i !■ pm.-leljek, sred d :u petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, -.1 mcc ■«' lir 50 stot., z.i en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsa:; a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — 1’osame n i šte\ k i st. - Uredništvo in uprava: Trst, via del le Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 i.i .588. — Dopšsijnaj se pošljejo na uredništvo. Neirankirana pisma r.e ne sp-eiemajgu koristnega Id preptot-rebnega dela. To >e fbsla naša pravica ;m je bata naša dolžnost. Položaj, v katerem sta se oatnabarla, po pe^ešna vojtm, stranka in proletarsko ■gjbante, ipotožaj v katerem se je nahajalo delavno ‘fei revno prebivalstvo naših 'pokrajin in prepričanje d« (bo bif zločin držati križem roke -in opazovati ie aatj&te- oaz.voj dn potek dogodkov, vse to nas je iprisifofco, da smo si zavihali rokave dn vse spraviti na dleto. Spravili simo se na dielo itn. smo delali. ŠK s*nn preko vseh ovir in težav, ki se nam jih je stavilo na pot odi desne dn teve in se mi-simo oziral* na jezo in na obrekovanje naših nasprotnikov od katetrih so trdih end, da je naše delo podkupljeno od Jugoma/vije, drugi, da smo v -službi italijanskega nacionalizma. -Nismo 6e ozirali' itn se ne bomo ozrali ni« v nadalje na- taka obrekovanja zaradi tega ker verno, ker čuffitato, da *> «^e naše toke dn tisti in plemenit? naši nameni, Smoter našega dela dn -našega -bodenja- ie bdi dto -ie še danes samo eden: Korist*! hočemo ogromni večini,. prefedtvajlstva Julijske Benečije, ker vemo, da je ta ogromna večina proletarska, da je sestavljena iz »rudi, ki si morajo na en afc drug način čtozžvti svoj vsakdanu -kmuh v podu svojega obraza. Lahko je na svetu obrekovati im natdeemar:. lahko je širiti o nasprotndlTu najnever-jetoejhe Ježi. Pri -tem ie tudi res, da ostane od vsega obrekovanja vendarle oeSka}, kar nasprotniku Skednje. Res je -pa tudi, da ima laž kratke noge in, da ge ne ozma -pošten -človek miikdar toliko na to kaij pira-vžjo o njem nafctpro-imifin, -kolikor na to, da si -ostane zvest ki da si obrani' spoštovanje do sebe. -Temu naj ge pripiše dejstvo, da nas niso obreko-%ansa pmv iwč pobrite, -da naan niso odvzela nič od naše momabie slifte in da smo danes čili dn pogumni kakor smo 'bih dosedafj in da -smo sposobni vršiti Se v nadalje delo, ki srno ga -vršili doslej. Delali.' smo in aaotigti »mo tarvrsitH. Vendar ni to dovolj in v »a-s ne sme biti nobene -take žefkie, !ka bi na61 prisitrlte, da se vsedemo ,k- mizi, k uživanju sadov dosedanjega dela. TmdS ne -smemo se preveč ožina ti na to fear stna že »ve*!« in se -vtfTK. Treba ie, dte se ugtenov? še mnogo, mtrogb podružnic »Ljudskega odra-« povs-od, ik-jer so za to dami' pogoji-. »LjiucNkij oder« nrora postati delavska univerza, in -bo ,postal kljub vsemi oviram, ako ibodo s-odrugi spoznali važnost naloge -tega našega vek koga kiuštnimega zavoda. -Nam gooi-jahstoin -se je očitalo ttsačfcrait, da -misiii-mo samo na želodec, da smo moderni batoari. Nismo. Vemo pa d-obro, da ie gospotšarsho vpcašaoje tomoif vseh drugih vprašanj i-n vemo, da bi bito nespametno zahtevati- od' lačnega človeka naj -gre -poslušati predavanje v šolo. Zato tudi usta-navl-a-mo strokovne in go-podarske organizacije. Ustan-avliamio pa i/udii ikult-urne, ker hočemo, da si delavec, po -t-mdnem de-Iu razbist-ri svoj razum, -da se izobrazi v -družbi naših -tovarišev prt lepi knjigi, ,pri; -lepem -koncertu, pri- dramatični predstav-i, p(r: -petju, pri pcLudmo-zna-nstvenem predavanju, pri diskusiji itd. Poleg dela, počitek, zabava in (iz-obrazba. K vsem tem o-rganizacijam spada tud-i naša po Kitična -orga-nčzacilja, arganizac ja naše1 rtaoij-afetdčne stranke. To se mora ustanovi-tii- povsod kjer jse dovoli t-aik-ith elementov, ki so pripravljeni prostovoiijno stopiti vanja Politično organiziirano delavstvo je predstraža našega gibanja. Za-tc m-orajo brtn v -politični -organizaciji le zavedni sed-rugi, .pripravnem- na v-jla-kršno žrtev. -Dosbi smo d-ela- naredila-. Še več -ga maramo iz-v-rsiit1! v na-jk-ra-iš? bodočnes-ti. Moramio -ga, ker je potre,bn o -in vredno, da se -ga izv-rši. Zato morajo na delo vsi, -ki1 so za del-oi spes-efoni, -vsni, tki čutfjo v sebi gldbciko lj-u-bezen d-o deiiovnega -ljudstva, v-sii, -ki -sovražijo s-istem -izkoriščanja, ki -ponižuje čtovek-a na -n-i-vo navadne živali. Ovire -Dn teža\ie bomo -i-m-el-i- i-ud-i pr -i -nadaljnem delu. Ne smemo .se jih ustrašiti. V nas mora živeti prepričanje -in dobra- vo-lja. Dr-u-gi na-j -praz-nujejo- -svejie zmage in .obletnice svojih revolucij. Mi -se dia/nes p-od-am-o -na delo, z ono žilavosltjo in z onim' navdušen,jem, M -Sta lastna mladim bojevnikom -pravične stvari-. P-regledal-i smo svoje -deto. Dosti ga je. In vendar ipremalo. Premalo za nas, -p-rem-alto za .pro-letarijat. Piogleda-li sm-o kaj te še ipct-reibno izvršiti-. Dc-s-ti je -te -potrebe. A ni je -tolifco, da ibj se usrašilH dela. Dosti- -je še neorganizirani-h, dosti- -j-e še -neza-vednl-h, dlcsbi -je še n-aših na-spret-ni-kov med takimi, k-i 'bt morah b-iitii naši iprija-tieljč, naši eeldrugi, naši -tovariši1. -Dos® -jie še vasi i-n trgov in mest, kamor -niso še segli žarki- sacijjal-b sti-čne -ideje. Podajmo se na delo, bogatejša -bo žetev in lepši -bodo dnev-i. In v veselju na- žetvi se -bo porodilo -tiud: nov-o -veselje za nadainno delo v bodočih letih. -In takoi, do zmage! S. MARGHERITA, .9. Danes popoldne -je seja odpadla; jugoslovanski minister zunanjih -zadev Tr-um-1 -bič se je podal ob 17, ,urr-y y>lo Spin-cd-o, -kje-r -se ■jej pogovarjal z rta-liijanskima delegati.-do 18’30. S. MARGHERITA, 9. Ko se je, v-rtn:iji m-i-n-i-ster Trumibič iz vile S-pinc-le,. se je sestala jugosl-avaoska delegacija v h-otehi Imperiato; seja je it-ra-j-ala nad eno uro- OttKe nolitve u Italiji TURIN, 9. Sfct-uluniiS'glasc-vmie za občin,-ke -vc-k-tve, ki je bOl izvršen danes pc-neč:- :na -munici-pij-u bi- d-a-1 meščinskem-u bloku večto-c, 154 glasov -na soc:-»I-st-ično listo. Volii-cev raj h: -bilo 98.295.-Nc-silec Kist-e meščanskega t'cka- ti -im-el 48.894 glasov. — Po -tem fci imej meščan-dk-t b!©k 62 izvol-jen-i-h na 80. Za-dln-ji nPizvo&jenSh rto-cijaH-s-tov- ib-i -br-1 gita-vn-i u-redini-k tiuirila--ske i-zdaije scc. glasila Avanb-ja... Tur-i-ns-ki- »A-vaint-i« >.e -v današ-n-j -'-izredni izdaj-j v članku z ra.-lovom: »Gicfittijeva poteza krade ob- čino lurinskemu -prevetarija'n- i-prašuje, kako se je to zgcdiic-, da je scr':;a-1'?tičra Msta p-rr ribč;-nsk-:ih vclLivah dc-egla 1000 gto-sov m-anj k-akc-r pri -pro\-j!n,-cija-lnjh (p-ok-rsj'insk'h) volitvah? - Avan-t-i« pc/k-az-u-je cgicirčen-o na. Gi-clit-t-jjev-o volTnn -umetnest, kae-fe se j-e cm -že več-k-ra-t talko -nesramno pc-st-uži-l-. G-i-cJjtlii — stari- Hr-j-sk! Itri-Vansk'. pr-oletari-j-ait se ga uči šele sedaj- spoznavati. Ker 'GiolOltt-i pc-kaže svojo bairvo šele tataa-l, ko miu resnično gre za -kcž-o. BOLOGNA, 9. Ravncka-r -sc- pniš-ll podatki; o izi-du -volitev v v-ol-'črnih cikrnjih Castelm-aggiore, M'-neribi-o -i-n Bagn-i del-la 'Perneta. Naša -tra-nka j-e povsod z-a-v- -je vatla ve! ke zrn a ge. -Naš: -s-odir-ugi' -so- p-rid-cibili vseh 5 sedežev -prov-i-ncij-a-lnega -sveta. Z ve-Tlko ve-otoo smo zav-cjev-aSi -c-bči-ne Ca.s-tel-maggjc-re, Gra--na-rolo, Bari-cella -in (Rejnit-iviclgltio. iR-a-zun-tega -simo prvikrat zavr-jev ali -cibčč-ne Pcnreta, L-izzamo im Bel-veldere, Ca/stel dii Ca.-s -o in Grenagllone. Od 61 občin -bodo oipra-vlj-al-i so-ci-jal-i-s-t-i- 52 -ofočšin išn nasipmffl-n-iik:- le csta.l-l/h 9. Site ofinziOD BnlnltovilevE in Petljurove lete se DUNAJ, 9. Moskovsko p-c-r-očiL-o z dne 8. t. m-, prarii: V pokra-jtint Moz-iirj-a- smo- ust-a-vili ipnoidiranje anm-ade gener-E- a Ba-lahioiv-ič. 45 vrst zaipadno Mozirja sme- jo iprisiiliii-ii ,k -u-m-ilk-u. v -s-me-ri' Liit-ria in na Drijester. Pe-ffliu-rove čete so poskušale brezuspešne napade n-a -naše perii-o-ja-rike. N-a južn-ii f-ron-t-i- se pri-dtno rek-ognoscira. BoljSeviiki plen muransko vnraianje Pnsajanln men Italijo m Jugoslavijo V pondeljek, 8. t. m. popoldne so se pričela v Santa Margherita Ligure v Italiji pogajanja med Italijo in Jugoslavijo radi rešitve Jadranskega vprašanja. Vesti in poročila, ki jih razpošiljajo v syet o tem sestanku različrfi časnikarji se tako razlikujejo eno od drugega, da je izredno težko človeku, ki te vesti zasleduje, si napraviti neko konkretno mnenje o dosedanjem vspeku teh pogajanj. Danes, 9. t. m. pa prihajajo poročila, ki trde, da se pogajanja skoro razbijejo in, da ne-pride na tem sestanku skoro gotovo do nobene tešiive. Italijanska delegacija je izjavila koj na prvem sestanku, ki se je vršil v pondeljek popoldne, da je potrebno se oprijeti najprvo onih točk, ki so najtežavnejše in sicer radi tega, da se pojasni ali je sporazum sploh mogoč ali ne. V to svrho je podala italijanska delegacija jugoslovanski načrt svojih zahtev. Iz verodostojnih poročil bi se dalo sklepati, da so predlogi italijanske delegacije približno sledeči: 1) Meja med Jugoslavijo in Italijo naj bi šla preko Julijskih Alp in Snežnika i a način, da ostane želežnica Reka-Št. Peter Italiji 2) teritorialna kontinuiteta z Reko; 3) Reka naj bi bila samostojno mesto brez kontrole od strani Lige narodov; 4) otoki Lošinj in Črez naj bi spadali Italiji; 5) Mesto Zader anektira Italija s polno sovraniteto; 6) Nekateri jugoslovanski otoki morajo priti pod Italijo; 7) zagotovitev pravic italijanskim manjšinam v Dalmaciji; 8) poprava demarkacijske črte glede nekaterih delov Dalmacije, ki so bili dodeljeni Jugoslaviji. To so poglavitne točke poleg katerih je še vse polno drugih tičo-čih se črnogorskega plebiscita, Skadra in albanskih otokov. Jugoslovanska delegacija je baje že odgovorila na predlog italijanske delegacije. Ta poslednja se je tudi že bavila z odgovorom vsi ed česar ni bilo torek zjutraj nobene seje. To dejstvo, da namreč ni bHo seje, je dalo povod, da so se raztrosile v svet vesti, ki poročajo, da se bodo pogajanja skoro gotovo razbila ker. da ni mogoče, da bi prišlo med prizadetimi državami do sporazuma. Vendar je potrebno povedati, da kljub vsemu pesimizmu, se pogajanja še niso razbila. Tudi se ne ve, kakšen je bil odgovor jugoslovanske delegacije. Največje težave dela baje vprašanje Reke in Snežnika, ki ga zahteva Italija zase in, ki se mu Jugoslavija noče odreči. Delegacijama delajo velike težave imperijalisti in nacijonalci obeh narodov, ki ne razumejo, da je treba za sporazum da se obe delegaciji odrečejo delu svo-jth zahtev. Mi smo že povedali, da ne pričakujemo od teh pogajanj take rešitve, ki bi bila v smislu naših načrtov. Vendar želimo, da bi prišlo do sporazuma in sicer do takega sporazuma, ki bi najmanj oškodoval koristi in želje enega in drugega naroda. Čakajmo. Morda nam prineso prihodnji dnevi kaj več jasnih poročil in morda tudi poročilo o sporazumu. S. MARGHERITA, 8. Današnja -papol-dainska1 seja je -trajata ofd 16'30 d-o 19' 15 im se je pečata z mejo Julijske Bemeoitje. J-ultmi se razgovori nad-ailij-u^ejo. S. MARGHERITA, 9. Da-n-es predpoldne se n! •vršite seja, Iker je s-miatirada atal-i-ta-ntslka' delegadi-ja za umes-tno, da se v ča-su -od srvoči na ciam.es še enkrat pregleda Ir-stvene -točke m-e.je J-uii-j-ske Beneč-ilje im položaj neodvisne reške države. Jugoslovanska delegacija se je sestala, da prouči -v. celoti- -razin-a vprašanja, tki so se pojavita. Seja se -zapet prične danes ob 17. ura. -DUNAJ, 9. (L. W.) R-aid-itolb-rzojavka Sjz Mo-gkve piravi: V poslednjih treh -dneh -so zajele naše ičete v boju proti- Wrangel-u 20 ti-scič rjjet-nik-oiv, nad sto ■topov, sedem eiMicpinih. a-s-tcim-olbii-lav, ogromno- število--sf-roinic -in v-efofcc. mimiicitie. K temu nfsmo ipni-Mdt jetnskoiv ta vame -o-pr-eme, katere -nam- (je prepusti bežeči' general W-ran-gel na desnem bregu reke. Dnjestra. Francoska eskadra odplula proti Sebastopolju DUNAJ, 9. Iz McsEve -p-o-ročajia, d-a -je -odplula francoska eskadra, obstoječa iz se-dm-ih križank im nekoliko torpedbvk, -v višini Varne v smeri Seba-stopclja. Pollaki zapustili Prtljuro in Balahoolča DUNAJ, 9. Radi-jdbrzcja-vka -iz Poz-na-njakega -pravi, dia -je zaukazalo v.išje po-Ls-ko p-oveLjn-l-štvo svojim podrejenim- po vel juriš tv oni-, da -ne -siriej-o n-udi-ti Pet-jUtrrov-imi in Balahovičevi-m četam rtkake ipo-mo-či. lforty]eva pravica DUNAJ, 9. (L. W.) B-ivš: memjh Odk-a-r Faber, ka-terem-u je ib i 1 a za časa -prcletair-sike dikt-a-ture poverjena nalog-a, da -sccijali-ziira cerkveno- tm-eti-e, je bi-1 obsojen na- 12ietno, njegov taj-ni-k Georg Apa-rhy pa na 81eii-no ječo. Za trgovske odnošaje med Rusijo m Poljsko PRAGA, 9. T-rgoiv-ins-ki' -mii-nd-st-er ije izj-avil časnikarjem, da -ovirajo odnošaje trgovinske p-o-Jj-iiiike z Rusijo nepremos-il-jiive prometne -težko-če; kljub Temu go-ii Češko-slovaška veliko- u-pan-je, da se bo- odpo-mogio tudi -lem tneprillika-m. T-r-goviin-ski' mln-ister je dodat, da proučuje na-j-natanč-neje položaj Rusije. Berlinski delavci praznujejo obletnico nemške revolucije BERLIN, 9. (L. W.) Da-ne-s- obhaj-a Berliit- d-rugo obStetnico nemške revo-l-a-oi-je, ko- ta pnofelatrčSat strl Hohenzoltamce n razuplt) ipruisijanizem. V spomin na ta važen dogodek so dela-vci- opius-tili' delio- po vseh tovarnah. Časo-pis-i- ne -izidejo danes in jutVi. Poljaki nimajo še zadosti WASHINGTON, 8. (Rosta) -Poljska vta-da ie pred kratkim; na-rcčlla v Ameriki! za pet militjonioiv do-l-arjev vojaških uniform ta čevljev. Ta-jrrik -aaneri--k-alnskega v-ojinega oddelka Je -od-obr-if -naročilo. IZ SOVJETSKE RUSIJE -Ljudski' ko-miitsar T-rocki- (j-e prejel! sledečo brzojavko: »Na -dan prve obl-efjnice VIII. rdeče kozaške dilviiziie pošri-tajo ,rdeči ikcizialtt ibra-t-ške pozdirave sjo-drug-u Tro-okemiu, pio velijniku rdeče a-rmade, ita pT-i'-segajo pri ča-siti rdečih (kozakov, -d-a se ibodo -borili s sovražniki pro-lef-ariija-ta do -končne zmage.« ZVIŠANJE PRODUKCIJE. Jekate-riuostaivisk-e tovarn-e soi v iteiku zadnjih treh tednov početverite pro-diu-kci-jo. Tovarna v Jaisi-nskiju je pomnožita mesečno pr,aizvaiia-nije kos i-n srpov od 27.000 na 115.000 .komadov. KULTURNO DELO. P-redsednfik -petrc-grad-sike a-k-a-demije znanosti sporoča, da j« -tovariš Banuold, član aka-demtta, ,odkril v bližini Samarkanda vetavažen zgodcn inslci sirski -napis. Akademija ta- gtavfta plcdi -s/vo-je nadzorstvo izvanredno dj agoceni anhilv buhe-rskega emirja. Iz Jugoslavije POLJEDELSKA IZLOŽBA V SKOPLJU. Srbsko pcijedekto -d-r-uštv-o j-e pr-ared-il-o dne 27, ofcto-bra t. -1. prvo izložbo .svežega fin -zakuhanega sadja. Na -te'; izložbi je -bilo -razstavljeno -sveže s-a-d-je, serviramo sadi,e, tbrezailikch-olma piteč-a-, -sadni moš-t in ra-z-na pt.etairska dela. PRODUKTI, KI SO OPROŠČENI UVOZNE CARINE »Uradni list« štev. 117 -priobčuje naredbo go.sp.o-da.iskc - finančnega odbora centralne vklde, vsi e d -katere -se cpircščaja .uvozne carine mnog; gospodarsko važni pr-o-d-ukti, ki i-ih v Jug-oslaviiji -ni, oziroma -I h priima-njkui-e. Ttoi so razni stroji, kt.bli, nafta, bencin, pre-mog, kemijski, sfavtataiski, -ti-sk-ars-ki maiteri-ja-1 itd. KOLIKO JUGOSLOVANOV ŽIVI V AMERIKI? ■Po najnovejših poročilih porciča »Beograd-ski dnevnik«, da znaša število *jiugosloivafn'skiih izseljencev v Severni' Ame-r-iikr 700.000, -od krderih jih -jstmo v Kanadi 200.000. -Naij-več j-e Hrvatov, oktoli p-cil milijcna, a Srbov in Slovencev okoli 200.000. PRIDELEK PIVA. V Jugcsiia-vjiji ne danes 42 piv-o-varen, ik-i -so pred vc-jn-o pTiodiuiCinr-le 750.000 -h-elkit ov libr o v piva. Danes je -prodlukcija piva- ,mnogo -manjša, Iker večina pivo-varen ne dbrariue. Na-ive-čia p-ivovar-nst -je 'v Saraltevu, ki proizvaja letno 150.000 hekticJi-l-rov, a v Zagrebu se prc-ie-ktira no vrl p-iv-ovarna. RIBOLOV NA JADRANU. Pred vajno je b la glavna hrana jugoslovanskega prebivalstva ob Jndraniu riba, -kateni j-e cena si-ln-o poskočila. Dane-s stane kiflolgram najn-avadnejše r.i-be v Primorju 20 do 40 K. Ves voini- čas ta bili ribolov popotacima/ zapuščen in fec- treba -mnogo čas-a- ,in mnogo mattorifaltab sredstev, da se ribolov dvigne vsa-j na približno viš-i-n-o, n-a ika-teri1 je -bil pred vojno. Politični oestnih Na Ogrskem še vedno obešajo. V -mes-tu Šcproriju sta -bita obešena kom-unislia Frančišek J-udt in Simon Wenzel, katera sta 'bilri ribdolžena soudeležbe pri komunistični, -uisitaiji -v Cztcirai. J-u-dt je -šet hladnokrvno na morišče. Ko mu rje. rabelj Gcid stavil vrv ok-citu vratu, je hcttell Judt govoriti, -tad-a rabelj ga -je -v tem trenutku zadrgnil Wenzel -je hotel dan pred obstcdlbo izvršiti s-am-cimor. Venizelcs hoče združiti Grčijo z Jugoslavijo. Atenske vesti-pravijo, d-a hoče Vcnizelos rešiti težko vprašanje -p-r esteta n a sllechst va s tem, da uresniči svoj stari nrlčrt ih združi Grči-joi z JutgcslavfifO. Po-t-o.-vanje jiuigoslovasiis-ke-ga -prestol on asdedh-ka Aleksandra Atene je najbrž -v zvezi s tem načrtom. Kcmunistični kongres v Berlinu. Peli komunistični kongres, k-i se vrši, v -Berlinu, cibeta največ sa-■dlov. Ka-kor vse -kaže, -s-e bc-do ne-mškii' komiuinisti združili z levimi necdVk-snljaki j,a Ibcd-o na tak način tvo,-rili tako -mcčin-ci ik-ctmiuai-stiičniof stranko-. To bo v na-j-večii mer.i pospeševalo re-v'olucii;o. — Sod-r.ug Dan-ning je i-zjavil1 -sil-edieče: V -t-ektu zime, ali najkasneje s,pcmi'-?idr "izbruhnejo v 'Nemčiji- proletarski nemiri, ki hodci -s-iiužili kot znaime-nje aa 'kenčno -oidtočil-no borbo. Republikanska zmaga v Ameriki. Volitve za predsedniško mesto v Amer-ke -so klcin-čalle ,z zmago re publika n-cev. Predise-dhikomi je -izveden repilblilkiainec Ha-rdtag. S tern- je zadojb-rla Wi!san:civai demotfcra.tičnh -pioliiliika smrtni udarec. Pri -volitvah, so- dobili repu-ibthkia-n-ci jaifete vel'ko večino. V dtržrfvi' Geo-rgi-ia- je bilo oddanih -z a-Hardin-ga 800.000 glasov več kakor za demickraf-ičnegf' ‘kamdudlaita Cxa. Cello v Nevjorku ki ie bi! od nakdaij trdnjava demokratov, je dcbiil Hardf.ng dvakrat več 'glasov kakor Co-t. — A-meri-kttnijk.i piicleta-ri.jat nima pričak-ovaiti svoje rešitve niti .strni amer-iklanskih demokratov ala W-ilso'n, miti stiraini republikancev Hardi-ngove vrste, kajti, prvi kakor slednjii zas.foprijo le -interese vtada-j-oičeg.a raz reda. Policijski predsednik Schober bodoči predsednik avstrijske republike. List »Abend« piše, -da krožijo ,po Avstriji! govorice v predistici-ečj kandidaturi polM-cV-skega predlsednika Scheberia -za; piredsednika re-piubčike Avsit-riije. Baje .popirajo to 'kandidaturo an gleški da a.merikanski* zafetlcphiki- -na Dunaju. Zamorski upori v Južni Afriki. V me&tu P.o«h-Flbabetihi so a-ret/imaje -ciblia-stlj Maisaiba-l-abo:, -v-oditelja deia-vskih o-ngamteaoif (dicmiačinov. Aretacija- je -ob-roddl-a tiežke .-p-c-sllediice. Šf-evilua množica dsoim-ačinov je niaskc-čila pichcijisko ipost-ato-, -dia -os-voboldi isivoijeg-a vodf,-elija. P-cfeciijia ,je 'priklicali,a vo-ta-ška o-jačeinfia. Vcjaikii (»o brezobzirno -sitir-elC-ailii na ogorčene del-a-vce. Na Ilcu mesta je o-bležalo 40 mrtvih. Ameriški pekovski vajenci za Sovjetsko Rusijo. V Ca-čfea-!.'. (Atnteriika) so izbonovaiVj -zastcipnikJ- pekov (kih vajencev, SktonTlr -so, -da bodo začeli i borbo za šest-tumf delavnik in za odip-ra-vo močnega dela v pekarnah. Nadialje sc -se -dcgr-v-c'"-:!:, da -hcido devo,-val« za u;ed'in-taimje vseh prehranjevalniih s-hrok v Z-jedid,jenih 'državah ta v Mekisiki. Na .poslednji kongresni se-jf, ta bita navdušeno sprejeta 'resoil-uciia, ki zahteva uir-adno iprizman-je' Sovfe-tiske Ruriije sbr-ani Zijedtajemfih d-ržav. Kobo so boljševilil osvojili Revolucij se ne deta; one pridejo in ehruh-ne-io spontano, pra-rodino, :po scili -dogodkov, neizogibnih potsitedic položaja-, ka.tteri'- sledinii’ se ,po malem, po irnalem obTlku-je, toliko na pollri,tičnem, ka'kor na ekonomičnem polju. In vse to je resnica, v elika resnica. Ampak ravno zato se najde kdo, ki se sme;-:, kadhr sliši, go-vorit-f o naprej d-oločeni revo-4;uco -revoiSuciijona-memi gibanju, ki ,je pripravljeno za dcJočen;, -dan in uro-. SocijaHna -revolucija, pa na določeno uiro! In vendar te b la za dvota največiih iin najpozna-tetših revolucij našega veka že naprej natančno določena ura, reči se mere, -minuta. V Nemčiji- se je završil -nepripravljeno ih nepričakovano vellikl preobrat, ki je i-iinmcgtovrj monarhijo na. Bavarsk-em in vpo-staivtU- repirbl-iko. Taf.stš Kurt Ei-sner, ki je -d;ne 7. novembra 1918. leta šel prodi 'ier-ezijansikim firav-nfikomf, ni- vedel še, d-a bo po dovršenem shodu vodil .mase na zavzetje oblasti. To je že bilo -nepripravljeno giiibanta, ki je ikončalo za vseh (presenetljivo! Drugačna je bdita vet%a beltinska1 revoludija. (Billo ,je 'uparnio -gibanje v glavnem kraljevskem mestu za uničen,je Ilohenzollerncev, k-j ipa -Je td6--seglo le -mešča-nslko republiko. — Ati iv •pr-vti; osrvto-ji-tvi obla,s,tii strani pnote-t-arijata, — enodnevna pridobitev — se -je vse iz-vršillo po prioigramiu. Isto se (pravi o nus-kt revolucij!,, o tej neskončno ,etiki irevduci-ji, bolj jiunaški ntd nemške; in po sneči tiu-d-i lepše uspele. Tudi -ruska re volt učila -je bil-a pripravljena, ta bila določena na gotov' dan in -uro, -na- gpitov Icrai]. -*• Ono •uporno gibanje j-e kar-alknez-iiralno po posebni okoliščini. Ono ni' ibiiflio --lamo dblotč-enio -na gotov tele* nio-tek, ampak pripravljalna -alkdite -je bife izvršena; odkrito in ‘iaivnio. In -adlkriito -in javno s>tia bila -d'ol-0- . čena ura in- k-ra-j prevrata. Nemški zaro/ta-ki' Ll!eblkin.e,ch:t, Haa.s-e, Daujidig, I.ederbour in Ditmann in dlriug-ii so se zib rali na sikiri-vneim iin na skrivnem sc- pripravljalij' usbajio, tna skirfvnem- so -daij-ati orožje d-etaivcem, na -skrnivneim -t-o 'pcu-čeval-i, r-evolliuciijon-anj-j ,o ralbi, o-rožja ;-n aa skrivnem so dicčočift dam -itn. -uiro za preobr.ait. V Riu-s-ijf' -pa, -r/ič vs-eiga tega. — V tPetirgr-adiu ste vrš-i: vse -cdlkr-ito, fiavno. Tu ni zaroitmikov, fu n,i' sence- zairo-tle. Lenin im Trocki, kij sta v -celem sv-ojettn žitvlijidni-u detala statnlo zarote im prevratne načrte v podzemnih -temah., delata' ,sedaj na solnčni, -gvetlobi. In -cib cllnčni vetilobi pripnvlljata -diržavmii, ipreviia-t 25. oktobra. iSodr. Trockj pripicveduje v svoji m.ajtapši llonjfltici, 'imenovani »Od clktiCibrske revoJucijie do Bresit-liitlorv-rtkega mšnu« in -v d-riu-gih spiis-ih, med kakeminu ta najpczn-ateišii -oni v. reviji »Die K-omiuniisltiisdhe Interna t'ional-e« o-dl oktobra 1919 podrobno slio- onem državnem pr.evraitiu -s kompetenco, ki j-o zadobdva po svoji inteTgenci iin po svoji udeležbi na oni ges-fi-V -resnfici, v revolucijah cei-e-ga sveta in vseh časov ni nič enakega ruski revoluciji. V oktobru 1917 se je mlorait viršiili v Pctk-ogratdu d-rugi kongres sovjetov. -Boilijše-vilki', Iki' ok> že prej' vtrlgli m!ed pnciletarske mlnožiice geslo »vso oblast SOlv--jetom«, so uvildeili, da je 'ta ikomgres lodlo-čslmega- pomena; medijem ko «o se omejevali v predikomgreisinaJi mesecih m-,a iraizšiirijem-je (imeroovarnega geste, se mitep več zadovoljeval'! ittik pred1 dirugim: ikiongre^Mn: z zahtevo »ivsg 'olbtest -sovjetom'«, temveč so sldemilli, ida nizrabijio ikongres -v svrho zavetavan-ja 'te oblasitii, Posrečilo se jiim je, dia so zbrali iv najvažnejših jiovijehh večino ctk-cilu prapora isivioje sttiralnlke. Ni- -billo t-craj nilkalkega dlvcmiai, dia dosežejo veMko -večino tuid-i na ikicingre-siu; iin tega -razipcdože-nte niBo priikri-valHi. Vedino so iavno liiz-tevlteiiii, da |je nujno skl-Icaaie ikonigresa potrebn-o, dai Itizitirgajio oblast Keir-emskega vSadii. Im tega so ge praiv dobro zavedali itlu-di' ma--iprot-rulkr. Ra-vino- raidt tega so -se e-opes-taivljaliii imemj-jševffcj In sociij-aiLnl revclueiijanairp sktl-camjlu sorvjiet--sk-ega konigres-a 'trdeč, da bi, služil slednji' boJ8š'e,vikom v d-oseigo (olbilasti, Ker se film mi poorečiSo pne-kliioam.ie komgreisa, so. ga bofjeBS1. sa'j- ipreložiit-i) na me-.ddtočen čas. — Zb-orovairaj-e bi; se moralo- vršiti 15. oktobra (tprav-oslaivno štetje); -m^ijše-vakii :so dosegli-, -da- :se 5e isto preliožiilo na- 25, oktobra!. ,S itlelmi Je ibila podaljšamo žn-vltepie Kerenskega vtaldf deseti diiii!, toda niiem-a- smrt ije 'bila sedal; meiiziprioisnp d-dlioičema. iBodijšev-iiška pr-oipagamd-a -v Ikori-st gesliu »vsč -oUlasI so-vjetom'« se je dnevna n-adaljevala. vst,rajno im ne-umonno. Delavci' iim voialki so zahtevali'-, da maj: |z-aifea proil-etairiijiat an peT-ro-grafelka ga-rtailzija nai kongresu 25. oktobra, da se posta-vi- na, dnevni -red1 vpete-' šanije državne csbla-sti im dia se to vprašanje rešil v smrisHu prehoda obiliastl v irpke -splošnega sovi}eiti?!kega kongresa; alko ib.i skušala Kerenskega ivteda razpoditi ra kongres, n.a'i bi govorilo ipetrograj^k-o ivofaStvo s vaja odločilno be-tod-o. Kerensiki1, kate,r,I -je ipazn-al na-zore im .revoHluci-jO-nairne -namene pettr-clgradslkiig v-oijakiov, ije predlagal -povelj.nik-u sev-erne arma-de, d-a o-ddaljf fe .glavnega mest-a vse nezanesljive potke iin d-a Ijiir odjp-ošlita na frcnite. Tozadevno povelje je že ibilo oddamo generalnemu štabu v izvršitev. Toda boljše vtki -so pra-v d-obro r-azumeiii, da- namerava K-erenski za 25. ok-uribna .razorožiiti glav-no mesto. V sporazumu z ,de-ia-vci in z 'vcijašfcvcim so -sk-leiniitt, -da ustvarilo vojni revolucionarni odbor, ki j-e postal km-a-l-u nato re-vcluciijon-armi glav-n-i- -slan peitjrograljslke igairnlzilje. Bližal se je 25. oktober. Vmjjašilfv-ci, ki- se je bramMo, zapius-tilfii Petrograd, ije lb:l c-imcbalizlrano v svrho varstva 'kongresa. Vojni .revolucij-cna-nni icdb-oir se je spremenil v revoillu-cijonainnii- -gliavm-i' s-tan -sovjetov, mesta Petrograda. Boljše riška stranka ije -jav-n-o proglasila, -d-a (je malega kongresa, -dia -se polasti -držatan« oibila-sfii. Upor je bil 'javno arga-nazlran, pred očmi' celega Petrograda, -pred 'Cičmii- Kerenskega vlade 'im vsega sveta! Prav imiia Trocki,, ki pravi, da niima ta dogodek para v zgodovini-. V boljše v-iški -sitriainik-i se je nahajalo mnogo mož, ■k.i- -so 'd-voimilili, -da -se mo-re dc-V.ičiti, revolucijo za na-lalnčen dam. Dajali so prednosti zarotniškemu- načrtu, Trdili go, — in ne Ibrez vzroka — dia se zamere Kerenskega vlada, alko se ja-vno proglasi- splošne, vs-tsj-o za 25. oktobra, pripraviti na mfcčen od-pc.r, da zamore -iz ga-rnizlje -c-ddaliiiti nezanesljivo vojaštvo in ga nadoimest-ib s svežim!!': četami z dežele. Teda ved-tetj-i boljševfške stranke .so bili predlvsem mnenja-, da bi pasku-s vojaške zaro-te, -sklenjene bre-z drugega sovjetskega ikonigresa, zaustaiviil v -tem trenutku uporno gjbante; vojaštvo /bi- videlo v za-vo-j^-vaniju 'cblast.i brez ipcmioči ko-ng-resa fin -potom, zarote iz-vamireden dogodek in morda -,f-udi sovražen u-k-rep -proti nekaiterim- polkom-. Naidialie ije bil Ke- | renskega poskus, da razoroži- Petrograd' in odpošlje ' mnbgo polkov -na fronto, v očeh . mnogih nad'a'ljje-vaniie keji-tcare -.tcluc- jonarnega atentata Kornilova. Oni sod-ruigf, tki so (imenovati določitev upora za 25. oktobra utopijo, so ipckazati, -d-a ne po-znaijo sife 'b-cl?še'vdkoiv -in ino-čj njihovega poli-tiičnega položna v Petncgiradiu nasproti Keremslkega vladi. In 25. oktobra se je uresničilo ono, kar -se je zdelo fludt mnogim boljševkom- u.topiij-a. R©voluc^a, kateno se je javno pripravi;ato, pireid) očmi vlade, -je -zmagala. Na drugem sov-ietskem kongresu se je končate, —, kaJke.r ,sio boilfševiki! že vnaprej prerokovalk — Kerenskega vlada, in začela 'ie zgodovina sovjetov. Tod,a ta revolucija' ki je bila javno organizirana čn javno iprerolkc-vana -za določen dlan im za določeno u-ro, je imoigla- zmaigaii ne samo radi tega, ker je (bfto sklenjeno, d-a -se umi-či v raizpadanju se n-aha-i-ai-oči režim: marveč tiudi iradt dolgih, vstrajnah an prem-išittanih predpriprav, imioir-alnilh- im mateiriiaalnaihi energij. Samo na ta način, sama po lakih predpripravah, samo takrat), ko ge na rzpoilago železna pesfi /r, in zavest, se -more določiti- -revolucijo, za, gotov iti natančen dan ih zmagati, Genosse. Jugosiovnnsiig začasno narodno predstavništvo umrlo Iz Jugoslavije oto etfejlt parite stedieče vsebine: Z mirž'n:;o 'a prezirom na lbturžuaizi§s!k!i painlamen-itairiifceim. Ja vCjiamioi 'viseintju uzimlučeinemiu, iatstižnj-e-*n>eimu ^delavskemu nairodiu 'mest ,'m -vasi Jugcslaivi.se, dia ise micine pa vseh vesteh ibisržuiaiziifiskega lin vladinega a!'Sik'a isiktepaiU, idla je začasno Narodno Predstavništvo, po dolgem pričak a v,ain >u vsega deflaiv-sikega naroda 'in Kamluffliisitiične »trartke, ikcnčno v*tn-diair enkrat tod tnh!kwti razpadlo to umirilo. Rodite se Ve samoiz voljeno to nezakonito v' Bel-graidta, v nepcstavnem z:ki nu goilovo vseh meščan meje. Ker pa pričakovana določitev tti se prišla, iti ter uprava z roci;iu, 'katerega če icbdarovailfo z na; reiakcijon.ttrn.eišiirni. «ajhiu?5!in»5 birezzaikoniiitioisitimii. Imencivaio se ie Predstavništvo, a predlstavljatlio je sam n razredne interese iprottoairodtarlh imješčainiskih strank on ikiilk, izvenisilmanskih divjakov in imiiliiitari-'(sit^ne Belile inclfce, 'bamik, veletirtgietvibi, (podljjetniiklav in vgj' n!’ih dclbriv-ihel^ev.. Žiivilienje inu ;je bilo roparsko, pusitioifovsko; nasilno On gcii^ufvvD =e je 'Uisiiliio idielaivskemu mmodiu, s •oifijeim,, dia pcimai^a tenisiclli'id'lrainjiu mcnairhOčn® države 'm kaipiitafotiičnega dru§tva. — Zaidlrž^valo se i-e v iprr! "'š].jc;Ti :m ■z^cič^-^-em nasiliiu, kadarficSi se Je preip';-ate ra-d:- kamna s.podtiaikf^Enja: kvtotmtea. Odi^aso^Sc* C® 'rekcijonaTni' vcfi!ive®!' asketa im še pred' Jrc«i*i,.f:'itr?w{!o (u^ltsivcdaj.nb skuip-ščteo) se peča z .ustavo. Zcd'r‘s večji dioživC^laji >m!u je b.fla nesirahrm; r.aizpanva o fcaneSVib' nemirtih v Hrva6:iki, a fcoinčno še pirelj jie •od^aEovato sestavo zakona, začete 'e raiztpaidatlj cid tež^k« bolezni. Zaiček? 'je razpadati!', a bolezem mu jje fciiia krcnična umna neispcecibniošit in >aikwtino ‘vnelije steaha -rada smrti, in p oželjem: ja. za aovnm živiijeinjem v ikonstir fuanif:. In nai priMu v voM»': boj, v lliorviu za mandate, ie ono raizpiaitijO' rm se ttBzšuto «Ma> vse strami, ikaiko-r udje imnlrča; samciuimeivnc, vse «v isOrahiU', da' ne pokioplje dejavniki namod teh članov smaimioitne protinairodne liige posamiezuo v grob politične smrtfi. Zača^nci Nairodbo Predtetaivništvo ije umrlo po dolgem, sikoro divetetnem umrjran;iu. Česfiokrat se je •govoialo z-a rjeimi, da — brezvestno 'iutcimiiviši v pair-lajtraentiarni masti, v mast svoj 'čJanoiv — spj' itn ,po-6iiva od ve4'-lke nedejavnicigtii — ali, ono je luimiiiralo. Niitetfc r,j iraizip.n-.tii, ono se 'je samo razsulo pod čiim dalije bot sitiniefilMmi buičamjem nairodne nepo-tfpežl,jivcisili';, cigicrčeinja in gfiožnije. Pioitem, ko je s.pre:ete najsivieitejše kcmcesij,, ijizivotzoie in dnevnic, LTi;i?š‘tevo.;isč Vaše dosedanje službovanje, želi' tu-krOinja upirava, predno se obrne do drugih diružiiin, izvedet- rd V. B. ako naimienujete poizkusiiitt novi naičin de'a na pcdlaigi1 zgaraj omenjenih kolen sle h poficdb. Uporabiliiam pnij'iko, da Vas še en.kirut {.pcni r jtii. da -edanra ponudba, izpremi:nja.toč V. B. jz konjarja v ipiicateiga fenneitovatea, poviša ne ®aatt> lrbrailno •razni sr;e, atnipak zbic'iša clbfiuitno gospodarjike rsz-meire. Za dosego tega feidla |e potirefenio amida in stamo-vrftnio idletevauje, dkfora vofje, tire vamčnost. Brez teh kisiinoistij še odveč zahtevati v ^ediainjih žijvljenskih j« zmerah Jisuiteio in sver« družine fcteigcstanje. Tekom 10 « * • • • marke...................... dolarji.................... francoski franki . . • švicarski franki .... angleški funti’ papirnat! angleški funti, zlati . . , rublji........................ napoleoni .... • . . m * . 6-50 T— % • . 6 — 6-25 m • . 31-— 32- • • . 74-50 75 — m . 43-- 43-25 • • . 36-— 37-- • • . 28-45 28-55 m • . 172 — 172-50 • . 436-- 440-— • . 97-50 — 98-— • • . 120-— 122 — . • . 21 — 22-— • • " » Delsoshi mM Pokrajinski sindikat uradnikov in naslovljencev Prjprer.OjaCtaD ctdlbfcir EOiu(očega w Ipokrajtoskega sinfijkata ui'sdinjkoiv nn nastavilijiencev pozivdjai vse gelkci’e ’a *iki:iptoe uradnilkov -im. .našitavljenoev, ki pr!istai;a;'0 na razredlno organazaoirjo iin nameravajo ipieiVbpjtii -k dleilavslkim Eibloiriniitcam, kaitenam maiče Me je raizpadlio, iizmiEikr.ijvš' se rokam žalostoe vialde, ki je še v zadrj: čas i'-'ka'a cd niieiga blagcisioiv in ©pcinoko, »postavo o sipošlcrvaniu dlržave, reda ila sada (dela)«, katere bi se posiužO'a, da ukroti;1 srd •$n gircžnje tiarcda. V strahu pred1 voSibvemšn* dvobojem in delavnim narodom, je ono umrlo .ravno na dam .pred 29. oktobrom »Dnietvcimi cisvobOjenja«, na kateri dan se bo. spoimnij ves deCavtsIkd narod me.sta in vais?, da niitii še po tireh »iDinevih osivobojejnja« ni našmanje osvclbcljen, e'!r|pak še veič zasužnjen .in da n»c.ra •pcipclncima pokopati iparlamenitarne mrtvece in cicia-iniks b'0irž;ui2'z’.je, 'm da .sam dospevši do ebla-ti’ dožiivj -veiliik'1 dan svojega riasmiono naradnelga, svojega raizirednega icsv.clbcijenija. > Začasr.ioi iNuiroidlno Pj leidiataivinl^tKioi isamioDzvciljenah predat a ^»'jkciv jkcinilirairevoCiUicijicmartniega ikaipitailj.zma, miiljt.Eiriizmia je preglasila nad Začasnim. Naroidlnitm Predsitialvniižtvoim! iboijltot, in je vrgla bu.rj'a 74letnega starčka Leopolda Bernef ča talkloi močno olb tla, da i'i: jle ztomfit desno nogo. Preipeilijplii so ga v bolniSmloo, kjer mu .je niudtil pnvio zdiravin:Sko piomoč zidiravniik .Francesebi1. Radi- nevarne picištkodlbe na nogii iin v cič' gjed včBoike staricstij je bil Beimetič sprejet iv X. cdd.eBek mestne bctoiice. ;ilna dieiajvska zveza, da mu j-aviiijo svof. naslov in štievi.ib udov .v^vrho prripirav za prvi pokra-jčlrcki kongres sjndlkata, ki) se bio/ 1 očiita g. A. Čargo, tk’ noče govorili. in ge 'iispovedati. šeVeda je to ipoče*;* Sako nesramno, ikar je tudi jaiko užalijo dobre hčerke, fd 'SO od žaiicStš (jolkale. Dmuigi siuSaj pa stokamo s pogrebom v bMimMh Gabrjdh. Tam je namreč umrl otto/k nekemu g. 8nžen:iriju. Pogreb i?e bil kaikor običajno. Oib koncu pdgreba plača g. inženir g. A, Cargotu zasfuženo svoto, zraven pa da tudi za strežnike ih za nosilce 50 Ur češ, da ,so za omenjene. Ali glej, modri Čargo sprajvi denar v žep to ne da nobenemu nič: n& stirežnilkomi, ne nosilkam. Čez nekaj dni sreča g. tožen.ir eno cniah nosfilk. Vpraša jo, če so dob:,!e pllačiilo od g. Čargotia, katero je on dal zanje. Dtclzda^ pa miso nosilkte miti \-edele iin g. Čargo ima 50 Kr v siviojjesm žepu. Vprašanje fe, ali si bomo pustili uganjafjj talke reči oid iz Nabrežtoe izgnanega čargota? HALUBJE-ST. MATEJ Naš veliki nadčovek Medvedič, trgovac lesom i parnom žagom u Klani, 'bez dvojbe je misffio, da če uvek držati svoje raidnike zia robo\ie, kao do sada. No najednom mu se ■izjalovilo. 10. X. tek. god. su iz-zazvali njegovi nadmioi stavku (štrajk), .Icc.ji iun niie uspio, jer su rooialii ješ radEt! osam dara1, pošto ni-jesu najavil gospodaru pre svoj zaključak. Radili su još osam dana. Napoiktn su i ovij pnriš!!1, pa su opet napravSS sitaivku ((ištirajk) u čXla‘vcl} pilaini. Al' eto ti belega! Gicsipc^ar je na je dnom positea' kao besan, pa je hteo sve TCldlni^ke prciteraiji iz' p:flane, ali ovaj put pa se njemu izjalovilo. SkcčOo je 'kanabinjerima i ip,:izva:o ih, trn mu pomognu u ovom blatnom poslu, aiij ikai«ibto;erjj su ibli ti:0'iko paaneiini, da au miu odgovor”.1, da sem takove posla ve ne .umešavaju. Save-■tjovisfi mu, da poVtsif sv'im raAfic'ima plaču, 'kakva im pa praviti pripada, pa da če se orada več .povraBji na rad! »Radhcii su tolklo pametafe, da Vaima ne če r/tšta mtirateo naškoduta ni ,p%ne zapajiti, da femo za)!i’tm mi; imeir-aCiji posrediovaitfs nego itraže samo svoje povišanje plače — a to čm morate dati, jer ah šilom ne mezele prieflTti na red!« 25. su prtešleg me eca radnfe' de faeta počeli opet radiMO, ne kako si je pom’?.l‘ao gosp'. Medvedjč, 12’— L za 12 sskI.', več 16'— L za 8 sati!! Gcsp. Me dvedič se s to o za to tuži. Počeo je č sam predvajati, dia su prešla iona zlatna tepjtafetčka vremena kada je ras raidte’k bro prosti rob r. kadia je stenja o ped teškrcn.' bremienfima tkaplta^zma. Dana- su se svi.n rai^nTfcijma olvcnle oči. S vi smo orga nizi ran' Voii-1'krm S«di se fiahko i sam gcsprdin Medvedi osvecb&r, ca mi radntoi hočemo ž'vet', da nijesmo v't’e redreni' ^amo za rad kao marva, kc;u svatko lahko 'izrr.Vijuge po mflo' vo^'1. R«aSi)Vv na pogač! Ehugcvi! naše ujedtojenje e naš spas! Ujeldtolte se, m' čemto pni,je čffi ksan-je po-fcediiti), ter simo csvedočeini da je pobeda na našo; BOVEC Vsled razmer, k» vladajo v zdajnisk h .krogh naših kmimirjev, se je tajn^tvo bovške skupine cdJo-čšlo, da izda stedečo od-edbe, iki pa naj naše odbornike to zaupnike ne tažsiM, ker proti njtoi ni nobene p-nticžbe. Vz-c.k cdiredbi' je ta, da se Zveza stavfcto-islkfh delavcev zlorablja' s tem, da se nepoklicane osebe podfprmrejo kol ctdibomiki Zveze starvb:nskih delavcev! Neki sodrug Melhen z Čezsoškega tega je b"'! natmireč ibcian, to ni mogel več kot mesec dni delati. Tu pr'ide ovadita na >Bcfe‘3ko blagajno, da dot čn: sodrug dela to več ziaslkiži, 'kot da ibr drugje delal. Pcdipis se je glasi'1: Jo-ef Be-gnc, odbornik Zveze stavbinsiVih delavcev. Tega odbornika ni pri nas. Mi tega Me težka m'mo iune, opazimo cb solnčnetn za trnu prvi,Verni kra jec. Pogled z 'rca na »novci zemljo« je pa v resnici krasen. Zerr’ a «e nahaja neposredno poleg cinca in njena podoba je popolnoma enaka velikemu črnemu 'cibroču, ikteri ije obda n cd zelo czksga k-ega svetlobe iraznih barv, .katero povtztroča zemeiisika atmosfera. Velikost 'zemije bi bila za nas, M še nismo nikdar videli cetolne velikosti zemlje, naravnost ipresenet liilva. Poi^led na zemljo v tern' ča.tlu bi fcčff enak pogledu v mnko cdp-rtino 'kakega veHkanskegi prc dora, ki bi fcil »airejen sikozi od zvezd posuto in svetlikajoče se pelje, za katerim, pa n: ndbeme meje. V nebesnem prostoru ni samo mogoče videti ob belem dnevu vse zvezde, kajrti luna se nahaja v brezzračnem prostoru, ampak opaziti je tiudi, da se nahajajo zelo biizo solnica. Vštoo, v kateri se nahajajo zvezde, je nemogoče določili. Pogled na nebesni prostor posut z zvezdami bi Vi enak pogledu na kirasen žametasti namizni prt ves posut z -raznimi draguVi, in na katerem bi b:la razs4av!'ena fcrsna srebrnai posoda. Z zemlje je nemogoče opaziti ob belem dnevu zvezd, ker sotačnr žariti oteaEoijo .veti obo zvezd, ker zraik razširja sclBčne žarke. Toda luna se nahaja v brezzračnem prostoru to solnčni žarki niso tako močni, da bi otenmiii svifobo zvezd in radi tega je mogoče rpaz:ti vse zvezde tud ob belem dnevu. Ker solnčni žarki na luni nimajo toiike I mioči kot na zemlji je ludi mogoče 'opazovati solne e, ki zgleda kot velika žareča krogla. Ako ostanemo par-tednov na luni, bi cpa.ziiii, kako. j počasi se odm:lka soince od zemlje, dočim sama o- : stane vedno na enem in istem prostoru direktno nad nami to se vrti okrog sebe v zelo majhnem krogu ( in nebesni prostor se ravno tako počasi premika v ozadju zemlje, kot kak krasen zastor posut z zvez-damn Pogled na spreminjajočo se obliko zemlje bi bil nadvse krasen. Opazili bi, .kaiko lepo počasi posta V Bolgariji je vlada organizirala izvoz žita in mlevskih izdelkov v posebni mtcnopcfeki družbi. Giede uvoznih produktov je dotočila, da sme trgovec prodajati uvoženo bi«go na velko z 8%, na drobno z 20%, iz druge roke z 6 do 15% dobičkom. Predajat! bvago iz druge v lret§o rolko na \eKko je strogo prepovedano. Vinska trgatev v Avstriji. Letošnja trgatev grozdja v Avstniji je zeio slaba. Medtem :ko so lansko •teici izprešali tikol: milijona hekjdffcrav vina, ga bodo teles jedva 300.000 hetkclirrov. Danes velja na Dunaju i:ter v:na 40—60 K, a cene vinu bedo gotov o še v'šje, ker ga samO veseji Durcajčani pop>-j e, o letno 600—700 tfesOč hektolitrov. Toda v prt-mertu s kurzom avsrtfri-jsake ikrome je še vseeno vikio na Dunaju ceneje kot prt nas. Francoski in angleški kapital za gališko nafto. Kaiser pandoajo dunajski listi, je prevzel francoski ia vcm^lešk; ikapi jfe ? veatoo cteSr..'c ;vzhodh^-ga!lške družbe za pridobivanje nafte »Galicija«. Osvajanje sveta po francoskem to angleškem ter ameriškem kpitakiznvu nas na\’daša s te-tno viutrnjo. ^ Vsled produkcijske krize v tekst.iin i obrti na Firafficoskem deiaio teikstialne tovarne le 3—4 dni tedensko. Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Trstu. Iz uredništva. B.: „Znanja“ ne primarno. Šaljite Matulje, R. nam! Trst, ul. G. R. Carli, F. E.: Zakaj ne prestavite kaj iz doposlanega nam lista? Dosedaj še nič prejeli. POSLANO Preklic. Jaz Jakob Mlakar, posestnik na Jeličnem Vrhu, prekl čem kar sem letos oktobra govoril v Likarjev gostilni na Gorah o Tomažu Levinu, rudarju iz Idrije, da se je namreč on izrazil, da je pomagal nositi Ivanu Petriču meso, katerega je Petrič ukradel. IDRIJA, dne 19. oktobra 1920. Jakob Mlakar. Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. Okrajna bolniška blagajna v Gorfd Razpis službe Pri gori omenjeni okrajni bolniški bla-l gajni so razpisani glasom sklepa upravnega sveta z dne 31. oktobra 1920 cfve uradniški mesti izven pragmatike. Eno za uradnika pri statistični sekciji in drugo za eno tipkarico. Prosilci morajo dokazati: a) da so popolnoma vešči italijanskega in slovenskega jezika, b) da so dovršili mestno šolo I redstoječi razpis se zaključi s 15. tm. Natančnejša pojasnila daie podpisano vodstvo/ GORICA, dne 6. novembra 1920. Vodstvo. micu fi JU s*nrt0o in ne govori več. Njena hčerka gre poJdi-ja zemeljska obla bolj in boK razsvetljena od solnč- B Zaloga ar In zlatanine ter delavnica 1 ALOJZIJ POVH = I sodni izvedene« Trst, Piazza G. Garibaldi 3 ? Bnrriera) I mmm*