Naibogaietšc d€SniiH€ firmM m §wefu. Vsakdo bi pričakoval, da je najbogatejša delniška družba v Ameriki, v svetu dolarjev, a ni res. Severna Amerika je sedež po številu največ bogato založenih delniških družb, a največja glede denarnega premoženja je v Nemčiji. Vse železnice v Nemčiji so v rokah delniške družbe državnih železnic, ki razpolaga 8 kapitalom 336 milijard Din. Druga največja delniška družba je v Kanadi, ki ima v posesti vse kanadske železnice, izvzemši one, ki spadajo pod družbi> »Canadian Pacific«. Kanadska družba se imenuje »Canadian National Railways« in znaša njen kapital 140 milijard Din. Za to pride železniška družba Zdi-uženih ameriških držav »Pennsylvania Roilwoad Co« 74.2 milijard Din kapitala. Vse druge delniške družbe na svetu. ki so posestnice železnic v raznih državah, so znatno manjše od zgorajnih. Družba, ki drži v rokah rnandžursko Železnico, za katero se sedaj prepirajo Rusi in Kitajci, poseda le 14 miljiard Din kapitala. Za železnico prideta telefon in brzo- jav. Tozadevno največja delniška družba s 112 milijardami kapitala se zove »American Telephon-Telegraf Co«. Tej družbi pripada 98 odstotkov vseh telefonskih in brzojavnih postaj v Združc-nih državah. Na kapitalu 89.6 milijard Din je pozidan ameriški jekleni trust. Ena največjih ameriških delniških družb bi bila Rockefellerjeva »Standard Oil Compagny«, a je danes razdeljena že na 16 poddružb, ki pa imajo le malo stikov z glavno družbo. Radi razcepljenosti je nemogoče, določiti skupno glavnico. Za oljem pridejo v Ameriki avtomobiii in elektrika. Na teh dveh poljih največji delniški družbi sta: za izdelovanje avtomobilov »Ameriški Ford« s kapitalom 32.2 milijard Din, za elektriko »General Elpktric Compagny« v Newyorku s 14 milijardami kapitala in je v tej stroki največja na celem svetu. V zgorajnem smo našteli le največje delniške družbe. Takih s 14 milijarda..ni kapitala je vse polne še v Ameriki, Angiiji, na Francoskem in po Nemčiji.