Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5 —. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno Din 35 — in mesečno Din 6 —. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1930. Štev. 33. Zakaj propadajo novoustanovljena trgovska podjetja? »Mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih?« Res je sicer, da je bil že v preiekli dobi lep del novoustanovljenih trgovskih podjetij zapisan propadu že v prvem ali vsaj v drugem letu. Odstotek takih propadlih poizkusov je bil največji neposredno v prvih povojnih letih in se je pričel šele zadnji dve leti nekoliko nižati, vendar je še danes število takih slučajev nenormalno veliko. Značilno je, da je število ponesrečenih trgovskih in industrijskih podjetij neprimerno večje kot število neuspelih obrti, kar nam svedoči, da je glavni vzrok neuspehov: pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev, ki jih trgovina in industrija rabita v veliko večji meri, dočim rabi velika večina obrtnih podjetij razmeroma manjši kapital. Izven vsakega dvoma je, da je ustvarila slaba gospodarska konjunktura že sama po sebi neprikladne razmere za snovanje trgovskih podjetij, vendar pa temelji večina neuspehov na snovate-ljih samih. Te vzroke, ki izhajajo brav vsi iz slabo sestavljenega načrta, bi v glavnem razdelili na sledeče: 1. pomanjkanje potrebnih denarnih sredstev, 2. nedostajanje strokovne izobrazbe in 3. premajhna energija.. Navadno ne najdemo nikjer enega samega teh vzrokov, marveč so združeni vsi trije skupaj ter je običajno pri takih slučajih glavni vzrok neuspeha: nedostajanje potrebne strokovne iz- obrazbe, ker je bil vsled te pomanjkljivosti slabo sestavljen že načrt sam in so se pokazala razpoložljiva denarna sredstva kot nezadostna, kar je omalo-dušilo snovatelja tako, da je izgubil ži-lavost in voljo: energijo. Uspeh je odvisen v veliki meri od značaja snovatelja samega. Dokler on sam nima zaupanja vase, naj ne priče-nj ničesar, temveč naj izpopolnjuje svoje znanje in išče novih poti. Nasprotno pa prevelika samozavest, odklanjajoča vse tuje nasvete, ni samozavest, temveč: puhloglavost in trma. Z ozirom na značaj snovateljev najdemo med njimi tudi razne prenagle zaletele, nasprotno pa zopet še večje število preveč preudarnih oklevačev. Kar ustvarijo prvi, se navadno ponesreči, pri drugih pa samo bele vrane sploh pridejo kdaj do odločitve. In če pridejo, jih navadno uniči pomanjkanje energije. Pri ustanavljanju novega podjetja naj vodi snovatelja strokovna usposobljenost in trezen preudarek, izrabljajoč vse skušnje, pridobljene v teoriji in v praksi. Izmed poedinih napak zagreši sno-vatelj največkrat to, da se uračuna pri določitvi višine potrebnega, kapitala; vsled česar zaide navadno kaj kmalu v stisko, iz katere se reši le tedaj, če ima za take slučaje naprej določeno rezervo, oziroma če je ob sestavi načrta kalkuliral popolnoma reelno s svojo kreditno vrednostjo. Zato naj tudi strokovno usposobljeni snovatelj raz- polaga še s posebna rezervo v primerni višini nad potrebnim obratnim kapitalom, ali pa vsaj z res sigurno in reelno kreditno vrednostjo. Pomanjkanje strokovne usposobljenosti, ki je drugi glavni vzrok ponesrečenih pričetkov, je sicer deloma nadomestljiva s pridobitvijo strokovno sposobnega in zaupanja vrednega družabnika, a je snovatelj sam običajno celo življenje odvisen od njega, ako se ne potrudi pridobiti si potrebno znanje iz strokovnega čtiva in iz prakse. Ravno tako kot prevelika samozavest, tvori lep del neuspehov tudi premajhna energija. Vendar uspeva lahko tudi manj energičen trgovec, če ima na razpolago druge pogoje. Dobro pa je, ako se nasloni na energičnega dobrega prijatelja, v katerem lahko najde zaslombo. Vzroke smo obdelali le v grobih glavnih potezah, in imamo seveda še nebroj drugih, nič manj važnih, kakor: bolezni in slične nesreče, družinske razmere itd. Omejili smo se le na one, ki poleg neugodne konjunkture predstavljajo veliko večino in katere je moči vsakomur preprečiti že v početku s preureditvijo načrta, ali pa se jim izogniti kasneje s primernimi ukrepi. Sovjetska trgovinska ofenziva. Vedno jasneje se kaže, da ruske trgovinske ekspanzivnosti ni toliko izzvala potreba po tujem denarju, marveč, da tiči za temi dejanji skrit glavni namen: povzročiti trgovinsko zmedo in s cenenim blagom izzvati nezadovoljstvo ter na ta način v drugih državah ustvajati teren za svoje politične namene. Blago, ki ga Rusija izvaža v inozemstvo ne samo, da nima cene, ki bi bila v stanu kriti reelno režijo, marveč se lep del ruskega izvoza nanaša tudi na tako blago, za katerega izdelavo so morali Sovjeti surovine kupiti v drugih državah in jih seveda plačati. In glejte, čudo: na inozemske trge postavljeno blago je navzlic temu cenejše kot je samo cena surovin, ki so jih sovjeti nabavili v inozemstvu. Tako izvažajo gumijeve izdelke, tekstilije in slično blago. Res je, da je uvedba prisilnega dela morda nekaj cenejša kot produkcija potom plačanih delavcev. Vendar tudi v Rusiji produkcija nekaj stane, ker morajo tudi tam delavci živeti in princip sovjetske vlade je, da bodi njihov delaven človek boljše plačan kot kjerkoli drugje. Večina ruskega izvoza pa ne krije niti normalnih stroškov produkcije, ki je običajna v drugih državah. Konečno je tudi to res, da jih domače blago ne stane nič, ker je vse državna last. Najbolj žalostna resnica pa je ta, da taka eksploatacija domačih zakladov in podarjevanje blaga v inozemstvo pomeni gospodarsko izropanje lastne države ter je samo vprašanje kratkega časa: kdaj dospe vse to na ono točko, ko bo pot nazaj nemogoča in škoda nepopravljiva? In še drugo vprašanje: ali ta zunanji blesk res služi političnim namenom Sovjetov? Dosedanje trgovinske pogodbe, ki so jih sklenili Sovjeti z inozemstvom, nam kažejo kot drugo pogodnico vedno samo take države, ki so izpremembi so-cijalnega reda po sovjetskem vzorcu najmanj naklonjene (Italija, Anglija) in iščejo s tem samo dvojne koristi: nabavo cenenega blaga ter dobičkanosno prodajo lastnih izvoznih produktov. Trenutno je sicer sovjetski dumping škodoval trgovini dosedanjih izvoznih držav, zlasti agrarnih, med katerimi je najbolj prizadeta Poljska, pa tudi mimo nas ni šel brez vpliva in škodoval zlasti lesni in žitni trgovini. Gotovo pa je, da je taka trgovinska politika najbolj na škodo ruskemu gospodarstvu in nič manj sovjetskim političnim načrtom. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Na podlagi pravilno urejenega knjigovodstva dobimo tedaj vse podatke za sestavo računa zgube in dobička iz posameznih računov v glavni knjigi, ker smo pri glavnih računih izkazali naše dobroimetje in naša bremena po stanju, izkazanem v zadnji bilanci. Eventuelne razlike, ki so nastale med Poslovnim letom na korist, oziroma na zgubo našega premoženjskega računa vsled raznih zunanjih (izven knjigovodstva) vplivov, izravnamo pred sestavo letnih računov na ta način, da tako povišanje našega imetja izkažemo kot posebno postavko v dobičku, zmanjša- nje vrednosti premoženjskih računov pa kot izgubo, v bilanci pa pokazujemo stanje posameznih premoženjskih računov v njihovi pravi vrednosti na sklepni dan. To velja zlasti za zvišanje ali znižanje dubijoznih dolgov in terjatev, kakor tudi za zvišanje ali znižanje vrednosti kateregakoli drugega premoženjskega računa, ki je nastalo vsled posebnih prilik med poslovnim letom, ne da bi tako spremembo med letom knjigovodsko izpeljali. Tako sestavljeni račun izgube in dobička kaže sledečo sliko: Predmet Izguba Dobiček Odpis izgubljenih terjatev pri dolžnikih 5.000 3.000 Znižanje stanja dubijoznih dolžnikov iz lanske bilance . . - Odpis v prejšnji bilanci kot spornih izkazanih upnikov (po- lovična poravnava) 900 11.000 Obresti računa denarnih zavodov 42.000 — - Pripis obresti računa dobaviteliev 25.000 - „ „ „ odjemalcev 29.000 — Blagovni stroški: V letu 1929 predplačani 800 . „ izplačani leta 1930 28.500 — Kosmati dobiček pri blagu . . ' 88 377.000 - 10% odpis premičnega inventarja . . . . , 3.488 2% odpis nepremičnega inventarja 3.000 - Režijski stroški: V letu 1929 predplačani 1.000 — „ .... zaostali 2.000 - „ „ leta 1930 izplačani 152.200 — 1.300 .. povrnjeni 3.500 - Kurzna izguba pri vrednostnih papirjih , . - Čisti dobiček 157.311 12 423.300 | 4-3.300 I Razlika, za katero je vsota dobiček izkazujočih zneskov večja od vsote, ki izkazuje postavke izgube med poslovnim letom, je naš čisti dobiček. Ako pa ie skupna vsota stolpca izgub večja od skupne vsote dobička, predstavlja razlika našo čisto izgubo med poslovnim lelom. To razliko zaradi izenačenja končnih vsot postavimo vedno v manjši stolpec (čisti dobiček pod stolpec izgube, čisto izgubo pa pod dobiček). V našem slučaju izkazuje račun izgube in dobička: čisti dobiček v znesku Din 157.31112. BILANCA. Dočim je račun izgube in dobička slika med poslovnim letom doseženih uspehov in neuspehov, je bilanca ali letni premoženjski račun zrcalo našega gospodarskega stanja ob zaključku poslovnega leta. Ta slika mora biti jasna ter se ne smemo pustiti zavajati v zmoto zaradi lastnega optimizma, nasprotno pa tudi ne smemo gledati pesimistično, ker nam tudi navidezni neuspehi zmanjšujejo vztrajnost ter ubijajo prepotrebno samozavest in s tem jemljejo veselje do dela ler nam zmanjšujejo odpornost. Ako smo upoštevali navodila za vodstvo knjig med poslovnim letom ter tudi popis vrednosti naših premoženjskih delov koncem leta izvršili pravilno, je sestava bilance lahka stvar ter istočasno izključuje vsako zmoto. Tudi za sestavo bilance se poslužujemo običajnega obrazca z dvema denarnima stolpcema ter zbiramo v prvem stolpcu vse vrednosti našega dobro-imetja (aktiva), v drugega pa beležimo naše dolgove in bremena (pasiva) z vrednostjo, ki jo izkazuje odgovarjajoči račun v glavni knjigi na zaključni dan. Ni treba pripominjati, da morajo tozadevna salda popolnoma soglašati z izvlečki in popisi posameznih premoženjskih računov, ker smo to ugotovili že pri navodilu za predbilančno postopanje. Vrednost posameznih računov dože-nemo tedaj na ta način, da smo k izkazanemu premoženjskemu stanju vsakega poedinega računa iz prejšnje bilance prišteli vse one postavke prometa med poslovnim letom, ki to stanje zvišujejo, ter odbili tiste vsote, ki stanje računa med poslovnim letom znižujejo. Ti podatki so nam na razpolago v otvoritveni bilanci Jrt v že sestavljenem računu denarnega prometa. Izjemo tvori samo račun blaga, za katerega smo morali oh sklepu leta sestaviti našo lastno vrednost blagovnih zalog na zaključni dan. Poteg prometnih postavk izpreminjajo nekatere račune tudi podatki iz računa zgube in dobička, in sicer samo one vsote' ki jih račun denarnega prometa ne vsebuje, ker smo jih odpisali ali prišteti šele v predbilančnem postopanju ob zaključku poslovnega leta ter kot take ludi posebej izkazali v računu zgube in dobička. Te postavke so predvsem: odpisi dubijoz, kurznih izgub, vrednosti inventarja in slično. Bilanco sestavljamo tedaj na podlagi: 1. zadnje bilance,, 2. denarnega prometa in 3. računa zgube in dobička. Seveda se mora končno stanje vrednosti docela ujemati tudi z vrednostjo, ki jo izkazuje zaključeni račun v glavni knjigi, oziroma vsota v odgovarjajočem izpisku. Ako obdelujemo posamezne račune na podlagi omenjenih pomočkov, dobimo sledečo sliko: (Številke v oklepaju pojasnjujejo, iz katerega omenjenih treh virov smo dobili podatek za izračuna-nje salda.) Račun blagajne: Stanje začetkm leta (1) Din 2.500' — Prejemki (2) . . . . „ 6,115.500 - Skupaj......................Din 6,117.800'— Izdatki (2)..................„ 6,088.500-- Stanje koncem leta . Din 29.300 — Blagajniško stanje koncem leta je naše dobroimetje; tedaj ga knjižimo v bilanco pod aktiva. Račun dobaviteljev (upnikov): Stanje začetkom leta (1) Din 220.000 — Prejemki (2) . . . „ 1,740.000-- Pripisane obresti (3) . 25.000' — Skupaj......................Din 1,985.000 — Izdatki (I)..................„ 1,735.000 - Popust dubijoznih dolgov (1 in 3) . . „ 900,— Stanje koncem leta . Din 249.100- — Ker je to čista vsota, ki jo koncerti poslovnega leta dolgujemo našim do-bavilcljem kot pasivno postavko v bi-lanci. S tem, da smo odpisali koncem leta dogovorjeno polovico v lanski (otvoritveni) bilanci izkazanih spornih dolgov v znesku Din 900 — in izkazali čisto vsoto, odpade račun dubijoznih dobaviteljev. Odpisani znesek Din 900 — odpišemo z rdečilom tudi v glavni knjigi. Račun odjemalcev (dolžnikov): Stanje začetkom leta (1) Din 350.000'— Izdatki (2).................... 1,105.000'- Pripisane obresti (3) . „ 29.000 — Skupaj......................Din 1,484.000' — Prejemki (!).... „ 1,042.000' — Odpis popolnoma izgubljenih terjatev (3) 5.000 — Stanje koncem leta . Din 437.00(V — Konečna vsota izkazuje del našega premoženja, ki ga imamo tirjati pri naših dolžnikih; zato jo vknjižimo med aktiva v bilanci. (Dalje prih.) A. Koruza: Trgovsko knjigovodstvo in konkurzni zakon. ■Z ozirom na dejstvo, da se še danes Veliko trgovcev ne zaveda v zadostni nieri, da morajo v današnji dobi voditi pravilno knjigovodstvo, ako hočejo dobro uspevati in sploh živeti v današnji težki krizi, smatram potrebno, podati nekaj pojasnil, zlasti z ozirom na enostaven sistem knjigovodstva, ki, ga vodi vegiua naših trgovcev. Nemalo je pri nas trgovcev, živečih v prepričanju, da je zadoščeno zakonu, ako vodijo blagajniško knjigo in saldakonti, to je seznani upnikov in dolžnikov. V item oziru smo še jako daleč za nemškimi in sosednimi tržaškimi trgovci in bo potrebno še mnogo, mnogo pisanja, oziroma točnih zakonskih določil, da bode tudi pri nas zavladal v tem oziru red. Kadi tega stanja je z veseljem pozdraviti novi konkurzni zakon, ki je sicer v splošnem mnogo milejši od francoskega in italijanskega, na katerem v glavnem bazira; to pa radi tega, ker Upošteva naše trgovske razmere; vendar pa je dovolj strog in znači velik korak naprej v vsakem 'oziru. Zlasti je pozdraviti dejstvo, da a priori odklanja vsako poravnalno postopanje za vse one trgovce, ki ne vodijo trgovskih knjig, predpisanih po zakonu. To stališče je pravilno, ker spada v zapor vsakdo, ki hoče danes igrati trgovca brez potrebnih knjig in kontrole ter plačevati upnike le v odstotkih. Člen 4. zakona o poravnavah določa med drugim: Sodnik mora zavrniti predlog o poravnavi za trgovca, ki ne vodi po zakonu predpisanih trgovskih knjig. Clen 52 pravi med drugim: Ne sme se odobriti sklenjene poravnave, ako bi ista radi pomanjkanja knjig ne smela biti otvorjena. Konkurzni zakon vsebuje nadalje kazenska določila za vse trgovce, ki bi prišli v konkurz, a niso vodili potrebnih knjig. iNastaja logično vprašanje, katere •knjige so po zakonu predpisane in kaj smatra zakon kot pravilno knjigovodstvo. Pri nas je v veljavi še stari avstrijski trgovski zakon, ki je v resnici star v vsakem oziru, in ta določa v členu 28: Vsak trgovec je obvezan voditi knjige iz katerih so vsak hip popolnoma razvidni njegovi trgovski posli in njegovo i m o v i n s k o stanje. Dolcčuje tudi kazni (člen 486): Trgovec, dolžnik, ki ne vodi knjig po predpisu zakona tako, da se more točil o ugotoviti njegova i m o v i -n a, je kaznovan s strogim zaporom od 3 do 12 mesecev, kdor pa vodi knjige n e z a d o s t n o a 1 i p o v r š n o in postane insolventen, je kaznovan z enim do šest mesecev zapora. Kot razvidno, zakon ne predpisuje sistema in ne navaja, katere knjige se morajo voditi. To dejstvo se splošno izrablja. izrabljanje pa bi postalo takoj nemogoče, kakor hitro bi se sodniki postavili na stališče duha in name-n a, ki ga zakon zasleduje. Deloma se je to tudi izvršilo, ko se je v raznih avstrijskih razsodbah predpisalo poleg obveznih glavnih knjig še sledeče knjige: Bilanca, inventar, fakturna knjiga, knjiga pisemskih kopij in knjiga deležev. Pri nas v Jugoslaviji se žal pri kon-kurzih velikp premilo postopa, kar je gotovo v največjo škodo trgovcem-upni-kom, trgovskemu kreditu, domačemu in tujemu in splošno celi trgovini. Trgovec se mora zavedati svoje velike odgovornosti in znati, da mu v slučaju slabega in nemarnega gospodarstva grozijo kazenska določila. Ker živi pri nas, kot sem že omenil, mnogo trgovcev v prepričanju, da so zadostili zakonskim določilom, ako vodijo blagajniško knjigo, saldakonti in inventar, ter smatrajo to kot pravilno izpeljano enostavno knjigovodstvo, hočem podati k temu nekaj potrebnih pojasnil. Za enostavno knjigovodstvo ni nikjer predpisano, vsaj natančno ne, katere knjige se morajo vo-diit in kako naj se iste vodi, da se mo- rejo smatrati za reden sistem knjigovodstva. Pri tem sistemu odvisi pač od mnenja vsakega posameznika, da knjige in knjiženje prilagodi zahtevam svojega obrata. Vendar se ne more trditi, oziroma mora vsak strokovnjak za knjigovodstvo odločno zanikati, da bi predstavljale blagajniška knjiga, saldokonti in inventar že izpeljano enostavno knjigovodstvo. Iz teh knjig so pač razvidni trgovčevi posli, ne more se pa ugotoviti njegovega imovinskega stanja. Vodstvo takih knjig odgovarja torej le deloma predpisom zakona. To nam bo postalo bolj umljivo, ako ugotovimo, kaj razumemo pod sistemom knjigovodstva. Mnenja vseh priznanih strokovnjakov na tem polju se strinjajo v sledeči ugotovitvi: Kot sistem knjigovodstva je smatrati le tisto vodstvo knjig, na podlagi katerega zamoremo vsak čas z vso gotovostjo ugotoviti imovinsko stanje, ter nam služi materijalen popis imovine le kot kontrola stanja, ki smo ga dobili iz knjig. Materijalen popis blaga in imovine, napravljen na podlagi faktičnega stanja, nam pove kaj obstoja, iz knjig pa moramo dobiti to kar bi moralo obstojati. Torej le na podlagi knjig sestavljeno bilanco, kontrolirano s popisi: blaga, menic, efektov, denarja itd. zamoremo smatrati kot popolnoma pravilno in odgovarjajočo zakonskim predpisom. Pri enostavnem knjigovodstvu so tedaj neobhodno potrebne sledeče knjige: blagajniška, fakturna, sal-dakonti, glavna knjiga in ostale pomožne knjige, ki sicer niso predpisane za ta sistem, a je njih vodstvo v prvi vrsti v ikorist trgovca samega. Ako se ne vodi posebna režijska knjiga, mora vsebovati vse tozadevne račune glavna knjiga. Gotovo mi bode tu marsikdo napravil razne opazke, naštel še celi kup knjig, ki so še potrebne, kar ne zanikam'; pripominjam le, da bi značilo pri nas, da ne govorim o južnih krajih naše domovine, že velik napredek v trgovini, ako bi vsi trgovci vodili le gori navedene knjige. Zdelo se bode čudno, a je resnično, da so pri nas tudi izobraženi veletrgovci in industrijalci, ki živijo še vedno v prepričanju, da je vodstvo pravilnega knjigovodstva za trgovca luksus, ki smatrajo racionalizacijo dela kot zelo dobro uspelo, ako omejijo celo knjigovodstvo na blagajno in saldokonti. Dnevno se slišijo razne argumentacije kot: »Če hočem pri mojem obratu voditi nataono kontrolo moram najeti tri do štiri uradniške moči. Najboljša kontrola' sem jaz in moje oči. Zaupam svojim uslužbencem in mi je kontrola s knjigami nepotrebna. 'Potom vsakoletnega popisa imovine ugotovim svoje poslovanje.« Še mnogo je takih dokazov, med drugimi tudi ta, da do danes še ni bil noben trgovec kaznovan radi pomanjkanja knjig, čeprav jih je že mnogo faliralo in so izročili sodišču le blagajniško knjigo. Je nekaj resnice na teh ugovorih, vendar jih bode vsak lajik z lahkoto pobil-Našel sem pri veletrgovinah in industrijah lepo urejeno in ažurnirano knjigovodstvo, čeprav je vodil vse knjige en sam uradnik, oziroma celo uradnica. Poslovanje, ki sloni na zaupanju pa je bilo vedno vsaj neprevidno, ker je dalo možnost do številnih tatvin. Bilo je tudi v škodo samih nameščencev, ki so končali v zaporih, največkrat pa v škodo trgovca, ki je faliral, njegov nameščenec pa odprl novo trgovino. Koliko iteda zla bi se dalo preprečiti z uvedbo pri proste, enostavne, a stroge kontrole! Glede sodnije je gotovo, da ne moire iti preko zakona, čeprav je stari avstrijski zakon jako pomanjkljiv,-in trgovca gotovo zadene kazen, ako mu je greh dokazan. Gotovo je, da bode bodoči jugoslovanski trgovski zakon, ki je že danes skrajno potreben, mnogo jasnejši v vseh ozirih, ter bode uredil tudi vprašanje knjigovodstva. Za to nam daje jamstvo sedanji novi zakon o konkurznem postopanju. Želeti pa je, da bi naši trgovci sami prišli do prepričanja, da ni trgovec, kdor zna samo prodajati in kupovati, in" diferetno ali na kile ali na vagone, pa pridelek skoraj za polovico manjši od lanskega. Cene na debelo še vedno padajo. Indeks cen na debelo v svetu kaže v juliju zopet nazadovanje nasproti me- secu juniju: julij junij Zedinjene države 85-8 86-5 Francija 805 80-4 Anglija 775 786 Italija 61-4 652 Državni žilni kariel v Avstriji. Po ponesrečenih pogajanjih za revizijo trgovinskih pogodb z ozirom na izvedbo povišanih carin za žito skušajo sedaj uvesti za inozemsko žito v Avstriji državno nakupovalnico, ki bi bila edina upravičena žito uvažati in ga potem oddajati domačim mlinskim podjetjem. Ker je tudi ta načrt v nasprotju z obstoječimi trgovinskimi pogodbami, bo gotovo naletel na proteste pogodbenih držav, Rusko-itatijanska trgovina. Tudi pred sklepom nove trgovinske pogodbe je Italija živahno trgovala z Rusijo, dasiravno je bila njena trgovina vedno pasivna, ker je iz Rusije vedno več uvažala nego tja izvažala, kar nam dokazujejo sledeči podatki vrednosti uvoženega in izvoženega blaga (v milijonih lir) tekom zadnjih let: Uvoz Izvoz v Rusijo iz Rusije 1925 148-5 67 1926 5258 572 1927 540 5 52-5 1928 1785 657 1929 540-5 706 Prva rtgovinska pogodba je bila sklenjena leta 1924, ko je Italija priznala sovjetsko vlado. Sedanja trgovinska pogodba pa ima predvsem namen, dvigniti vrednost italijanskega uvoza v Rusijo. Amerika znižuje cene avtomobilov. V zvezi s povišanimi evropskimi uvoznimi carinami je večina ameriške avtomobilske ndustrije znižala cene za 10 odstotkov. Svetovna žetev. Po cenitvi ameriškega strokovnjaka Broomhall-a bo letošnja žetev pšenice celo večja od lanske, zlasti v Ameriki, ter ceni cel svetovni pridelek pa 511 milijonov kvarterjev nasproti 486 lanskim. V poročilu pa ni upošteval ne-doglednih posledic zadnje suše v Ameriki. Izredno dobra je letina v Kanadi, kjer pričakujejo celo 50% več pridelka kot lani. Nasprotno pa je letošnji pridelek koruze zelo slab ter menda najslabši v zadnjih 20—50 letih. Ako je njegova cenitev točna, smemo pričakovati naraščanje cen koruze, do-čim bodo cene žita še naprej nestalne,, dasiravno trenutno kažejo tendenco navzgor. Posebno slabo utegnejo vplivati na žitne cene velike ruske ponudbe, ki je postala opasen konkurent Kanadi, predvsem po ceni, pa tudi po kvaliteti. Francija proti sovjetskemu uvozu. Gospodarski krogi Francije so dvignili pokret proti uvozu sovjetskega blaga, ki ga ruska trgovinska agencija ponuja globoko pod vsako reelno ceno in s tem škoduje domači trgovini. Tudi Francija je v svoji trgovini z Rusijo pasivna, ker je pretečeno leto uvozila od tam za 55 milijonov dolarjev, izvoz v Rusijo pa kaže samo 10 milijonov dolarjev vrednosti. Brezposelnost. Zadnja statistika pokazuje zopet ogromno naraščanje števila brezposelnih v drugih državah. Madžarska ima sedaj že 450.000 nezaposlenih, Nemčija pa 2,757.000 in število še vedno narašča, poleg tega pa so na vidiku nove omejitve dela in celo ustavitve obratovanja pri raznih velikih podjetjih. Anglija išče tržišč na Daljnem vzhodu. Te dni je odpotovala iz Londona na Japonsko in Kitajsko velika skupina gospodarskih strokovnjakov, da tam prouči možnosti za prodajo izdelkov angleške kovinarske in tekstilne industrije. Ruska manufaktura na Balkanu. Sovjeti so v Aleksandriji in v Carigradu nakopičiti velike zaloge sukna z namenom, da ga plasirajo v državah na Balkanu za vsako ceno. Jugoslavija, Ma-djarska, Rumunija in Grčija so že zavzele svoje stališče proti uvozu, dočim se Bolgarija in Albanija še nista odločili, a bodeta po vsej priliki sledili vzgledu drugih držav. Bolgarski izvoz jajc. Bolgarija ima zelo razvito in vedno napredujoče perutninarstvo ter je v le-iošnjem prvem polletju izvozila 95578 stotov jajc v zabojih po 1440, čijih vrednost je znašala 316 milijonov levov. Lansko leto v prvem polletju je bil izvoz znatno manjši (51.181 stotov), dasi-ravno ni bila razlika na vrednosti izvoženih jajc vsled višje cene tako velika, ker je znašalo izkupilo 2955 milijona levov. Bolgarija najema posojilo* Po izjavi generalnega ravnatelja bolgarske Narodne banke se prične vlada pogajati z Mednarodno reparacijsko banko glede najema posojila v višini štirih milijard levov, ki jih namerava uporabiti za izboljšanje domačega gospodarstva. Velik nakup poljedelskih strojev za Rusijo. V Z druženih državah Amerike so te dni Sovjeti sklenili nakup poljedelskih strojev v vrednosti 45 mili.j dolarjev. Trgovinska pogodba Rumunije z Anglijo, ki urejuje medsebojne trgovske odno-šaje in pomorsko vlovbo, je bila dne 3. t. m. podpisana v Londonu. Pogodba je sklenjena za dobo treh let. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanj«* valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din angleški funt ‘274-40 274-50 amerikaiiskj dolar 56-40 56-32 avstrijski šiling 8-— 7-97 belga 7-90 7-89 bolgarski lev —-41 —-40 češkoslovaška krona 1-673 1-67 francoski frank 2"219 2-22 grška drahma —'731 —'73 hol. goldinar 22-70 22-70 italijanska lira 2954 2 96 madžarski pengo 9 90 9 90 nemška marka . 13-50 13-47 poljski zlot 6-35 6-35 rumunski lej —"335 —-35 švicarski frank 10-959 10'96 španska peseta 6-55 6-22 turška lira 26-80 26-80 argentinski pezos 20-50 20-50 danska krona 15-165 15-16 turška lira zlata 247’— 247"— švedska krona 15-11 15-11 zlati frank 10-96 10-96 kanadski dolar 56-20 56‘20 norveška krona 15-11 15-11 Španska peseta se še vedno ni ustalila ter je tekom tedna zopet nazadovala od 6-28 na 6-22. Sicer položaj nespremenjen in dinar čvrst. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 438—439, 7 y2% Blairovo posojilo 86-75 — 87 —, 8% Blairovo posojilo 9725 do 98, investicijsko posojilo 8825 do 8875, tobačne srečke 40 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 86 do 86 80, 41/2 % bosanske agrarne obveznice 55—5550, begluške obveznice 77-80. Stanje neizpremenjeno. Privatni efekli: Celjska 170, Ljubljanski kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 910 — 915, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 124 (povpraševanje), Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8075, Trboveljska premogokopna 400 do 401, Union 191 do 19150, Kranjska industrijska družba 288. Nazadovali so papirji Narodne banke od 8250 na 8075. Ostali privatni papirji so čvrsti ter so narastle nekoliko delnice »Praštedione«, tudi papirji »Trboveljske« so se učvrstili. Tržna poročila. Cene na zagrebški produkini borzi. Na zagrebški produkini borzi so tekom ledna nekoliko podle cene čaja, jedilnega olja in kave, dočim je svinjska mast in riž za malenkost dražji. Čaj: Cejlon o Peco 80—100, Moning 46—48, Panyong 62—64, Souehong 57 do 59. Čokolada: za kuho 34 — 46. Jajca (eksporino blago v zabojih po 1440 komadov): štajerska 980—1030, hrvatska 900—940, bosanska 860—890. Ječmenova kaša: baza št. 10 3 —3 25. Jedilno olje: domače, v sodčkih po 100 kg, 13-90—1415, v sodčkih po 50 kg 1415—14 40, v ročkah po 20 kg 1365 do 13-90, marseillsko v ročkah in žel. sodčkih 21—22, »Sova« v žel. sodčkih 17 — 18. Kava: Rio 33—37, Capitania I. 34—35, Caracas 50—51, Centralamerica Spe-zial 36—37, Columbia 52—53, Costa-'ica 54—56, Gualemala 52 — 53, Porto-rico 58—59, Rio tipa Newyork 33 do 3350, Santos prima 36—37, Santos extraprima 39—40, Salvador 45—46, Salvador extra 48 — 50. Mast svinjska: sodčki po 50 kg 20 do 20 50, po 100 kg 20-25-20-50, po 200 kg 2050—21, ročke po 25 kg 19-50—20. Slanina: soljena 2! 30—21 90, sušena 23-23-50. Riž: 5urma II. 4'30—4 35. V ostalem so cene neizpremenjene. Cene živine v Ljubljani. Cene na zadnjem živinskem trgu v 1-jubIjani so se gibale za kg žive teže: voli I. 10 Din, II. 9 Din, III. 8 Din; krave debele 5—7 Din, klobasarice 4 — 5 Din; teleta 1450—15 Din. Cene prašičev v Mariboru so se na zadnjem sejmu gibale v višini 11 — 13 Din za kg žive teže ter 15—17 Din za kg mrlve leže. ■ Cene perutnine v Sarajevu. Par piščancev 20—40 Din, par kokoši 36 — 50 Din, par rac 30—50 Din, par gosi 60—120 Din, par puranov 80 — 120 Din. Cene žiVine v Zagrebu. Zadnji živinski lrg je bil precej živahen. Zlasti je bil velik dogon krav (604 glave) ter mladih prašičev (858 kom.). Cene so bile vkljub velikemu dogonu čvrste ter so večinoma šle celo navzgor. Goveja živina: biki 925 Din za kg žive teže; krave mlekarice 2000 do 4500 Din komad, krave za meso 4-50 do 5 Din za kg žive teže; junice za rejo 2000 do 3700 Din komad, ja meso 9 do 1050 Din; junci II, 650 do 7 Din; voli I. 10 do 11 Din, 11. 8 50 do 9 Din, bosanski II. 6 do 7-50 Din; teleta živa 11 do 12 Din, zaklana 14 do 15 Din. Konji: težki, tovorni par 8500—12.000 Din; lahki, vozni par 8000—9500 Din; kmečki par 5500 do 8000 Din; žrebeta do dveh let 1500 do 2000 Din komad; konji za meso Din 150 do 175 za kg žve teže. Svinje, domače, pitane 11 ‘50 do 12-50 Din, sremske, zaklane, 14 do 14 50 Din kg; pujski (odojki) 100 do 250 Din komad. Seno in slama na zagrebškem trgu. Detelja 70 do 80 Din, seno 45 do 60 Din, otava 60 do 65 Din, slama 50 do 60 Din za 100 kg. i Naraščanje cen vina in grozdja v Franciji. Z oziram na dobro letino so šle pred trgatvijo cene vinu v Franciji nekoliko navzdol. Vsled deževja pa se je pojavila | plesnoba, ki je znatno zmanjšala pridelek. Cene so šle za grozdje, kakor tudi za vino v zadnjih dneh znatno navzgor in povpraševanje še vedno narašča. Jajca. 11 Povpraševanje za jajca se je pri nas zadnje dni nekoliko zmanjšalo. D oči ni so se plačevala pred nekaj dnevi jajca po 1 Din komad, je zadnje dni padla cena na 90 par in še celo nižje. Tudi vBerlinu je cena naših jajc nekoliko nazadovala ter se plačuje komad po 8—8% pfeniga. Padec cen bombaža v Ameriki. Pred obiranjem se je letošnji pridelek cenil nižje od lanskega. Uradni podatki o letošnjem pridelku pa izkazujejo znaten porast pridelka, vsiled česar so cene v enem samem dnevu padle za 2 do 3-10 dolarjev pri bali. Hmelj. Cene v Žalcu se gbljejo med 550 do 600 Kč brez prometnega davka za 50 kilogr. Superfosfat cenejši. Po pogajanjih med našimi zadružnimi zvezami in tvornicami superfosfaia so se slednje odločile iti s cenami in plačilnimi pogoji nekoliko navzdol. Gumi zopet cenejši i ’ { . • Na londonske mlrgu je cena surovega gumija zopet padla za 5 pene ter je sedaj najnižja, odkar trguje London z gumijem. Žitni trg. Pšenica: nova bačka: 80/81 kg, z 1 % primesi, za promptno dobavo, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 242-50— —245; — nova bačka: 79/80 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlev. voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 237-50—240; — nova bačka: 78/79 kg, 2% primesi, prompt-na dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 232-50 285. — K«r«*a: bačka: zdrava, rešetana, suha, .promptna dobava, plačljivo v 30 dneh 185—187-50. — Ječmen: novi spomladanski pivovarski: 69/70 kg, slov. |x>staja, promptna dobava, plačilo 30 dni 220—222-50; — novi ozimni: 66/67 kg, promptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 185—187-50. — Oves: novi baranjske provenience: slov. postaja, dobava v prvi polovici avgusta, plačljivo v 30 dneh 210—215. — Rž: nova bačka: 72 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina, slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh 170— 172-50. — Moka: bačka nularica: iz stare pšenice, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 405—410; — bačka nularica iz nove -pšenice, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh 395— 400. Motvoz Grosuplje. Lesni Italijanski tisk in naša lesna trgovina. Beograjska »Politika« prinaša odgovor na izvajanja »Giornale di Friuli«, ki je nedavno trdil, da je naša lesna trgovina pred katastrofo vsled pojavlje-nja ruskega lesa na italijanskem tržišču. »Politika« zavrača trditev o nazadovanju naše lesne trgovine z izvoznimi podatki za lansko in letošnje prvo četrtletje. Lani, ko se je lesna tTgovina smatrala za ugodno, smo izvozili v prvem »četrtletju 282.34S ton gradbenega lesa v vrednosti 247‘6 milijonov dinarjev; letos pa smo v prvem četrtletju izvozili 325.853 ton gradbenega lesa v vrednosti 333'8 milijonov dinarjev, dasiravno še naša trgovinska pogodba s Španijo ni prišla do veljave, največ zaradi nestalne španske valute in navzlic ruski konkurenci. Ker je les naš glavni izvozni predmet za Španijo in je to trgovino doslej posredovala Italija, je izven dvoma, da se naš izvoz v Španijo po stabilizaciji valute razvije na veliko višino. trg. Nazadovanje lesnega izvoza v skandinavskih državah. Ji uski les je inočno škodoval lesnemu izvozu skandinavskih držav, ki so imele glavnega odjemalca v Anglij' Tako je tekom sedmih imesecev nazadoval izvoz voz lesa iz Finske od 860.000 standardov lani na samo 630.000 standardov letos. Švedski izvoz je v istem času nazadoval od 335.000 na 245.000 standardov. Pobijanje gozdnih škodljivcev. V gozdovih srednje Bosne je napravil lubadar lelos ogromno škodo ler računajo, da je uničen nad milijon kubičnih melrov smrekovine. Ministrstvo za šume in rude je odločilo vsolo 13 milijonov dinarjev za pobijanje tega škodljivca ter odpremilo na ogrožena mesta posebno komisijo, ki bo proučila načrt za pobijanje te bolezni. Tudi hrastovi gozdovi v Slavoniji trpe vsled napada gubarja, ki ga prično uničevati s katranov. Izjemna tarifa za izvoz drv v Italijo. V izjemni tarifi št. 125 so zapopadene tudi znižane tarife za izvoz drv v Italijo z veljavnostjo do 30. septembra, za vsako tovorno pošiljko, od katere se plava najmanj 10 tonska vozarinska pristojbina. Interesi za bosansko hrastovimi. Na zadnji dražbi hrastovih gozdov v Prnjavoru je bila vzklicna cena 108 Din ya m-'1 hrastovega tehničnega lesa in 12 Din za m3 drv. Blago je bilo prodano po 212 Din tehnični les in po 12 Din drva. Prodaja lesa iz državnih gozdov. Dne 20. in 23. 1. m. se vrši v Ljubljani pri Direkciji šum licitacija za prodajo lesa, lubja in drv. Pogoji pri Zbornici TOl. DOBAVE: 275 m3 mehkega jamskega lesa nabavi direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Pismene ponudbe do 21. t. m. Pogoji pri omenjeni direkciji. 300 m3 jamskega lesa nabavi direkcija državnega rudnika v Velenju. Ponudbe do 18. t. m. Pogoji pri imenovani direkciji. 1980 komadov zabojev nabavi do 26. I. m. sanitetno skladišče v Zemunu. Pogoji pri Zbornici TOI v Ljubljnai. 500 komadov hrastovih pragov nabavi do 21. t. m. direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju. Pogoji pri isti direkciji. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Promet na ljubljanski lesni borzi je še vedno slab. Nekaj več zanimanja se kaže za drva spričo bližajoče se sezone in izvoznih tarifnih ugodnosti. Cene so iste kot smo jih javili v predzadnji številki. Povprašuje se po sledečem blagu: Za jamske svrhe; 300 km. bor. drogov 2-(X) ali 2'10 m od 17 do 22 cm v 6redini, 300 kom. bor. drogov 2'50 m od 18 do 22 cm v sredini, 1000 kom. bor. neobrobljenih plohov 2-00 ali 1-60, 1-80, 2-00 m dolžine, od 35 mm (kub. za 32 mm) od 18 cm naprej, 1., II., III. monte sveže blago. Franko vagon nakladalna postaja. Lipovi plohi I., II. od 40 do 100 mm, od 2 m naprej, od 18 cm naprej. Cena Iranko vagon nakladalna postaja. Rezani trami na živ rob: 4 komade 18/18 cm od 4-OOm, 7 komadov 18/25 cm od 700 m, 2 komada 24/30 cm od 6-50 m, 4 komade 24/30 cm od 7'00 m, 4 komade 30/30 cm od 8-00 m, vagon bi se kompletiral z deskami ali s trami. Cena Iranko vagon nakladalna [Kistaja. lvagon neobrobljene bukovine v sledečih dimenzijah: Debelina ca. 5 m3 27 mm, 5 m3 00 mm, 5 m3 70 mm, dolžine od 3 m naprej, širine od 20 cm naprej z malo 19/19 cm, 1., II. in III., dobava naj bi se vršila v roku dvajsetih dni od dneva zaključka. Cena franko vagon Sušak. Plačljivo proti akreditivu. Večja množina hrastovih cepanic in okroglic, izključene so drobne pa tudi predebele klade. Cena naj se gla9i Iranko vagon Sušak pristanišče, ker je roba namenjena za prekomorja. 1 vagon smrekovih desk III., 4 m dolžine, 35 mm debeline, širina od 25 do 40 cm. 1 vagon III., 4 m dolžine, 15 mm debeline, širina od 25 do 40 cm, po možnosti naj bodo debeline reducirane, k enemu vagonu bi se doložilo 50 moralov 78/78 in 50 komadov 98/98 mm, dobava takojšnja. Smrekove deske: 10 m3 24 mm šir. 25, 28, 30, 33, 36, 38, 40 z malo 19 in 22 cm; 16 m3 18 mm 25, 28, 30, 33, 36, 38, 40 z malo 19 in 22 cm; 14 m3 12 mm 19, 22, 25, 28, 30, 33 cm, po mogočnosti vsake širine enaka količina, forsiranje 36 cm blago I/II z 10/15 % jelke. Cena naj se glasi Iranko vagon Sušak pristanišče. Vezava 24 mm po 3 kom., 18 mm po 4 kom., 12 mm po 5 kom., roba paralelna, dobro oštucana, rezana na živ rob. Plačljivo potom akreditiva. 'Bukove sveže hlode, ravne rasti, s srednjim premerom 15 cm naprej, dolžina od 1 m naprej. Cena Iranko vagon meja Postojna tr. Bukovi remeljčki, brez napak in razpok, v sledečih dimenzijah: 70 cm ali večkrat (multipli) 7X7 cm. Cena franko vagon meja Postojna. 1 vagon lepih hrvatskih neobrobljenih hrastovih plohov, kot sledi: 5 m3, 60 mm, dolžina 3'50 m naprej; 4 m3 40 mm, dolžina 3'50 m naprej; 5 m3, 27 ali 30 mm, dolžina 3'50 m naprej, vse la brez grč in suha roba. Blago bi se odpremilo do 15. prihodnjega meseca. Cena naj se navede Iranko vagon meja Postojna tranzit. Več vagonov tramov, uso Trst, blago zdravo in suho, dimenzije 5/6, od 4 do 12 m dolžine, dolžinska medija 7 m. — Cena Iranko vagon nakladalna postaja. Ne pozabite poravnati naročnino! Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke! Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. l'o je blago, ki oode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil Obvestilo! MAN U FAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugbdne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC „PRI ŠKOFU" - LJUBLJANO Ungarleva — Redarska ulita — Pred Škofijo GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO CIKORIJO! ^VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRA TOČNA IN SOLIDNA ŽENE KAVE, MLETIH POSTREŽBAI DIŠAV IN RUDNINSKE VODE Tffirir^ I ZAHTEVAJTE CENIK! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michdlek, oba v Ljubljani.