetnika, veletržca, bančnega uradnika in hčer učiteljico, poročeno s prometnim kontrolorjem g. Smerdujcm v Ptuju. Družabno vedno gibčna in svežega duha je v svoji mladosti mnogo sodelovala pri Čitalnici v Bovcu. V času vdovljenosti je bivala v Gorici, kjer jc dobro znana in spoštovana v vseh krogil*. Gostoljubno je sprejela pod svoj krov marsikaterega absolviranega akademika. Dobri gospe bodi naklonjenih še mnogo let!
ORMOŽ. (Smrtna kosa.) V nedeljo 13. t. m. smo pokopali blagega, obče spoštovanega in zelo priljubljenega posestnika na Dobravi pri Ormožu g. Andreja Kovačiča, ki jc po dolgi in zelo mučni bolezni v 63. letu starosti v Bogu umrl. Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, priča zlasti veličastni pogreb. Najtoplejša zahvala gg. duhovnikoma, godbi, gasilnima društvoma, ormoškemu in hardeškemii, dalje darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. Bog povrni! — Ivan Kovačič.
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. Včasih ni bilo boja. V slogi smo živeli, pomagali si in uživali mirne dni. Letos pa je drugače. Tarejo nas davki, skrbi nas slaba letina. Kako naj še zmoremo nova bremena. Štirikratne občinske doklade smo plačevali doslej. In zakaj? Zato, da • o jc cesta pred občinsko hišo nasula in da se j pokopališče obzidalo. Zato so se uporabili sto-iisoči! V blatu tonemo. Mostovi kar vpijejo po ix>pravilu. Šolo bi radi zidali. Še ni dovolj, kar smo doslej plačevali. Še štirikrat toliko bi radi, vsi naj gremo na boben. Staro šolo popravimo, da bo zadoščala vsem potrebam. Seveda, klerikalci bi radi tam katoliški dom. Pa ne bodo! Sami :iaj plačajo novo šolo, mi je ne zmoremo. Vodovod nam obetajo. Odkod? V Beogradu ne dosežemo ničesar. Mogoče je le, da bi poslanec g. Vrečko od svojih 36.000 kron mesečnih dohodkov odstopil polovico. Tedaj bi ga zmogli v enem letu. obenem pa bi postavili g. Vrečku spomenik, ne za farovžem, marveč na vidnem mestu. Resnica bode v oči. Zahtevamo, da se znižajo občinske doklade, da se ceste urede, da se uvede varčevanje v občinsko gospodarstvo, da se popravi stara šola ali se nam ne izrežejo jermeni iz l ože za novo zidovje in streho klerikalni druž-bici. 2. skrinjico bomo volili, kajti možje na naši l;sti so uvidevni ljudje, ki vedo, da je treba delati za blagor vseli občanov.
PRECETINCI. Že dolgo se nI nihče oglasil iz našega kraja. Zato je potrebno, da zopet kaj napišemo za «Domovino». Po volitvah v klerikalnih vstah vre od jeze. Zakaj? Zato, ker smo demo-1 rati napredovali, dočim so klerikalci nazadovali. Gospodje klerikalci nikar si ne mislite, da bomo mi, zavedni Malonedeljčani, volili nesrečo Slovenije. Pa tudi občine ne bodo padle v klerikalne roke, čeprav hodijo klerikalni agitatorji v žup-nišče po nasvete za agitacijsko borbo. Nekateri si pri zadnjih volitvah niso upali iti na volišče in [voliti neklerikalne stranke, češ, da bi se s tem zamerili g. župniku. Ta pa je lepa! Brez župni-kovega dovoljenja še človek ne bo smel iti v nebesa. Preganjanje «Domovine» pri nas je seveda tudi veliko. Posebno pa je preganjana na-
predna mladina. Tudi pri Mali Nedelji je bodočnost SDS v zavedni mladini, ki nima strahu pred klerikalnim terorjem.
GORNJI PETROVCI. (Smrtna kosa.) Dne 7. t. m. jc preminul v Stanjovcih posestnik g. Franc Bohar v starosti 71 let. Pokojnik je bil pred preobratom dolgoletni župan občine Sta-njovci in jc bil prava slovenska korenina. Bil je vzorno delaven mož vedno naprednega duha. V enakem duhu jc vzgojil tudi svojega sina Adama. Kako jc bil pokojnik priljubljen, je pokazala velikanska udeležba na njegovi zadnji poti, na kateri so ga med drugimi spremljali učiteljstvo* državni uslužbenci ter prostovoljno gasilno društvo iz Gornjih Petrovčev. Slednje mu je na domu zapelo dve domači pesmi v slovo. Nato sta se od pokojnika poslovila gg. župnik in kaplan. Pri odprtem grobu so mu zapeli tukajšnji državni uslužbcnci «Blagor mu» in »Vigred sc povrne® pod vodstvom nadučitelja g. Pavlika iz Gornjih Petrovčev. Ostalim izrekamo tem potom najiskrenejše sočutje. — O občinskih volitvah bomo poročali prihodnjič.
ampak tudi po svoji rodovitosti, po zgodnjem razvoju in sposobnosti za pitanje. Za vse to ne rabimo nobenih tujih pasem. Imamo, hvala Bogu, doma že prav dobre živali; treba je le, da jih poiščemo in odberemo ter da se za povzdigo te reje zanaprej bolj brigamo. Na Gorenjskem so z iskanjem našli »gorenjskega prešiča», ki pa ni pristen domačin, ampak je prvotno doma na Dolenjskem. Poiščimo tudi povsod drugod dobre plemenske živali :n skušajmo z njimi rejo dvigniti! »Skupna briga in samopomoč bosta največ izdali.
Sadjar pred zimo
Pokojni naš učitelj se je z izrednim veseljem bavil s sadjarstvom, budil v šolarčkih smisel za sadjerejo in temeljito preganjal sadne škodljivce. V vrtu za šolo so tako zapeljivo vabile hruške, da nas je Ie premagala skušnjava. Skok preko ograje in v naglici so bile hruške naše. Tako smo se paglavci seznanjali s sadjarstvom. V šoli
pa so rdeči uhlji pričali o temeljitem preganjanju BENICA PRI DOLNJI LENDAVI. Tudi mi sc dvonožnih sadnih škodljivcev.
Sedaj bo sadje že spravljeno v shrambe. Gole veje štrle proti nebu, sem ter tja rumeni kako pozabljeno jabolko. Zima je na pragu. Sadovnjak
oglašamo ob scdcmlctnici rapallskc pogodbe, mi Primorci, pozabljeni med najbolj pozabljenimi, naseljenci na Benici. Scdcinletnica rapallske po-
godbe! Ali nc presune ta beseda slehernega Pri-j bo marsikje pozabljen do prihodnje jeseni kljub morca, ko sc spomni na domačo grudo, ki ni več temu, da je napolnil gospodarju shrambo ali
njegova, na brda goriška, na skalnati Kras in lepo, solnčno Gorico? Taborišča Gmtind, Bruck ob Muri, Lipnica in razni kraji v bivši Avstro-Ogr-ski, so bile postaje primorskega begunca. Kosti naših mož, žena, otrok ležijo po imenovanih krajih. Mnoge matere, vdove objokujejo svoje može, sinove, ki so napajali s svojo krvjo rodno grudo. In na vse to naj bi pozabili, ko po naših lepih tleh ošabno stopa tujec? Vi'zasužnjeni bratje mu morate kloniti glavo, ko vam hoče uničiti še to, kar vam je ostalo: lep slovenski jezik. Primorje, ako te vse pozabi, mi, tvoji sinovi in hčerke, raztreseni po naši lepi Jugoslaviji, ob bregovih Mure, Drave in Save, te ne pozabimo.
Kmetijski pouk
KAKO DVIGNEMO REJO SVINJ.
Reja svinj je pri nas močno razvita. To velja posebno za spodnjo Dolenjsko in za brežiški okraj, na Gorenjskem pa zlasti za kamniški okraj. Tod je reja svinj doma. Ljudje se pečajo po teh krajih z rejo plemenih svinj in s prirejo praset, ki jih prodajajo potem v druge kraje, da jih tam zredijo in odebelijo za peršutnike.
V zadnjih desetletjih je ta reja mnogo napredovala, vendar še nismo dospeli tako daleč, kakor bi bilo želeti. Važen vzrok tiči tudi v tem, da nimamo glede reje mrjascev nič urejenega in da je ta reja prepuščena danes zgolj dobri volji posameznih rejcev. Časih imamo mrjasca, časih ga zopet manjka, zdaj je dober, zdaj zopet slab in malovreden. Ta reja je preveč menjava po številu in po kakovosti, ker manjka tozadevno vsake prave brige in skupne kontrole. Nič ni slabšega za napredek ene in druge reje, če ni v tem pogledu nič urejenega. Kakor so dobri mrjasci za prospeh reje prava sreča, tako so slabi mrjasci prava nesreča in zguba. Mnogo imamo tudi takih krajev, kjer mrjasci sploh manjkajo, tako da je vsaka trajna reja plemenih svinj izključena.
Za povzdigo svinjereje Je zaradi tega posebno važno, da se uredi vprašanje potrebnih mrjascev, ne le po števihi, ampak tudi po kakovosti. Po prizadetih krajih naj bi se rejci v ta namen organizirali. Živinorejski odbori in odseki, ki so povsod potrebni, naj se za stvar zavzamejo in naj se poprimejo tudi pospeševanja svinjereje. predvsem za rejo mrjascev pa tudi plemenih svinj. Dober mrjasec se mora odlikovati ne le po svoji vnanjosti,
blagajno.
Letošnja sadna razstava na Ljubljanskem velesejmu je pokazala, kako velikega gospodarskega pomena je sadjarstvo za Slovenijo. Povprečno se izvozi 5000 vagonov sadja v inozemstvo. Kako daleč se zanese slovensko sadje, je na nekem predavanju povedal g. inž. Lupša, ki je našel štajerski mašanegar v Siamu. Zanimal sc je, odkod je prišel, pa je zvedel, da preko Anglije in Nemčije od nas.
Na prej omenjeni razstavi je lahko obiskovalec občudoval krasne hruške, preko 60 dkg težke sadove iz kartuzijanskega samostana v Pleterjah, kanadske renete izpod Gorjancev, oziroma Brežic, Ptuja in Maribora, mašanegar, Baumannovo reneto, zlato parmeno in druge. Ljudje so se čudom čudili. Marsikdo si je želel, da bi v svojem vrtiču in sadovnjaku vzgojil sad take lepote in dobrote.
Sadno drevje je silno gostoljubna rastlina. Na pomlad daje pašo muham, črez poletje preživlja nebroj živalskih in rastlinskih gostov, na jesen pa pride človek ter pobere sad. Ko osmuka jesenska burja listje, so že poskriti za lubom in na mahu po vejah vsi poletni gostje. Prične se doba počitka tja do prihodnje pomladi. Ker mora oddati drevo toliko hrane neljubim gostom, ni čuda, da ne more roditi lepega sadja. Obenem pa izčrpava iz zemlje leto za letom dragocene prvine, ki jih z zrakom presnavlja v hrano. Obojega mu marsikdaj nedostaja, ker ju mora deliti s sosedom. Preblizu sta si, zato hitita navzgor v solnce in zrak. Tu ni časa misliti na zarod.
Zdaj pred zimo je najpripravnejši čas za delo v sadovnjaku. V vrtu in na polju je pospravljeno. Ob tem času lahko nadomestiš drevesu hrano, preženeš neljube goste, poskrbiš za veje dovolj luči in zraka ter preženeš zajcem poželenje po sočnem lubu. Hrano dodamo s tem, da močno pognojimo okrog drevesa in pod njim z gnojem ter prilijemo gnojnico. Dobro je, če rušo okrog debla prekoplješ, da pride zrak v spodnejše plasti zemlje. In tega je koreninam neobhodno treba. Za hibjem in v mahu iščejo cele kolonije krvavih nši zavetišča pred zimo. Samičke krvave nSi, zimski pedic, jajčeca listne in krvave 08, vse to čaka pomladi. Goste veje jim dajo senco ta hrano, zato bo sadje v senci bledičasto. Pregoste veje bo treba Iztrebiti, odžagati v vej-nem krogu. Ni se treba bati, da bodo krone pre-redke. Ne premalo, ne preveč! Pridelek bo M prihodnje iepSi ki bo zaradi tega več zalegel.
Na vejah in odpadlih listih preziimtie trosje raznih glivic, osebito jabolčnega Skrtapa. Krastavo in razpokano sadje priča o njegovem W-vamju v sadovnjaku. Zato je treba, da se listje v sadovnjaku pograbi in sežge. Ni dovolj, da se listje samo pograbi na kup, ali spravi na kom-
post. Od tam imajo glivice zopet prosto pot na drevo. Da se prežene vsa zalega z debla, se po-strže skorja z železno ščetko in s tem odstrani staro lubje in mah, ki se takisto sežge.
Ko je to delo opravljeno, sc poškropi drevo in deblo namaže z raztopino karbokrimpa, v vodi topljivega katranovega preparata, ki uniči vse živalske in rastlinske zajedalce. Za jabolka se uporablja 10 %, za hruške 8 %, marelice, breskve 5%, češplje, slive 6%na raztopina. Posebno skrbno naj se škropijo vrhovi in mlade vejice, ker se ondi najraje drže jajčcca listne uši. Škropi naj se v suhem vremenu, toda ne v mrazu.
To so najvažnejša dela v sadovnjaku, ki se lahko opravijo takoj pred začetkom zime. Odlašanje samo škoduje, ker pride pozneje mraz, a j pomladi večinoma nedostaja časa za dela na vrtu, oziroma se je s pomladjo zalega zopet raz-leze po drevju, odkoder je med letom ne moremo pregnati.
Pri nas obstoji star zakon, po katerem je dolžan vsak posestnik otrebiti sadno drevje, uničiti krvavo uš in gosenične zapredke. Do sedaj se ni izvajal kljub temu, da se vsako leto razglaša. Ker ne more posamezen sadjar popolnoma uničiti sadnih Škodljivcev, če jih ne uniči tndi sosed, bi bilo želeti, da umni in vestni sadjarji pridobivajo med sosedi čim več pristašev za umno sadjerejo, ker bo to njim samim v korist.
Sedaj, ko imamo samostojne oblastne skupščine, kjer odločajo narodni zastopniki o zboljšanju gospodarstva v Sloveniji, bo potrebno, da se zopet ustanovi mesto strokovnega potovalnega učitelja za sadjarstvo, ki bo potoval po vsej oblasti, bodril narod in ga učil umne sadje-reje. Na Češkem so že pred vojno nastavili okrajne pomologe, katerih naloga je proučevati vrste, primerne za posamezne kraje, učiti ljudi gojiti sadno drevje in sad primerno vnovčiti. Ta inštitucija se je sedaj po vojni še temeljito izboljšala in se je obenem v okolici Prage ustanovil velik državni sadovnjak, kjer preizkušajo razne vrste, preden jih strokovnjaki priporočajo narodu. V, Nemčiji in na Holandskcm se je v tem oziru še več storilo. Ni rečeno s tem, da Imajo na severu boljše podnebje, ali boljšo zemljo baš narobe. Naši kraji imajo najidealnejše pogoje. Zato je potrebno, da se kar najbolj mogoče poprimemo sadjarstva ter si zagotovimo potom pametnih trgovskih pogodb s sosednjimi državami dohodke in zboljšanje sedaj skrajne slabega gospodarskega stanja. Ves jug imamo odprt. Pot preko Sušaka in Soluna je kratka. Če bodo merodaini činitelji razumeli pomen sadja za Slovenijo, bo postala Slovenija druga Kalifornija in bo našlo slovensko jabolko iz Štajerske, Posavja, Bele Krajine in Gorenjske pot v vsa Iztočna in južna tržišča.
PETOVIA
24-28
Tedenski tržni pregled
ŽITO. V splošnem se cene žitu od zadnjega našega poročila niso nikjer posebno spremenile. Le turščica se je malo bolj podražila. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 15. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 342 50 do 345 Din, sremska 335 50 do 340 dinarjev; slavonska: 37550 do 340 Din; turščica: baška 240 do 272 50 Din; oves: 275 Din: moka ,fi": 480 Din.
ŽIVINA. Cene goveji živini so stalne. Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali prasci, 5 do 6 tednov stari, po 120 do 150 Din za komad, svinje po 10 do 11-50 Din kilogram žive teže in po 15 do 17 Din kilogram mrtve teže.
HMELJ. V inozemstvu se hmelj še vedno pri-lično živahno prodaja, dočim vlada na jugosloven-«kih tržiščih kupčijsko mrtvilo in se danes niti ne more govoriti o cenah. Na inozemskih tržiščih je jagoslovenski hmelj zadnje dni dosegel ceno okrog 27 do 57 Din za 1 kg po kakovosti.
JAJCA. Na drobno se prodajajo jajca v Ljubljani in Mariboru po 1-50 do 2 Din za komad.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah;
LJUBLJANA, Ounaiska cesta 1 *>TuJ, Slovenski trg
l ameriški dolar za 56 20 do 56 40 Din; v devizah pa 15. t. m.: 1 avstrijski šiling za 8 do 803 Din; 100 nemških mark za 135450 do 135750 Din; 100 italijanskih lir za 307 69 do 309 69 Din; 1 ameriški dolar za 5665 do 5685 Din; 100 češkoslovaških kron za 16805 do 16885 dinarja.
Sejmi
19.novembra: Raka, Sv Jurij ob južni železnici (okolica), Slovenjgradec, Podsreda.
21.	novembra: Hotedršica, Sv. Jurij ob Taboru, Šoštanj.
22.	novembra: Jesenice (samo za blago).
23 novembra: Št. Lovrenc (okraj Novo mesto), Slovenska Bistrica.
25.novembra: Domžale, Škofja Loka, Guštanj, Ptuj (za konje, govejo živino in blago), Dobje (okraj Šmarje pri Jelšah), Lemberg.
BELEŽKE
-f »Domoljubcva« ragija in davki. »Domoljubu* je vseeno, kaj reče, samo da vleče lajno in se kakorkoli obregne ob «Domovino». Naj-; huje ga pečejo očitki zaradi zanikrnosti klerikal-1 nih poslancev, ki se ne brigajo za izenačenje neposrednih davkov, dasi imajo kot vladinovci najlepšo priliko za delo. »Domoljub« pravi, da samostojni demokrati prav tako niso glede davkov ničesar storili, ko so bili v vladi. »Domoljub« lahko pripoveduje te čenče svojim bralcem, ki pretežno niso preveč brihtnega duha. Pametni ljudje pa vedo, da se je baš na prizadevanje SDS sploh začel izdelovati načrt zakona o izenačenju neposrednih davkov. Dr. Žerjav se je svoječasno mnogo trudil, da bi se izdelava tega zakona pospešila. Preden se je zadeva mogla rešiti, SDS že ni bila več v vladi. Danes je ta načrt že v večkrat predelani izdaji dovršen. Potreben bi bil še manjših popravil, nakar naj bi se brez odlašanja spravil pred ministrski svet in v Narodno skupščino. Klerikalci v Narodni skupščini niso zinili niti besede, ko je opozicija z vso odločnostjo zahtevala, da se brez odlašanja izenačijo in znižajo davki. Klerikalci v objemu z radikali, ki jim zenačeni davki prav nič ne tfiše, pozabljajo, da so večinska stranka pokrajine, ki naravnost krvavi pod davki. Tega dejstva pač ne bo zbrisalo »Domoljubovo« ragljanje hi bedasto bev-skanje proti »Domovini«. Uredba o znižanju neposrednih davkov, o kateri piše »Domoljub« ln ki naj stopi v veljavo ob novem letu, je prav takšen Blažev žegen kakor nedavno znižanje nekaterih davkov, o katerem so klerikalci toliko pisali in katerega naš kmet praktično sploh ne občuti. Davki se morajo znižati občutnejše in obenem izenačiti po vsej državi!
+ »Slovenskemu Gospodarju« ni všeč kmet-sko-demokratska koalicija. Zato napada Pribiče-viča in še bolj Radiča, češ, da ni sposoben za delo. Takrat, ko so klerikalci iskali Radiča, so
bili polni hvale o njem. To je bilo takrat, ko je hotela SLS v svojem izpodkopavanju državnih temeljev najti oporo v Radiču. Sedaj, ko sta se Radič in Pribičevič združila v velikem cilju, da dovršita združenje vseh demokratskih naprednih elementov v državi v boju za enakopravnost vseh pokrajin in plemen, pa jim je Radič postal nesposobnež. Tudi SDS je bila v sporu z Radi-čem, toda Radič je danes pustil svojo nekdanjo politiko in začel v zvezi s Pribičevičem resno delovati za to, da bomo v državi vsi državljani imeli enake pravice in dolžnosti. Po teh izvajanjih »Slovenskega Gospodarja« so pač edino pametni klerikalci, ki so se tesno združili z radikali, najhujšimi nasprotniki izenačenja in resnega znižanja davkov. Zabavljanje klerikalnega časopisja je jalovo in brezuspešno, ker mora pač vsakdo, ki ima količkaj bister razum, videti, da je taka klerikalna politika zavožena. Klerikalci le naj bodo še nekaj časa v vladi, da bo njihova nesrečna politika tem bolj vidna tudi za ljudi, ki so v glavah bolj trdi.
+ Nesreča naše Slovenije. Cela leta so klerikalci z divjo gonjo za avtonomijo zapravljali čas in ovirali resno gospodarsko delo v Narodni skupščini. Prej so v opoziciji streljali kozle, zdaj pa so jih začeli streljati v vladi. Sicer so pa klerikalni poslanci v vladi tako brez pomena in brez uvaževanja, da morajo sploh molčati in nimajo niti preveč prilike za streljanje kozlov. Tako večinsko zastopstvo imamo Slovenci v Beogradu, da se o njem ne čuje nič. Samo kunštni »Domoljub« piše o delu poslancev SLS in brani na vse mogoče načine klerikalne poslance, ki ne store ničesar za izenačenje davkov. Izenačenje in izdatno omiljenje davkov je naša najnujnejša potreba. Z drobtinicami nam, seveda, ni nič po-magano!
* Ob sedmi obletnici rapallske pogodbe. V
nedeljo ob priliki obletnice rapallske pogodbe, po kateri smo izgubili naše primorske rojake na Italijo, so se širom naše države vršile veličastne manifestacije za zasužnjene brate na Primor-. skem. Ljubljana je priredila manifestacijsko zbdr rovanje v dvorani Uniona, katerega se je ude-! ležila ogromna množina Ljubljančanov in Ljubljančank. Na zborovanju so govorili ob viharnem pritrjevanju dr. Dinko P u c, dr. Valentin Rožič, Ivan Tavčar in dr. Drago M a r u š i č, nakar je predsednik Jugoslovenske Matice g. dr. Janko Pretnar prečital naslednjo resolucijo: »Zbo-rovalci, zbrani na protestnem shodu dne 13. novembra 1927. vUnionu, dvigajo svoj protest proti vsem nekulturnim krivicam, ki se gode nad našim narodom v Julijski Krajini, Zadru in na La-stovu z zapiranjem narodnih šol, z razpustom prosvetnih društev, z zatiranjem tiska, preganjanjem duhovščine in učiteljstva, z nasilnim pretvarjanjem stoletja udomačenih krajevnih iu lastnih imen, z uničevanjem privatne lastnine, kar godi z vednostjo in privoljenjem » Italije. Jugoslovcni ne morejo in nočejo pozabiti
ali se odreči svojim bratom na Jadranu in v Julijskih gorah, kajti nobena državna meja ne more ločiti in izbrisati kulturnega, narodnega, jezikovnega in krvnega sorodstva.* Resolucija je bila sprejeta soglasno.
| * Kralj bo bival nekaj časa v Zagrebu. Kakor •poročajo iz Beograda, bo kraljevska rodbina sredi meseca .decembra odpotovala v Zagreb, Jkjer namerava ostati par mesecev, i e Nove knjige Vodnikove družbe. Vodnikova 'družba v Ljubljani naznanja svojim članom, da so knjige za leto 1927. dotiskane in vezane ter da so sc začele razpošiljati. Vsak član dobi štiri knjige, ln siccr: Vodnikovo pratiko za leto 1928. z umetniško prilogo našega kralja, povest »Hiša jv strugi« (France Bevk), mladinsko knjigo |«V(adka in Mitka« (Zofka Kvedrova) ter poučno knjigo »Vodniki ln preroki« (dr. Ivan Lah). Knjige se razpošiljajo po naslednjem redu: 1. ustanov-niki, ki dobe knjige direktno (ne potoni poverjenikov, 2. Amerika, 3. mariborska oblast, 4. ljubljanska oblast, 5. kraji izven Slovenije, 6. direktni člani. Vrstni red, po katerem sc knjige i razpošiljajo, se vsako leto spreminja. Za leto
vseh strank. Došlo je do velikih demonstracij za naše zasužnjene brate.
*	Končna odločitev o železniški zvezi Ljubljane z morjem. V prometnem ministrstvu je bil podpisan sklep o končnoveljavni trasi železniške zveze Ljubljane z morjem. Prometni minister se je odločil za načrt inž. Klodiča (Kočevje-Vrbov-sko). Oradba se bo pričela prihodnjo jesen in bo trajala najbrž dve leti.
*	Vprašanje kmetijske šole v Prekmurju. Že predlanskim jc -bilo javljeno, da je ministrstvo za kmetijstvo ln vode sklenilo dati Prekmurcem novo kmetijsko šolo. Da se bo ta šola zgradila (enotna šola za kmetijstvo in živinorejo), je izjavil tudi veliki župan na seji mariborske oblastne skupščine. Obenem je povedal, da je že imenovan ravnatelj. Na papirju je torej kmetijska šola za Prekmurje že ustanovljena, ima tudi svojega ravnatelja, a nima ne šolskega poslopja ln ne potrebnega posestva.
*	Prvi sneg je zapadel te dni po vsej Sloveniji in je pritisnil pravcati zimski mraz. Preobrat vremena je bil malo prehiter, saj je še sredi minulega tedna bilo prav toplo. Ta sneg pač menda
1927. ima Vodnikova družba do sedaj 17.200 čla- še ne bo obležal.
nov, in sicer 17.043 letnih in 157 ustanovnih. Na-1 * Ameriške novice. Ponesrečil se je v Chi-pram lanskemu letu 2437 več. Za ona poverje- cagu rojak Jožef Brunskole na ulici. Nezavest-ništva, ki še niso javila imenik članov, ali pa nega so pripeljali v bolnišnico, kjer je ostal v poslala članarine, je prihranjenih še 250 izvodov nezavesti do svoje smrti. Zapušča soprogo. — knjig. Posameznim poverjenikom je družba po- V Clevelandu je Pavlina Škrlova prerezata vrat slala knjige potom železnice ali pošte, kakor svojemu možu v napadu blaznosti. Sedem otrok so sami želeli. Poverjeništva, ki odpeljejo knjige je ostalo sirot. —- Janez Urigel je ustrelil ženo osebno, bodo prejela tekom prihodnjih dni do- in še samega sebe. Zakonca se nista razumela, pisnico, kdaj naj pridejo po knjige. Isto velja tudi Trije otroci so postali sirote, za mesto Ljubljana. Stroške za dopoštljanje * Skrivnostno podzemsko Jezero v Hercego-knjig naj poverjeniki razdele enakomerno na vse vini. Te dni so v bližini Trebinja v Hercegovini člane. Vsak poverjenik na) takoj pri razdelitvi odkrili ogromno podzemsko jezero, katero soj letošnjih knjig pobira članarino za leto 1928„ ki pričeli raziskovati strokovnjaki. Jezero ie dolgo znaša zopet 20 Din. Takojšnje pobiranje člana- več kilometrov. Strokovnjaki nameravajo Iz je-j rine za leto 1928., olajša delo poverjenikom in zera napeljati velik vodovod, ki bi mogel vsej koristi Vodnikovi družbi. Spremembe bivališča kraje v trebinjskem okraju, kjer je letos vladalo, onih članov, ki so vpisani pri posameznih pover- veliko pomanjkanje vode, preskrbovati s pitno Jenikih, je družba upoštevala do začetka eks- vodo.
pedicije. Oni člani, ki so se vpisali neposredno * Štiri prste Ji le odtrgalo. 661etna Marija pri vodstvu družbe v Ljubljani, prejmejo s knji- Slaparjeva, doma iz Gornjega Jezerskega, je te gaml vred tudi položnico, s katero naj plačajo, dni obiskala v Kokri svojega sina, ki je zaposlen čimprej članarino in poštnino v znesku 27 Din v Ofnerjevi žagi. Med pogovorom je sta'a ženica za leto 1928.	j v bližini clrkularke in na nepojasnjen način prišla.
° 70Ietnlca knezoškoia dr. Karlina. V torek je z levo roko v stroj, ki ji je odtrgal štiri prste, praznoval 701etnlco svojega rojstva knezoškof Prvo zdravniško pomoč ji je nudil dr. Globočnik lavantinske škofije g. dr. Andrej Karlin. Jubilant iz Kranja. Ker je bila poškodba težkega značaja. Je bil še po prevratu škof v Trstu, odkoder se je je bila ženica odpravljena v ljubljansko splošno moral na zahtevo papeža umakniti. Nato je živel bolnico.
nekaj časa kot begunec v škofovih zavodih v * Smrtna nesreča. Na posestvu Lavrinca v Št. Vidu, nakar je po smrti knezoškofa dr. Napot- Zg. Rečici (občina Sv. Krištof nad Laškim) se jej nika prevzel lavantinsko škofijo. Zal, je gospod zgodila velika nesreča. Medtem ko jc go-( dr. Karlin preveč zašel na politično polje in raz- spodinja bila odsotna, je njena Gletna hčerka Ma- j očaral One. ki so od njega pričakovali več nev-;rija zakurila v kotlu za svinje. Na doslej nepo-, tralnosti. Drugače jc g. dr. Karlin prijazen mož jasnjen način se ji je pri tem vnela obleka in je in priljubljen.	j sirota bila hipoma vsa v ognju. Na vpitje je pri-
* Vojni tovariši mariborske oblasti! V nedeljo hitela domača dekla, ki je sicer gorečo obleko 4. decembra se bo vršil v Ljubljani v salonu pogasila, a otrok je dobil na vsem telesu tako tovariša g. Rozmana (Sv. Petra cesta 85) celo- hude opekline, da je umrl. dnevni zaupniški kongres Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Med drugimi važnimi zadevami bomo razpravljali o ustanovitvi podpornih fondov — samopomoči svojcem ob smrti tovarišev. Vabimo vse tovariše, da se udeležijo tega kongresa brez ozira na to, ali so že člani zveze ali ne, ker bodo z obširnimi referati dana posameznikom navodila za. ustanovitev podružnic zveze in njenih podpornih fondov v krajih, kjer še ne obstoje. Sklepalo se bo med drugim tudi o osnutku enotnega spominskega lista vsem našim v svetovni vojni padlim in preminulim tovarišem, ki bo izdan ob lOletnici konca svetovne vojne — našega osvobojenja. Vsak kraj naj pošlje na kongres enega tovariša kot zastopnika. Javite udeležbo Zvezi slovenskih vojakov iz svetovne vojne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 do zaključno 30. t. m.
t: Rapallska dneva v Beogradu in Splitu za-branjena. Iz neznanega vzroka beograjska policija ni dovolila v Beogradu manifestacijskega zborovanja ob priliki sedme obletnice nesrečne rapallske pogodbe. Tudi v Splitu je policijsko oblastvo zabranilo rapallski dan. Prepoved je izzvala veliko nezadovoljstvo med meščanstvom
*	Požar. Te dni zjutraj je nenadoma nastal požar v gospodarskem poslopju pivovarne «Union» v Novem mestu. Gasilci so z veliko težavo omejili požar. Gorelo je ves dan.
e Velik požar v Šikolah pri Ptuju. Te dni zjutraj ob treh je pri treh posestnikih v Šikolah pri Ptuju nastal požar, povzročen od silnega vetra, ki je zanesel iskre od brzovlaka na slamnate strehe. Veter je razpihal ogenj in vsem trem posestnikom je vse pogorelo. Na pomoč so prišli gasilci iz Šikole, Gorice, Podove, Maribora, Ptuja in Zirkovcev. Gasilci so imeli naporno delo do šeste ure ter so ob hudem vetru preprečili razširjenje ognja na sosednja, tudi s slamo krita poslopja. Vas je bila v največji nevarnosti in samo najpožrtvovalnejšemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da niso vsi posestniki delili usode posestnikov Friderika Majeriča, Simona Premzela in Franca Slatanteja.
*	Tri smrtne žrtve nesreče v šcntjanškein premogovniku v Krmelju. Te dni se jo v imenovanem premogovniku, ki je last dedičev pokojnega g. Andreja Jakila, zgodila strašna katastrofa. V tako zvanem Venče-šahtu so goreče plasti premoga zasule tri rudarje: Jerneja Petjeta
od Sv. Roka pri Mokronogu, Vinka Kolenca iz Vrhka pri Tržišču in Ivana Hribarja z Velikega Vrha pri Boštanju. Prvi je bil poročen, in sicer komaj 14 dni. Reševanje ponesrečencev se je takoj pričelo, a je bilo brezuspešno. Vse tri so potegnili izpod žerjavice popolnoma ožgane. Bil je strašen pogled na trupla, ki so jim že zgoreli posamezni deli telesa. Kdo je kriv strašne katastrofe, je težko ugotoviti, jasno pa je, da se moFa ukreniti vse potrebno v čim najboljšo zaščito rudarjev, zaposlenih v premogovniku. Razburjenje rudarjev spričo tako groznega dogodka je umlji-vo. Naj sc ne odlaša s temeljitimi varnostnimi merami.
*	Strašno neurje na Gorenjskem. V noči od predzadnje srede na četrtek je v bohinjski kotlini razsajal strahovit vihar. Proti jutru v četrtek se je vihar malo pomiril ln se je malo zjasnilo, kar pa ni trajalo dolgo. Preko Črne prsti so se prlvalill ogromni črni oblaki. Začelo je grmeti in bliskati kakor sredi poletja. Nastal je strahoten vihar, ki je podiral kozolce ter odnašal strehe. Nihče si ni upal iz hiše. Bohinjsko jezero se je tekom dveurnega deževja dvignilo kar za dva metra. Poplava, ki je nastala, je odnesla mnogo lesa, uničila ceste in pota ter napravila veliko škodo.
*	Močan vihar v Savinjski dolini. V noči od 9. na 10. t. m. je razsajal nad Celjem in ostalo Savinjsko dolino vihar. kakor ga ljudje le redko pomnijo. Raz streh, lcl jih je ponekod veter popolnoma odkril, je letela opeka, popušča! ie omet na zidovju ln plotovi so padali križem po tleh. Po okolici je vihar izruval mnogo dreves, podrl razne droge ter povzročil na stavbah precejšnjo Škoda
*	Samoumor mladeniča. V Zgornji Sv. Kua-gotl se je v gozdu tik cerkve obesil komaj 20tetni Ivan Drozg, sin premožnejše kmetske hiše. Vzrok samoumora sta ljubosumnost in jeza, ker mu je hotel ljubico nekdo prevzeti- Nesrečni mladenič je najbrž že opoldne sklenil, da z vrvjo konča svoje življenje. Ves popoldan jc z bratom grabil Ustje, proti večeru je pa brata poslal naprej, domov, češ, da pride kmalu za njim. Komaj je brat odšel, si je pa poiskal drevo ter se obesil.
*	Nspad verske blaznosti. Na praznik Vseh svetih je dospela z vlakom iz Slavonije v sosednje Bubajarce gospa Josipina P. Prišla je na grob svojega otroka, ki ji je pred dvema letoma umrl. Gospa P. je soproga železniškega uradnika, Slovenca, ki je med vojno bival v Rusiji, kjer se je seznanil s svojo soprogo in jo tudi poročil. Pri-vedel je soprogo po prevratu iz Rusije s seboj domov in živela sta srečno. Soproga je prestopila iz pravoslavja v katoliško vero. Toda s svojo globoko rusko vernostjo je prinesla precej vere v čarovnice. To ji je začelo mešati um. Po molitvah na grobu svojega otročička, je vpila vso noč, da se je izneverila svojemu soprogu, da ie zavrgla otroke, da je velika grešnica in da ji Boe ne bo nikoli odpustil. Železniški uslužbenec, tovariš njenega moža, h kateremu se jc zatekla, jo je spremljal v Metliko k sorodnikom, odkoder so jo odpeljali na opazovalni oddelek v Zagrebu. Toda v Zagrebu je niso sprejeli in mora sedaj mož, ki hodi v službo, imeti ubogo nesreč.iico brez nadzorstva.
*	Pretkana beračica. V Ljubljani je bila aretirana 431etna Tereza K., rodom Čehinja. a pristojna v Braslovče. Tereza je vdova in je obiskovala po Ljubljani razne boljše ljudi ter jih prosila miloščine. Pri beračenju jc uporabljala vedno pretkane zvijače. Pravila je, da ji je šele pred dnevi umrl mož na jetiki, da je brez vsakih sredstev in da ima doma pet otrok. Ljubljanska policija je vsiljivo beračico izgnala že svoječasno J;a daljšo dobo iz svojega okoliša, vendar se je Tereza spričo dobrega zaslužka vedno vračala. .
*	Nepovabljen gost. Pišejo nam: Neki ne-povabljenec jc obiskal v noči od 9. na 10. t. m. posestnico gospo Ano Kreslinovo v Precetincih. Vdrl je v stanovanje^skozi podstrešno okno in odtod v pritličje, kjer je obiskal shrambo za jest-vine. Ko je videl, da brez potrebnega orodja ne opravi ničesar, je šel v skladišče po orodje in s tem zlomil križe v oknu. Skozi okno je dal
drugim nepridipravom svinjsko mast in meso. Skupna vrednost ukradenega mesa in masti znaša 810 Din. Samo z mesom in mastjo se pa ni zadovoljil. Zato se je zdeval na podstrešje in se spravil nad turščico, katere je pobasal za 300 dinarjev. Končno mu je bilo všeč še tesarsko in mizarsko orodje v vrednosti 150 Din. Posestnica je torej oškodovana za skupno vrednost 1260 dinarjev. Pravijo, da sta bila dva tatova. Oškodovana posestnica je sama z dvema otrokoma. Njen mož je odšel pred dvema letoma iskat zaslužka v Kanado.
*	Zvišanje kazni. Pri zadnjih porotnih razpravah v Mariboru je bil obsojen Jožef Šilak, želarski sin v Rucmancih pri Sv. Tomažu pri Ormožu, ki je dvakrat streljal na svojega očeta Tomaža Šilaka in ga decembra lanskega leta skozi okno v sobo tudi smtrno zadel, na pet let težke ječe. Državni pravdnik je prijavil vzklic zaradi prenizke kazni in je višje deželno sodišče zvišalo kazen na deset let. Šilak bi bil sicer obsojen na smrt, a ob času dejanja še ni bil star 20 let.
*	Slab izid prepira za prazen nič. V gostilni Štefana Mertuka v.Lipovcih sta se zvečer sešla Ivan Vohar, čevljarski mojster iz Bratoncev, m Štefan Renglo, po domače Markec, posestnik v Lipovcih. Oba sta si naročila vino. Vohar je kmalu postal dobre volje in je pozval Rcngla k svoji mizi, rekoč: «Markec, hodi pitb Renglo se je čutil užaljenega, ker ga je prijatelj poklical po domače za Markca. Skočil je proti Voharju ter mu razlil pol litra vina po mizi. Začelo se je prerekanje. Beseda je dala besedo in razgreta moža sta hitro trčila skupaj. Kmalu pa sta se tudi unesla in začela piti dalje. Polagoma sta se odpravila iz gostilne. Ko je bil Renglo že precej oddaljen od gostilne, se je naenkrat izvil svojima sinoma izpod rok in pohitel nazaj proti Voharju. Zdaj sta se moža besno spopadla. Renglo je s palico udrihal po Voharjevi glavi. Vohar, ki je mnogo šibkejši, pa je v obrambo potegnil nož ter je Renglu razrezal roko in mu zadal sunek v prsi. Renglo se je takoj zgrudil v nezavesti ter so ga z vozom hitro prepeljali domov. Naslednji dan so ranjenca odpeljali v bolnico v Mursko Soboto.
*	Uboj. v silobrami. Dclavec Štefan Čaruga se jc vrnil iz Francije domov v Slovenjo vas pri Ptuju. V Franciji je bil okoli pet let zaposlen. Bil je na glasu kot zelo marljiv in pošten. Že drugi dan po vrnitvi sta se on in njegov svak, posestnik Pišek, sprla zaradi družinskih razmer. Čaruga je kot miroljuben mož odšel na svoj dom ter se zaprl v sobo. Za njim je prišel Pišek in toliko časa razbijal po vratih, dokler ni vdrl v sobo. Vrgel se je s kuhinjskim nožem v roki na Čarugo, ki je v silobranu pograbil za sekiro in zamahnil proti Pišku. Pri tem mu je spodrsnilo, da je sam padel, a se je hitro dvignil in umaknil. Pišek pa je še huje pritiskal na njega. V skrajni sili je Čaruga ponovno zamahnil s sekiro in vsekal Piška po glavi, da se je ta takoj zgrudil mrtev. Po krvavem dogodku sc je Čaruga preoblekel in se odšel prijavit bližnji orožniški postaji.
*	Ljubljanska porota. Poskusroparske-ga umora. V ponedeljek so se začele v Ljubljani porotne razprave zimskega zasedanja. Kot prvi se jc zagovarjal Viljem Orali, 211etni posestnikov sin iz Gornjih Slavečcv pri Gornji Lendavi, zaposlen kot zidarski delavec v Ljubljani, ker je izvršil roparski napad na branjevko Jerico Ažmanovo v njeni hišici ob Ljubljanici in jo smrtno nevarno ranil. Lc naključju se je zahvaliti, da je ranjenka ušla smrti. Grah jc bil obsojen na 12 let težke ječe s poostrenjem. — Poneverba. Rudarski uradnik Janez je kot blagajnik Ljubljanske krajevne skladnice poneveril precejšnje vsote in je prejel dve leti težke ječe. — Moža ubila s s e k i r o. Naslednjega dne se je zagovarjala pred poroto 351etna Marija Benedi-kova, pristojna v Škofjo Loko, delavka na Študi, ki je v prepiru udarila s sekiro svojega moža Franceta, da je naslednjega dne podlegel ranam. Obsojena je bila na 4 leta težke ječe s postom in trdim ležiščem na dan smrtne obletnice njenega moža. — Vlomilec. Peter Šparovec iz Dolenje vasi, 321etni delavec, stanujoč v Ljubljani, že večkrat kaznovan zaradi tatvine, je bil ob-
dolžefi več vlomov. Nevarni delamržni vlomilec je prejel 5 let težke ječe s postom in trdim ležiščem mesečno. S tem je bilo letošnje zimsko porotno zasedanje v Ljubljani zaključeno.
*	Samoumor šolarja. V Praprečah pri Beli ccrkvi se je obesil llletni šolarček Fran Kra-šovec, nezakonski sin posestnika Frana Krašov-ca. Deček je bil tih in miren, zato je njegov samoumor vzbudil obilo začudenja. Vzrok samo-umora ni znan.
0 Rodbinska žaloigra. Kočar Maks Avguštin iz Sv. Marjete na Dravskem polju je pred tremi leti zapustil dom, ženo in očeta ter šel za zaslužkom v Francijo. Težko je delal v rudnikih, domov je pošiljal svoje prihranke, nazadnje sc jc pa sam vrnil. Po nekaj letih tujine mu je postal dom v vseh ozirih tuj. Tuja sta mu postala predvsem oče in žena. Mladi Avguštin se je po povratku z ženo često prepiral in v prepir se je vedno vmešaval stari Avguštin na strani svoje mlade snahe. Predzadnjo nedeljo popoldne je mladi Avguštin sedel po kosilu za mizo, kar ga jc nenadoma nekdo udaril s sekiro po glavi. Moža, ki ne ve, kdo ga je udaril, so prepeljali v bolnico.
*	Napad z železnimi vilami. Tesar Franc Šu-perl iz Zimice pri Mariji Snežni je pred nekaj dnevi malo vinjen zašel že v mraku v sosedovo deteljo. Sosedov sin ga je opazil ter navalil nanj z železnimi vilami. Nekolikokrat ga je udaril ter mu zadal take notranje poškodbe, da je moral tesar Šauperl sedaj v bolnico.
*	Vlom v trgovino. V Mirni peči so neznani vlomilci vlomili v trgovino g. Alojza Hudeta in | odnesli razno blago. Orožniki so vlomilce zašle-. dovali skupno s policijskim agentom iz Ljub-J ljane, ki je privedel policijskega psa s seboj. Sledovi vodijo v smeri proti Mirni.
*	Pri motenju prebave, želodčnih bolečinah,1 gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti. nevolji do dela Vam preskrbi prirodna gren-čica »Franz Josef» odporno telo in olajša obtok krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali.' da so alkoholisti. ki so trpeli na želodčnem ka-taru, s staro preizkušeno vodo «Franz Josef» v: kratkem dobili zopet slast do jedi.
| IZ POPOTNIKOVE TORBE
Polzelsko pismo
Polzela, novembra.
Za predstoječe občinske volitve so si naročili naši klerikalci govornika iz Celja, da bi volilce navdušil za listo SLS. Kakor je pa opažati, tudi to ne bo mnogo pomagalo. Ljudje kažejo presneto malo zanimanja za klerikalno listo. Imajo pa zato tudi dovolj vzroka. Dosedanji župan je že izjavil, da ne prevzame več županskega mesta. Tega se pa najbolj veseli mladinska struja med klerikalci, ki računa, da bo tako na lahek način prišla do odločujočega vpliva pri občini Kakšno bi bilo potem občinsko gospodarstvo, so pa Polzelani že imeli priliko v malem videti. Gotovo bi nastala v tem primeru tudi potreba po društvenem, oziroma orlovskem domu, ki naj bi se gradil s pomočjo občine, za kar naj bi dobila občina brezplačen prostor za pisarno.
Take načrte, seveda, delajo lahko oni občani, ki ne plačujejo nobenega davka. Kdor pa mora šteti težko zaslužene denarje za davke, je odločno proti temu. Razumljivo je torej, da uživa lista združenih gospodarskih strank, na čelu katere je g. Ivan Le-skošek, posestnik in gostilničar na Bregu, splošne simpatije. Prav tako je za gospodarsko listo večina obrtništva, ker je edino na tej listi zastopan obrtniški stan po obrtniku-domačinu. Tudi delavstvo ima na listi svojega odličnega zastopnika, ki se že več let z uspehom udejstvuje v občinski upravi.
Brez dvoma bo v nedeljo Polzela pokazala, da hoče imeti v občinskem zastopu može, ki jim je blagor občine na srcu, in bo zato volila gospodarsko listo, katere skrinjica je druga.
Zadnji »Slovenski gospodar" prinaša prav neokusen in neopravičen napad na tukajšnjega mesarja g. Andreja Serdonerja. Ker je on kot dober
posestnik tudi podpisal gospodarsko listo, naprav-ljajo sedaj iz muhe konja in kličejo celo oblastva na pomoč. Stvar je v naslednjem: Ko se je vozil g. Serdoner nekega večera domov, je srečal neke mladeniče, ki so ga pričeli izzivati: „Loj, loj, kje imaš pa luč?" Ker pa g. Serdoner ni mogel dopustiti, da bi ga taki mladiči zmerjali z »lojem", je stopil z voza in jih na očetovski način poučil, naj ljudi na cesti puste v miru. To je vse. Če pa misli »Slovenski gospodar" iz tega kovati političen kapital, se presneto moti. Z lažjo ne boste dosegli ničesar. Ljudje, ki jim jc primer znan, vedo, da je ono poročilo neresnično. Katoliško prosvetno društvo bi dobro storilo, da bi namesto nameravanega nemškega tečaja priredilo za nekatere klerikalne pristaše tečaj o lepem vedenju in resnicoljubnosti.
Šmarsko pismo
Šmarje pri Jelšah, novembra.
Zopet se mi je nabralo nekaj snovi za Vaš list. To pot pridejo na vrsto naše občinske volitve, ki se bodo vršile po vsem našem okraju v nedeljo 27. t. m. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel. V Šmarju samem sta vloženi dve kandidatni listi.
V Zibiki se je baje tamkajšnji organist zelo pridno brigal za podpise na klerikalni listi, kakor da bi on živel od samih klerikalcev. Čudno se zdi tamkajšnjim posestnikom, zakaj ob času žitne in moštne bere ne gre samo k pristašem Slovenske ljudske stranke. Zvedel sem, da si bodo tamkajšnji naprednjaki to njegovo brigo za občinske volitve dobro zapomnili. Če mu pri nas ne diši. lahko vsak čas pobere politična šila in kopita. Namestnika dobijo lahko vsak čas. Organist bi nikakor ne smel biti pristranski. Prav tako ne župan, bodisi klerikalec ali pa pristaš kake napredne stranke. Slovensko ljudsko stranko je strah pred občinskimi volitvami, naprednjaki pa se jih veselijo.
Dragi bralci »Domovine«, zdaj je čas, da posnemamo tudi mi klerikalce in agitiramo za naše napredne časopise, katerih geslo je: pisanje resnice. V vsaki vasi mora «Domovinas dobiti večino. «Domovina» je v Sloveniji največji in najcenejši tedenski časopis, ki prinaša novosti iz vsega sveta. Naši zvesti naročniki naj se potrudijo. da vsakdo pridobi vsaj 1 naročnika. Da sedaj jih je bilo na pr. samo v zibiški fari 52. Če vsak naročnik pridobi še enega, jih bo nad 100 naročnikov. V Slivnici je samo 11 naročnikov. Če jih podvojimo, jih bo 22. Sv. Vid pri Grobelnem ima 27 naročnikov, Šmarje pri Jelšah trg 28 in okolica 29, Ponikva 51, Lemberg 16 naročnikov m tako naprej. Podvojimo jih povsod!
Za danes končam, a se bom oglasil zopet v. prihodnji številki. Naprednjaki 1 Pridno se pripra^j vite za občinske volitve!	Popotnik.
Kanadsko pismo
T o r o n t o, koncem oktobra.
Draga »Domovina", dovoli, da ti zopet pošljemo pismo iz daljnje Kanade. Gotovo bo rojake v stari domovini zanimalo, kako živimo tu. Posebno bodo naše pismo čitali z zanimanjem oni, ki bi tudi radi prišli sem. Povedati pa moramo, da je naseljevanje v Kanado začasno ustavljeno, kar pa gotovo ne bo trajalo dolgo časa. Kanadska zemlja ni prenapolnjena z ljudmi in ni zaradi tega ustavljeno na«! seljevanje. Tukaj so še kakšne tri četrtine dobre zemlje nenaseljene.
Da je Kanada začasno ustavila naseljevanje, Mf krivi doseljenci, ki pridejo v Kanado pod pretvezo,, da gredo delat na farme. Ko so pa tu, ostane}«* pretežno v mestih, ki so prenapolnjena m vlada « njih velika nezaposlenost, dočim je na farmah pri« manjkljaj delavcev zaradi nizkih mezd. Delava iščejo srečo v mestih, katere je pa zelo malo tukaj v Kanadi.
Mnogo je danes tukaj starih delavcev, ki so de* lali mogoče že deset let, petnajst let v eni tvornid, pa so sedaj odpuščeni iz svoje službe, ker industrija zaradi slabega razpečavanja svojega blaga vedno bolj peša.
Kar se tiče življenskih razmer, je tukaj prav] dobro, ako človek le dobi delo Človek, ki dela, za-*
služi toliko, da lahko preživlja svojo družino, dočim je pri nas v starem kraju baš nasprotno: polno dela, malo jela.
V Torontu je že precej Slovencev. Imamo tudi že nekaj slovenskih družin tukaj in kakor se čuje, jih bo še več prišlo v kratkem času sem iz stare domovine. No, potem pa smemo upati na vsojo avtonomijo kakor klerikalci v Sloveniji.
Sporočiti Vam imam še veselo novico, da se je aaš rojak g. Anton Kraje, doma iz Grahovega pri Cerknici, zaročil z gdč. Raineyovo, rojeno v Hamil-I tonu (Kanada), rodom Hrvatico. Vsi mu iskreno čestitamo.	Viktor Hočevar.
Iz življenja ameriških Ind jancev
Indijanci Severne Amerike so se prvotno večinoma preživljali z lovom in rlbarstvom ter so sc le včasih bavili s kmetijstvom. Bili so organizirani v plemena in večina plemen se je delila v rodove. Podlaga rodovnega edlnstva je bilo krvno sorodstvo. Vsak rod je imel neko rastlino ali žival kot znak dotične skupine; po tem znaku je bil dotični rod znan pod imenom »Medved®, »Želva® ali «VoIk». Poroke med člani istega rodu so bile strogo zabranjene, navadno pod smrtno kaznijo.
Ako je bil kdo ubit, je njegov rod smatral za odgovornega vsakega člana dotičnega rodu, iz katerega je izviral ubijalec, in si jemal krvavo osveto ali pa je namesto nje zahteval kako odškodnino. Vsak rod jc imel dva prvaka: sahema in poglavarja. Sahem jc bil sodnik in čuvar starodavnih navad. Poglavarji pa so bili izvoljeni v vojne svrhe.	I '.ko rod kakor plenic, obstoječe iz mnogih rodov, sta imela vsak svoj posvetovalni zbor. katerega člani so bili .vsi odrasli člani rodu, moški in ženske.
Duševni razvoj severno-amerišklh Indijancev' je bil zanemarjen in značaj Indijancev je bil zmes najboljših in najgrših lastnosti. V boju je Indijanec ravnodušno preziral svoje lastno življenje kakor tudi ono sovražnika. Bil je zvest svojim prijateljem in krut ter maščevalen napram sovražnikom. Bil je junaški v boju in vendarle je uporabljal v borbi proti sovražniku iste metode kakor pri lovu na divjo zver ter se ni obo-! tavljal moriti iz zasede.
Najnaprednejša plemena so uporabljala neke vrste hieroglifično pisavo, to je pisavo potom simboličnih znakov. Indijanska olepševalna umetnost je bila precej razvita, zlasti kar se tiče okraskov na loncih in tkaninah.
Verstv Indijancev se je naslanjalo na vero v obstoj veW--ga števila duhov. Nekoliko plemen je celo razvilo pojem enega edinega, nevidnega velikega duha. Indijanski prvak, ki je gojil prijateljske zveze z duhovi, je bil šaman ali zdravniški mož. neka zmes duhovnika, čarovnika in zdravnika obenem. S pomočjo prijateljskega duha je šaman izganjal zlega duha, ki je baje obsedel bolnika. Zdravniški mož je igral zelo važno ulogo v družabnem življenju plemena. Zdravil je potom petja in plesa, kakor tudi potom zelišč.
Zgodnja ameriška zgodovina je nepretrgan niz prepirov med Indijanci in belimi naseljenci. Ti prepiri so pogostoma dovajali do vojne in krvoprelitja.
Zgodovina pokazuje, da so indijanske grozo-vitosti bile dostikrat le posledica grdega ravnanja s strani belokožcev. V severni Mehiki in v Yucatanu so bila cela plemena domačinov uničena. V strahu za svoja zemljišča so se Indijanci ustavljali vsakemu poskusu naselitve s strani belokožcev.
Indijanci so znali jako vešče rabiti lok in puščice, bili pa so novinci v rabi pušk in smodnika. Zato rdečekožec ni bil kos belokožcu. Borba pa je postala hujša, ko so Indijanci našli zaveznike med samimi belokožci. Na severu so jih Francozje preskrbovali s puškami in streli-
vom, na jugu pa so našli prijatelie med Spanci hi kasneje so bili dostikrat igrača v rokah raznih skupin belokožcev, ki so se med sabo borili za nadvlado v novem svetu. Indijanci so se trdovratno upirali svoji neizogibni usodi in borili so se proti prodiranju belokožcev. Mnogo plemen je popolnoma izumrlo, druga so bila zelo skrčena in preostali Indijanci so bili končno šiloma izpreobrnjeni iz bojevitih pastirskih plemen v mirne kmetovalce.
Nimamo nikakih zanesljivih podatkov glede števila Indijancev za časa odkritja Amerike. Nekateri znanstveniki so mnenja, da jih je bilo najmanj 850.000 v ozemlju današnjih Zedinjenih držav in še kakih 300.000 v Kanadi z Alasko vred. Leta 1900. je bilo v Zedinjenih državah le malo čez 270.000 Indijancev. Res pa jc, da se v zadnjih letih opaža počasno, ali stalno naraščanje indijanskega prebivalstva; leta 1925. jih je bilo že 349.595.
Predsednik Jefferson je bil prvi ameriški državnik, ki je pripoznal, da imajo Indijanci svoje pravicc. Ko so Zedinjene države potom nakupa pridobile ves sprednji zapad (Loulslana), je Jefferson leta 1803. priporočal, naj se novo ozemlje severno od reke Arkansas prizna za čisto indijansko deželo, kjer naj bi imeli Indijanci svoja lovišča ter bi bili tudi predaleč za nadaljnje nadlegovanje.
Ta načrt je bil izveden leta 1834. v zelo zmanjšanem obsegu, ko je bilo ustanovljeno tako zvano Indijansko ozemlje. Ali tudi potem, ko so bili Indijanci premeščeni v svoje ozemlje, so se njihove borbe nadaljevale Belokožni naseljenci so prodirali proti jugu in zapadu, naseljevali se po divjih pokrajinah in uničevali divjačino. ZVisti ta zadnja okoliščina, ki se je posebno poostrila po zgradbi železnic, je vznemirjala Indijance še bolj kakor počasno izgubljanje ozemlja. Črede bivolov so jih od pamtiveka preskrbovale i živežem ter oblačilom in kože so bile njihov glavni vir za gotovino, a sedaj je bivolom pretil pogin. Apaši. Komanši. Cejene. Siouks in druga indijanska plemena so tedaj vprizorila svoj zadnji organizirani upor, katerega posledica je bila le uničevalen boj proti njim.
V avgustu 1876. je ameriški parlament poslal mirovno komisijo k Indijancem. Eden izmed indijanskih poglavarjev jih je vprašal: «Ako bi vi, belokožci. imeli deželo, ki je velike vrednosti in katera je bila vedno last vašega ljudstva, pa bi ljudje drugega plemena prišli, da vam nasilno odvzamejo to deželo, kaj bi vaše ljudstvo sto-j rilo? Mar bi se ne bojevali?® Drugi načelnik je1 pripomnil: »Recite svojemu narodu, da odkar ie veliki oče (predsednik Zedinjenih držav) obljubil, da ne bomo nikdar več premeščeni, so nas premestili petkrat.® Komisija je potem poročala: »Krivice, storjene Indijancem, so nam bile opisane v tako živih barvah in s tako jedrnatimi besedami, da bi nas bilo občudovanje in presenečenje prisililo k molku, če bi ne bili že umolknili zaradi sramu in ponižanja.®
Poročilo komisije in pretresanjc celega indijanskega vprašanja, ki mu je sledilo, je povzročilo popolno spremembo v indijanski politiki ameriške vlade. Na mesto vojskovanja je nastopilo vzgojevanje. Ostanki nekdaj velikega človeškega plemena so postali varovanci ameriške vlade.
večjo pozornostjo. V času, ki je ostajal Votti od znanstvenih raziskovanj, se je pa učenjak mnogo ukvarjal z vrtnarstvom in kmetijstvom. Ves svet pozna njegove velikanske zasluge za človeštvo na polju elektrike, malo bo pa znano, da je v svoji domovini uvedel tudi sajenje krompirja. Volta je imel v Parizu prijatelja Parmen-tierja, ki mu je tožil, da sc zastonj trudi navaditi svoje rojake, naj sadijo krompir. Volta je takoj spoznal veliko vrednost tedaj še skoro nepoznanega krompirja. Iz Pariza je prinesel nekaj krompirja domov ter takoj začel z nasajevanjem. Da bi krompir na dolgo in široko priporočal rojakom, kakor je to brezuspešno delal francoski prijatelj, mu ni padlo na misel. Predobro je poznal slabosti človeške narave. Svojo njivo je ogradil s plotom ter strogo zabranil jemati krompir. Uspeh ni izostal. Ponoči so sosedje večino krompirja pokradli in v kratkem času je bil daleč okrog učenjakove njive nasajen prepovedan krompir. Umrl je Volta v visoki starosti leta 1827.
X Brezpravnost žensk v Albaniji. V Albaniji žena ne uživa enakopravnosti. V zakonu more Albanec odpustiti svojo ženo. ako ta nima otrok ali ako mu povije samo žensko dcco. Mož namreč, ki nima sina, je izpostavljen javnemu pre-ziranju. Pri ločitvi mora mož vrniti ženi nieno balo in za vsako leto zakona ji mora dati po eno ovco. Žena pa nima pravice zahtevati ločitev zakona niti tedaj, ako jo mož zapostavlja. Samo ena pot ji ostane odprta: da sama postane mož. To se izvrši pred vaškimi stareš:nami na slovesen način. Zena. ki se odloči za ta korak, mora poslej živeti popolnoma kakor mož. Nositi mora moško obleko, iti v vojno, sodelovati na zborovanjih in podobno. Gorje ji, če le za hip pozabi na svoj novi spol. En sam poljub zadostuje, da izgubi vse pravice in vsako varstvo ter jo sme vsakdo ubiti, ne da bi se mu bilo treba zaradi tega bati sodne kazni. Žalostno je, da moramo še v Evropi govoriti o taki kulturni zaostalosti.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS\
Žalovanje.
X Stoletnica smrti odkritelja električnega toka.
Pred 100 leti je umrl učenjak Aleksander Volta, ki je s svojim odkritjem odprl svetu neusahljiv vrelec elektrike. Rodil se jc Volta leta 1745. v italijanskem mestu Como. Od mladosti se je bavil z elektriko in končno mu je bilo dano izpopolniti to, kar je malo let poprej deloma že odkril na dveh žabjih krakih Galvani. Volta je dokazal, da vodi stik dveh različnih kovin do električnega toka. Njegova iznajdba je leta 1799. jw>dala prvi stalni električni vir. Volta je nalagal srebrne in cinkaste ploščice drugo na drugo, vmes pa vlažne koščke klobučevine in tako napravil prvo električno baterijo. Njegova iznajdba se je bliskovito razširila po svetu. Volta je moral priti s svojimi aparati tudi v Pariz in je veliki Napoleon vse poskuse zasledoval z naj-
T»E miuiLu
Dušan: »Milostiva, Vi ste opustili igranje na klavir, odkar je Vaš soprog umrl?®
Vera: «To ne, pač pa igram sedaj samo na črne tipke...»
Debele race.
Pika: »Videl sem zamorca, ki jc bil tako črn, da si moral podnevi prižgati luč, če si ga hotel videti.®
Poka: »A jaz sem poznal Italijana, ki je bil tako suh, da je moral dvakrat priti v sobo, da si ga sploh opazil...»
Dobre strani zakona.
Jože: »Kaj, ti si se vendarle oženil?®
Lojze: »No. da, ker sem se kot samec slabo počutil doma in izven doma, sedaj se vsaj izven doma dobro počutim...»
Žena.
Andrej: «Ali poznate mojo ženo?®
Rok: »Obžalujem! Nisem še imel srečne prilike. da bi se seznanil z njo.®
Andrej: »Bodite veseli, da je še niste videlL..®
KI
.......ifM riireSi lifijs Wi® pri Zodrožoi
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile izžrebane dne 9. t. m.:
Po 2000 Din so zadele fet. 9.301 in ^776.
Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 76.721, 76.717, 100.728, 100.706, 100.727, 5.743, 5,731, 15.411, 15-495, 15.422, 3468, 53,471, 53.480 53.496, 66.601, 66.629, 91.763, 91.707, 91,711, 8.010, 8.025, 8.002, 8.052, 9.720 9.711, 11526 20.817, 23.492, 23.403, 34.146, 34.103, 34.102, 34.181, 34 151, 59.326, 59.301 59.348 60.829 70.225 71.829 71.822 83.224, 83.210, 83.233, 86.350, 96.916, 95.919, 97.767, 97.778, 97.716 97.726 110.121, 110.200, 110,193, 111.127, 111.121, 111.179, 111.109, 120.116, 120.144, »23353, 123.319, 9.371, 20.256, 20.263, 24.253, 24.210, 34.038, 58.007, 58.019, 58.096, 70.225, 71.829, 71.822, 73.659, 82.506, 82.532, 82.569, 99.523, 110.793,110.576, 110.733,122.707, 122.704.
Sne lO. t. m. so bile izžrebane;
4000 Din £e iselela srečka It. ^0.501.
Po 2000 Din BO zadele št. 2C.812, 71.876 ira 58.065.
Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14.111, 76.718, 100.711, 100,704, 5.737, 5.778, 15.492, 15.498, 15 487, 15.430, 301989, 30.966, 40.512, 40.553, 53.464, 53.479, 53.467, 91.791,115.654, 8.066, 8.071, 11.535, 23.408, 34.135, 47.778, 48.542, 59.328, 70.276, 71.896, 71.897, 86.332, 86.398, 96.981, 96.931, 97.766, 110.149, 111.190, 123.363, 123.307, 9.337, 20.293, 58.094, 58.073, 61.204; 61.230, 73.655, 73.607, 73.690, 73.623, 82.566, 87.191, 87.172, 99.525, 110.741, 122.708, 122.770, 122.739, 122.743.
Dne XI. t. m. so bile izžrebane:
10.000 Din ie sadeča srečka Šf. 4H.5S0,
2000 Din je zadela svečka št. 58.088.
Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14.128, 76.714, 100.715, 100.741, 100.729, 5754, 5736, 15 424, 15,481, 30.999, 30.998, 40557,. 40.514 53.474, 53.448, 53.407, 66:619, 66.640, 66.633, 91.736, 91.727, 9714, 9718, 11.523,11.515, 11587, 20.887, 20:866, 23.415, 23.440, 34.115, 34.145, 34.136, 47.799, 47.765, 47 713, 47.744t 48579, 48.556, 59.375, 59.372, 59.377, 59.381, 60.825, 60.879, 60.898, 60.820, 70.284, 71.872, 71.874, 82.219, 83.239, 86.369, 86.315, 86.347, 86.326, 96 933, 97.730, 97.762, 110.164, 110.157, 110.179, 110.128, 111.184, 111.161, 111.168, 111.151,111.163,111.106,120,195,120.123,120.161, 120.147, 123.359, 9330, 9323, 20.211, 20.210, 34.082, 34.088,34.036, 61.209, 70.284, 71 872,71.874, 73.653, 73.656, 82.557, 87.154, 87.131, 99.513, 99.524, 110.792, 110.782,122.737. ,-
Dne 12. t. na. so bile izžreliane:
2000 Dira sta zadeli svečki št. 82.564 in 87.123.

Kolumbovo jajce
to sicer ni, pač pa položno sito »Kompletta" čajne ročbe, hi orno-Coča dovršeno pripravo čaja in nudi s tem najvišii čajni užitek. Vonj, moč in izdatnost so popolnoma razviti In čajni listi temeljito izkoriščeni.
Vi prejmete .Komplella" ročko potom tvrdhe P. Majzel, Maribor, ako jI vpošljete prazne omote čaja znamke .CajDa ročka" v vrednosti prodanega caja od 3 kg, nadalje h tej spada-jočo puščico za sladkor ati vlivalko za smetano ali čajno skodelico, ako ii pošljete praznih ometov za 1 kg vrednosti prodanega čala.
I

r
Slaba tolažba.
Po 500 Din pa so zadele naslednje številke: 14.127, 76.710, 76.734, 100.736, 15.443, 30.972, 40.585, 53.489, .53-412, 91.797, 91.775, 115.675, 115.647, 115.620, 8087, 8077, 9741, 20.893, 20.898, 23.470, 34.195, 47.753, 47.760, 48589, 48.585, 48.595, 48,544, 48.569, 48.586, 59535,
60.890, 70.252, 70.257, 71.846, 71.863, 71.810, 83.285, 83.264, 83.247, 86.318, , -----
97.797, 97.786, 97.763, 111.133, 111.155, 120.164, 120.108, 123.336, 9.313, 24.295, 24.235, 24.257, 14.293, 34.060, 58.092, 61.248, 70.252, 70.257, 71546, 71.863, 71.810, 73-642, 82.586, 87.151, 87.121, 87.139, 87.174, 99.563, 99.593, 110.776,110.715, 122.785, 122.750, 122.796.
91.708,	91.726,
23.449,	23.427,
60.828,	60.897,
96.925,	96.932,
Modra kri.
Nesporazumljenje.
Pes starega gospodarja je poginil. Dolgo Časa je možak vzdihoval in vzdihoval, končno pa je menil napram svoji ženi: «Sedaj imam še sama tebe!
Stavek.
V ljudski šoli razpravlja učitelj o stavku i» vpraša: « Jožek, povej mi kak stavek!»
Jožek: «0sel vleče.*
Učitelj: «Dobro! Kako bi se pa glasil ta stavek v vprašalni obliki ?»
Jožek: «Ali osel vleče?*
Učitelj: »Zelo dobro. Sedaj mi pa še povej velelno obliko!»
Jožek: <*Hi, hi, oseI!»
Žabe in plesalke.
Grofa je ugriznila bolha in je grof Zato bolho ujel. Toda je ni ubil, nego jo je previdno spustil z okna na prosto.
Grofica: »Zakajje nisi ugonobil?«
Grof: »Nemogoče. Moja modra plemeuitaška kri teče v njenih žilah...»
V praksi je drugače.
Qče: »Sinko, zakaj si nalagal maino? To je zelo grdo- Ali mi obljubiš, da ne boš več lagal?»
Sinko: «Obljubim.» i ' ; , '
Oče: «Dobro! Sedaj pa poglej, kdo zvoni pri vratih. Ako je naš krojač, mu reci, da me ni (tata!« v -
"	Resnica.
Profesor: «To je okostje neke ptice. Ali mi y«ste povedati, kakšne ?»
Pijafc: »Mrtve...»
Tone (Francetu, kateremu je pred dnevi pobegnila žena): «Iskrcno Te obžalujem.*
France: «Torej si tudi ti že čul, da se mi je žena vrnila...»
Jasen odgovor.
Učitelj sprašuje deeo v šoli, kako se imenuje! človek, ki krade. Ker mu ne zna nihče odgovoriti, j vpraša malega Tončka: »Pomisli, Tonček, ako jaz sežem v tvoj žep in vzamem iz njega dva: dinarja! Kaj bi bil jaz ?»
Tonček: »Čarovnik, če bi iz mojega praznega žepa privlekli denar.z.»
Ciganski odgovor.
Tožili so cigana, da si je izposodil lonec, katerega je potem vrnil razbitega. Na sodišču se je cigan zagovarjal takole:
«Blagorodni gospod sodnik! Najprej moram povedati, da si lonca sploh nisem izposodil. Sicer pa je bil lonec že razbit, ko sem si ga izposodil. In nazadnie. saj sem ga sploh nepokvarjenega vrnil.»
Žuža: »Kakšna je razlika med žabami in plesalkami?*
Maža: »No, razlika je pač ogromna.* 2uža: »Prav nikakšna! Ene kakor druge imajo gole noge, skačejo in se ene kakor druge boje štorklje...»
Nesramno,
Primerjava žene s petimi deli sveta.
Žena ie z 20 leti vroča kakor Afrika.
S 30 leti je divja kakor Azija.
S 40 leti je na višku tehnike kakor Amerika.
S 50 leti je izživljena kakor Evropa.
S 60 leti je odrezana od vsakega prometa1 kakor Avstralija.
Resnico povedal.
Žena: «Divjačina v našem lovskem revirju se je zelo razmnožila.*
Mož (lovec): «Razumljivo, ker jaz ne streljam kar od kraja.»
Sinko: «Atek, ti zadeneš prevečkrat postrani ...»	_
Smola.
Zora: «Za božjo voljo, vol prihaja in jaz sem oblečena v modro obleko.*
Branko: «Le pomiri se! Vol zdivja le, če vidi rdeče.®
Zora: «Kaj pa. če vol ne razlikuje barv...»
Po vsej Sloveniji gre glas Le „Domovina" ie za nas
MALI OGLASI
ZAHVALA.
Podpisani izrekam tem potem g. Ivanu D o 1 i n š k u, trtničarskemu in drevesničarskemu podjetniku v Šent Pavlu v Savinjski dolini, za poslana ini drevesa, ki so Ma izvrstne kakovosti ter tako spretno in skrbno omotana, da so prišla natančno v določenem roku popolnoma sveža na svoje mesto, svojo zahvalo.
Alojzij šeneker, posestnik v Salovcih.
Žena (možu zobozdravniku): «Kaj je dejal Hlapovnik, ko si mu predložil račun za umetno zobovje?*
Zobozdravnik: »Skrtal jc z — mojimi zobmi!*
Listnica uredništva
Debro pri Laškem. Z zakonom v navskrižju. Krško. Kratka poročila o krajevnih dogodkih zelo dobrodošla.
Benlca. Kratki spisi zelo dobro došli!
Trgovski vajenec
S primerno šolsko Izobrazbo (učenci meščanske šole talajo prednost) se s n p r e j m e takoj v trgovino Ivana V esellča v Ormožu.
^^^^^^^^^^^^^ pločevinasta pihala, tambtiric® itd. v prve vrstni k vat teti. po izredno nizkih cenafi. din ktno iz tovarniškega skladišča S dni na Ogled, Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo isaa,j. Volile i I ust rova ni cenik zastonj. Zahtevajte ga takoj od tvrdke: Skladišče
MBINEL & HBROLD
tovir« eUsMI, gransfanov In hiriMBik, MARIBOR St. 10»
Ješen-zima,	267
najcenejši nakup
češkega in angleškega blaga za moške površnike in ženske plašče, kakor tudi raznega sukna za obleke ter vseh vrst parheta, katerega prodajam radi preve ike zaloge izpod nabavne cena.
Se priporočam cenjenemu občinstvu,
ANTON SAVN I K, Škofja Loka.
lep zasiužek, če se jo proda najdražje nakupor&lnici
' - UJBUAN4-
tUHUiSTM L
laotue
A J. STJEPUSIN
ZAGREB, JURJEVSKA 57
prip roča
fIAŠU boliše tam'our'c?' Strune, par-liture. šole in ostale potreb-^^^^^^ ščine za vsa glasbila
odlikovan ua pariški izložbi
Centri frank©	_____
Zahvala* isja?a.
O. dr ju. I. Rahlcjevu
Beograd
Kasovska ulica 48
Tem potom se Vam javno zahvaliujem za Vaše zdravilo «R a d i o B a 1 s a m i k a», ki me le v najkrajšem časa ozdravilo revmatizma. To javno zahvalo podkrepim s svojim lastnoročnim pod-pisom.	s spogtovanjom
Matija Jugovič,
07 y G u š e a, 9. avgusta 1924.	branjevec.
Zdravilo „RADIO BALSAM1RA" izdelate, oro-.'taja in razpošilja oo povzet/a laboratorij „RAOIO BALSAM1KA" dr/a. /. Rahlejeva v Beograda, Kosovska ulica 43.	2J2
za prestosna leto 1923.,
ki ima 366 dni.
..VELIKA. PRATI K A." je najstarejši slovenski kmetiisKi kale.lar, koji je bil že od »viih pradadov najbolj vpoJteran in je 4e diaes najboii obrat tao.
Letošnja obiiraa islaia se ollikuje po bogati vsebini ia slikah.
„VELIKA. PRATIKA'- je naiboljSi in oajcenojli družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloreniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ue bito d>biti, naj se n»r«či po dopisnici pri	251
1. Mrn »iMiM, SSS "i, UiMui. Bril 12.
pomlajuje ves organizem, elemente, vrač* moč in zdravje, regalir» delovanje vseh organov in ilez kakor tudi izmenjavo materij, raztvarja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino, urate in druge strupe, ki nam ustvarjalo bolečine, nesposobnost za delo, pre-
rar.o oslabelost, starost in včasih tudi smrt. Po zdravljenju s «Kalefluidom» izginejo: nevrastenija, razne nerednosli, bolečine, prehitra oslabelost, in prej šnji bolnik zopet ozdravi, postane sposoben za delo iu uiiva vse radosti iivljenja mlajših let. cKalefluid» je bil odlikovan z mnogimi nagradami na razstavah v Parizu, London«, Bniftju, Firenci in Rimu s 5 «Grand Prix» in 5 velikimi zlatimi kolajnami. Poslednja »Grand Prix».in velika zlata kolajna na razstavi v Rimu leta 11)27. Literatura »Pomlajevanje, krepčanje in zdravljenje organizma« se pošilja brezplačno. Naslovite na :
MILOŠ MAUKOVIC, BEOGRAD
Kat>ceva ulica 1. Lit. D..
»Ivalefluida dobite v lekarnah in drogerijah. PoSilja se tudi po poštnem povzetju. Kkspedicija brezplačna. Za Francijo: Scciete «Ka'el'luid» U. Kalenitslienko, 7, Rue de 1, Ouest, Neuilly sur Seine, pres 1'aris. . . Za Anglijo: Generale Agency of »KaleflUida 65. Har-rington Gardens, London. S. \V. 7. . . Za Ameriko: Bibikoff, 7934. lielle av. Detroit Mich. U. S. A.
Za Narodno tiskarno Fran JezeiSek.
laja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnika r.