Novice. — Osebne vesti. Deželni predsednik g. baron Hein je po daljši bolezni popolnoma ozdravel in je v sredo zopet prevzel vodstvo deželne vlade. — Avskultant v Novem mestu gosp. J. Kozina je imenovan sodnim pristavom za grafiki višjesodni okraj. — Profesor v Trstu g. dr. Karol G laser je šel v pokoj. — Avskultant v Novem mestu gosp. Jakob Antloga je imenovan sodnim pristavom v Mokronogu. — Evidenčni geometer II. razreda v Litiji gosp. Adolf B i n d e r je pomaknjen v prvi razred. — Vladni stavbni adjunkt gosp. Karol Vavra se je službi odpovedal. — Davčni pristav gosp. Artur Sedlak je iz Višnje gore premeščen v Ljubljano. — Učiteljska imenovanja. Začasni vadnični učitelj na učiteljišču v Ljubljani, gosp. Ivan Kruleč je stalno nameščen na tem zavodu. Nadučitelj gosp. Josip čerin v Toplicah pri Zagorju je šel v pokoj. — Stalno so nameščeni: gosp. Emil Adamič v Toplicah pri Zagorju, gosp. Anton Vidmar v Ambru3U, gdč. Marija Mehle v Šmartnem pod Šmarno goro, gdč. Pavlina Rus v Štrekljevem, gdč. Ivana Ške rjanc v Sv. Križu, gdč. Amalija Kobau v Veliki dolini, gosp. Ivan V rs čaj v Št. Vidu pri Ljubljani in gdč. Justina Eržen v Št. Vidu pri Zatičini. Kompetenčnim potom so bili premeščeni: nadučitelj gosp. Jakob Pretnar iz Velike Doline v Eodeče, gospod Fran Mlakar iz Trebnega v Ribnico in gdč. Franica Jan kovic iz Zagorja v Toplice pri Zagorju. Gdč. Izabela pl. Fodransperg je imenovana za Dol. — Deželnozborske volitve. Pri volitvi iz kmetskih občin dne 12. septembra so bili voljeni: 1. V okraju ljubljanska okolica-Vrhnika Po v še s 2766 in dr. Šusteršič z 2591 glasov; Jelovšek je dobil 193 glasov, 30 glasov je bilo razkropljenih, 112 glasov je bilo neveljavnih. 2. V okraju Kamnik-Brdo Mejač s 2037 glasovi Stare je dobil 232 glasov, 45 glasov je bilo razkropljenih, 15 neveljavnih. 3. V okraju Kranj-Loka-Tržič Detel a s 2569 in dr. Brejc z 2352 glasovi; baron Lazzarini je dobil 213 glasov; 14 glasovnic je bilo neveljavnih. 4. V okraju Radovljica-Kranjska gora Pogačnik s 1230 glasovi; Čop je dobil 278 glasov. 5. V okraju Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Bistrica-Cerknica dr. Krek s 1956 in Drobnič s 1953 glasovi. Arko je dobil 1668 glasov, Ambrožič 1658 glasov, 34 glasov je bilo neveljavnih. 6. V okraju Idrija-Vipava Božič s 891 glasovi. Habe je dobil 785 glasov. 7. V okraju Kostanjevica Krško-Novomesto Dular s 2408 glasovi; Grlobočnik je dobil 1062 glasov, Lapajne 35 glasov, 6 glasov je bilo razkropljenih, 35 glasovnic neveljavnih. 8. V okraju Trebnje-Višnja gora-Zužemberk-Mokronog Litija-Radeče Koš a k s 4661 glasov, Žitnik s 4048 glasov, dr. Schweitzer s 3974 glasov, Bukovec je dobil 1029 glasov, Zupančič 1015 glasov, Vehovc 96 glasov, Brce 69 glasov, 109 glasov je bilo razkropljenih, 57 neveljavnih. 9. V okraju Kočevie-Ribnica Pak i ž 2489 Stran 377. Stran 378. glasov in Jaklič s 1553 glasovi, Višnikar je dobil 1189 glasov, Eus 23 glasov, 15 glasov je bilo razkropljenih, 102 glasova neveljavna. 10. V okraju Črnomelj Metlika Pfeifer s 1164 glasovi. Šetina je dobil 410 glasov. — V četrtek dne 19. t. m. so se vršile volitve v mestih in trgih. Kaz- merje glasov navedemo prihodnjič, za danes naj le omenimo, da je bilo izvoljenih šest slov. naprednjakov, 1 nemški liberalce jfv Eooovj^i) ix* X kojtoliaho narodni poolanco (V Idriji), — Domača obrt. Ključarski mojster gosp. Ivan Pust v Pristranskih ulicah št. 8 je na novi Eeisnerjevi hiši na vogalu Eesljeve ceste in Komenskega ulic napravil kovano tablo, ki je res mojstersko delo. Zlasti cesarski orel, levi in cesarska krona so fino in okusno delani. To delo svedoci, da tudi domača umetna obrtnost kaj zna — če se jo podpira. — Pogorelcem v, Podlipi pri Ajdovcu je deželni odbor dovolil podpore 1000 kron. — Russkij kružok. Gospod dr, Jenko je priredil v poletju poseben kurs za dame in gospode ter poučeval ruski jezik večkrat na teden popoludne. Te dni se je ta kurs končal. Dosegel je najlepše uspehe. Zimski kurs pa se začne koncem tega meseca. Oglasila sprejema gosp. dr. Jenko. — Kersnikov »Cvclamen« v nemškem prevodu. V večernem listu praške „Politik" je začel 10. t. m. izhajati nemški prevod Janko Kersnikovega romana „Cvclamen". Prevod je oskrbela gdč. Zofka Kveder. — Iz slovenske lirike. Prof. A. Funtek je priobčil v uradnem listu troje novih nemških prevodov iz slovenske lirike (Jos. Cimpermap, Fr. Prešeren, Jos. Krilan-Pagliaruzzi). V istem listu je tudi začetek ocene o novi Ganglovi drami. — Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano je prosila od ministrstva strojev, ki bi veljali 18 000 kron. Ministrstvo se je obrnilo do deželnega odbora naj bi dežela prevzela 9000 kron, a deželni odbor je to odklonil. — Postojinska jama dobi olepšavo. Sedanja električna razsvetljava se znatno razširi, oziroma se nadomesti z novo moderno električno napravo. Novih bo 28 obočnic in 1000 žarnic, tako, da bodo tudi oni deli jame, katere so dosedaj razsvitljevali s svečami, razsvetljeni z električno lučjo. Tako bo omogočeno, da se vsaki dan lahko ogleda sijajno z elektriko razsvetljeno jamo! — Tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. Kakor v prejšnjih letih priredili se bodejo vsled razglasa dunajskega okrajnega šolskega sveta z dne 26. junija t. 1. tudi letos v času od 1. oktobra do 5. novembra na Dunaju brezplačni tečaji za zdravljenje jecljajočih otrok. — Urednik »Slovenskega Gospodarja« obsojen. Te dni je stal pred porotnim sodiščem v Mariboru prefekt gosp. Anton Korošec, tožen radi prestopka proti javnemu redu in miru, kateri prestopek je storil s priobčenjem nekih notic v „Slovenskem gospodarju". Zaradi teh notic, ki so bile naperjene proti ptujskim nemškim trgovcem in sploh proti ptujskim Nemcem, katerim se je tudi očitalo, da so užgali neko hišo, kjer bi se imela vršiti Slomšekova slavnost, je bil že meseca marca t. 1. obsojen bivši odgovorni urednik „Slovenskega Gospodarja" A. Janša na 14 dni zapora. Janša je tedaj izdal, da je gosp. Korošec spisal dotične noflce; gosp. Korošec, je bil spoznan krivim in ga je sodišče obsodilo na šest tednov zapora in povrnitev vseh stroškov. To je pač prvi slučaj v slovenski žurnalistiki, da je odgovorni urednik izdal avtorja. Škandal. — Streljanje proti dežju. Kakor se strelja proti toči, tako se je te dni v okolici Gradca poskusilo streljati tudi proti dežju, toda streljanje ni imelo uspeha. — Družba sv. Mohorja je začela ravnokar razpošiljati svojim udom knjige za 1. 1901 in sicer: 1.) Koledar za leto 1902. 2.) Zgodbe sv. pisma, uredil t df- -Frančišek Lampe in dr. Janez Ev. Krek. 3.) Pamet in vera. Spisal J. M. Seigerschmied, duhovnik ljubljanske škofije. 4.) Umni kletar. Spisal Anton Kosi. 5.) Slovenske večer niče za pouk in kratek čas. 53 zvezek. 6.) Za srečo. Povest. Spisal Fr. Malograjski. — Zopet napredek goriških Slovencev. Te dni se je mudil v Gorici gosp. profesor Hubad, ki je vodil in uredil vse priprave za otvoritev glasbene šole goriškega „Pev-sKega in giasoenega društva". — C. kr. tehnologični muzej na Dunaju. Opozarjajo se vnovič naši obrtniki ali izprašani obrtniški pomočniki na mojsterske tečaje za črevljarje, krojače, mizarje, ključarja, tesarje in galvanotehnike na c. kr. tehnologičnem muzeju na Dunaju. Kdor se hoče priglasiti za obisk katerega teh tečajev, naj pošlje domovnico, spričevalo ljudske šole, eventu-velno spričevalo kake obrtne šole, spričevalo mojstra, pri katerem se je izučil obrti, ubožno spričevalo in spričevalo županstva, da razume nemški jezik, na „Trgovsko in obrtno društvo" v Ljubljani. — Umrli. V Trstu je v starosti 74 let umrl tržaški škof preč. gosp. Andrej Šterk. Pokojnik je bil rodom iz Vo-loske. — V Št. Lambertu na Gor. Štajerskem je umrl opat, gosp. Otmar Murnik v starosti 76 let. Pokojnik je bil rodom iz Škofjeloke ter je bil svoj čas jako resen kandidat za mesto ljubljanskega škofa, — V Žalcu je umrla soproga tamošnjega nadučitelja, gospa Antonija Kocuvan roj. Kukovič v 61. letu svoje starosti. — Iz »Tomčeve koče« planinske podružnice radovljiške, na Begunjšici bilo je ukradenih, — najbrže pretečeni teden, — osem posteljnih odej „plaht". Tat, ki je doslej še neznan, je najbrže zlezel skozi okno, ker je bilo zunanje odprto, a znotranje ubito, ko se je tatvina zapazila. Storilcu se še ni prišlo na sled, če tudi je orožništvo vse bližnje in obmejne druge postaje obvestilo o tej tatvini. — Grozna nesreča. Dne 13. t. m. se je dogodila na Kolpi na hivatski strani grozna nesreča. Hrvatje iz Vivodine, vračajoči se s tržnega dne iz Karlovca okoli 4. ure popoludne hoteli so se na takozvanem Hrenovem brodu, pol ure od Ozlja in dve in pol ure od Metlike, prepeljati z desnega brega na levi breg Kolpe. Neki Metličan je, vozeč se iz Karlovca domov, to opazoval. Na brod so spravili tudi voz z dvema konjema, par volov, več prascev in mnogo drobnine. Kolpa je vsled dvadnevnih nalivov tako narastla, kakor že več let ne. Komaj odrinejo od kraja, kar nakrat se utrga žična vrv in valovi potegnejo s silno brzino brod za seboj. Opazovalec skoči & voza, vzame vrv in teče nesrečnikom na pomoč. Žalibog ni mogel vržene vrvi nobeden doseči. Nesrečniki, uvidevši svoj obupni položaj, vdarijo v silen krik. Valovi so drvili brod po strugi s tako hitrostjo mej pečine proti ozaljskemu gradu, da so mu bili kmalu brod in ljudje izpred oči. V diru hiti mož v Ozalj klicat na pomoč. Dovozivši se pod grad, zagleda brod, ki se je ravno nad mlinom čez znameniti, naravni, jako visoki jez pogreznil z ljudmi in živalimi v strahovito bobneče valovje. Ker za nekoliko sekund ni, razun zrušenega broda, nikogar zapazil, bil je prepričan, da se je moralo vse, kar je bilo živega na brodu, ubiti, ali pa hipoma potopiti. Da bi ne prišel v tako slabem vremenu domov, ni mogel z Ozaljani, ki so hiteli k groznemu prizorišču. Kakor on, tako so tudi drugi, gledajoč ta strašni prizor, bili uverjeni, da se ni mogel nihče rešiti. — Pozneje pa se je izvedelo iz ust onih Vivo-dincev, ki so se čudovito rešili, da so se izmed 14 moških in 9 žensk, bivših na brodu, ostali žrtve razjarjenih valov: jedna devojka, jedna žena, 1 deček in 3 možje, 5 brodnikov, ki so znali plavati, skočilo je, videvši nesrečo, v vodo in so se rešili. Druge so oteli ribiči s Trga pod Ozljom, ki so v času nesreče ribarili s čolni v Kolpi. Z največjo hladnokrvnostjo se je odlikoval brodnik Zajec iz Zajačkega sela, ki je sam v smrtni nevarnosti rešil s čolnom petero ljudi. Razun Stran 379. jednega konja in vola je baje vsa žival potonila. Brodnik Benkovifi je ves čas v obupnem položaju dajal nesrečnikom pogum in skušal z jednim samim veslom brod obrniti h kraju; ialibog je bil ves njegov trud zastonj. Vse te nesreče pa je gotovo kriv lastnik broda, ker je pustil, da se je brod preveč obtežil in ker za varstvo ni imel Se drugih rezervnih vesel. iN a brodu pa je bila tudi soproga vivodinskega beležnifca, fci se je pri padcu čez jez zagrabila za brodov mostič in se tako rešila. Tisti, ki so bili pri Trgu rešeni, obdržali so se na deskah popolnoma zrušenega broda na površju, da so mogli rešitelji po nje z čolni. Lastnik konj se je rešil s tem, da se je prijel svojemu konju za rep in je tako s konjem prišel h kraju. — Zakonska ljubezen. Kočarja Janeza Krepka, iz Sv. Petra pri Mariboru, je sunila njegova žena na Male maše dan v Dravo. Dne 9. t. m. so potegnili mrtveca iz Drave. Žena je že pod ključem. — Nezgoda. Jakob Turšič iz Brezovice je prišel te dni k Mrkunu (Kobiju) na Breg. Turšič je sila kratkoviden. Zapazivši cirkularno žago, je pristopil k nji in ker ni razločil, ali stoji ali se suče. se je je dotaknil z roko. Plačal je to s prstom. — Samomor. Vojak Andrej Viher od lovskega bataljona št. 7., je pri vajah na Notranjskem dne 3. avgusta dezertiral. Dne 11. t. m. so ga našli ustreljenega v nekem gozdu pri Št. Petru. — Nesreča. V noči od 15. na 16. t. m. je šel neki človek skozi selo Juršiči pri Kastvu proti kolodvoru postaje Jurdani. Mož je bil doma iz V. Brda pri Podgradu. Na progi med Jurdanijem in Juršiči je mož prišel pod vlak, ki ga je na več kosov raztrgal. Naslednje jutro je železniški čuvaj našel te kose. — Strašen umor. V Št. Lenartu pri Mariboru je Jernej Lipik umoril moža svoje hčere, Janeza Deutschmanna, na grozovit način. Eazbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutsch-mann še ni izdahnil, je Lipik vzel nož in mu odrezal glavo. Potem je Lipik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — ušel. V soboto se je morilec sam javil oblastvom. Tudi Lipi-kovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se je z očetom dogovorila o umoru. — Nesreča pri tramvaju. Iz Brna javljajo, da se je dogodila na tamošnji električni železnici te dni pozno zvečer velika nesreča. 241etni potnik Oto Heller iz Toplic na Češkem je hotel skočiti na motorski voz, ko se je že pomikal naprej. A zdrsnilo se niu je in Heller je padel pod kolesa, katera so mu pretrgala telo, da so se pokazala nakrat vsa čreva nesrečneža. Mnogo ljudi se je pri tem pogledu onesvestilo, mej temi tudi neko dekle, ki se je malo prej sprehajalo s Hel-lerjem. V bolnišnici so ranjenca takoj operirali, a je vender še isto noč umrl. — 15 oseb utonilo. V Brestu se je zvrnil 30. t. m. čoln, vsled česar je utonilo 15 oseb. Nihče se ni mogel rešiti. — Junaštvo psa. V zadnji številki lista „Der illustr. Thierfreund" čitamo sledečo dogodbo iz našega časa: Grrajščak Gr. na Nemškem blizu reke Maina je daroval svojemu logarju velikega angleškega psa. Ker pa je logar ž njim surovo ravnal, ubežal mu je večkrat, tako da je naposled sklenil, da ga potopi v Main. Privezal mu je okoli vratu kamen, ter ga pahnil v vodo. Pes pa je pregrizel vrvico in tako je splaval zopet na površje. Toda surovež ga je udaril z veslom po glavi, da se je* voda od krvi porudečila. Vkljub temu je plaval pes zopet k čolnu, od katerega ga je hotel divjak iznova odpoditi z veslom. Toda logar je izgubil ravnotežje in štrbunknil v vodo, v kateri bi bil gotovo poginil, ako bi ga pes ne bil prijel za obleko ter ga privlekel na breg, — Nemška vojna ladija se potopila. V severnem morju je imelo minoii čas pomorske vaje nemško brodovje. V jednem oddelku tega brodovja je bila tudi križarka „Wachtu. Ta ladija je imela nalogo, da mej vajo pride med dve oklop- nice ali vsled neznane pomote ali nesreče je trčila z oklopnico „Saxenu. Udarec je bil silen in na križarki „Wachtu se je precej glasilo povelje: Naj se reši, kdor se more! Bilo je to pač dokaz, da je ladija hudo poškodovana. Druga vojna ladija je poskusila ponesrečeno ladijo pripeljati k obali, ali v 20 minutah se je „Wachtu potopila v globočino. Poveljnik s čast-ništvom je ostal do zadnjega na ladiji. „Wachtu je bila jedna najlepših in najbolj hitrih ladij nemške vojne mornarice. Pred tremi leti je bila v morje spuščena ter je z vso pripravo vred stala okoli 5 milijonov mark (6 milij. kron). Zdaj leži okolu 48 metrov globoko pod morjem. Moštvo se je vse rešilo na druge vojne ladije, katere so se potem vrnile v gdansko vojno luko. — Pravda za 500 milijonov. Senzacijonelni proces se vrši v Novem Jorku. 801etna gospa Donald je prišla na sled, da je lastnica posestva, ki ima vrednost 500 milij. kron. Ta svet, ki leži v Novem Jorku, je bil last njenega očeta, ki ga je zapustil njenemu nečaku pod pogojem, da je gospa Donald res med mrtvimi. Gospa Donald je doslej bivala nepoznana daleč od očetove hiše in nečak je nastopil kot lastnik posestev v mnenju, da je gospa Donald mrtva. Nečak je sedaj silno razočaran, ko se je nakrat gospa Donald pojavila mej v * * • živimi. — Največja brzojavna pisarna je v Londonu. Na jeden dan odpošlje zavod v svet okolu 150.000 poročil. V zavodu je 1226 brzojavnih in 200 telefoničnih naprav.