Boj za Celje. Nemci v Avstriji sicer nimajo Tečine, vendar bi radi oni sami gospodovali. In gospodovali bi radi, kakor jih je ravno dobra ali slaba volja, ne pa kakor zahteva pravičnost. To se je zopet jasno pokazalo pri vprašanju o celjski slovenski giranaziji. Ta gimnazija ie za mesto Celje in okolico ter sploh za celi celjski in brežiški okraj velike vrednosti. Slovenski stariSi poSiljajo v ^jo svoje nadarjene sinove, da jih spravijo k boIjSemu kruhu. Toda Nemci so si vbili v glavo, da ta gimnazija mora prenehati. Nič, popolnoma nič jim sicer ne škodi ta zavod, a oni ga nočejo, in ker ga nočejo, mora izginiti. V državnem zboru so zahtevali, da se celjska gimnazija opusti. Vodja Nemcev, ki so nasprotovali celjski gimnaziji, je bil halbenrajnski grof Stiirgkh. Naši slovenski poslanci Berks, Ploj,Robič,Žičkar so v temeljitih govorih dokazovali pred državno zbornico, da je celjska gimnazija potrebna za slovenskega kmeta in delavca, a tudi za slovenskega meščana in tržana. A vkljub temu so ostali pri svoji trdoglavnosti in zahtevali, da se zavod na vsak način odpravi. Vlada jim je bila prijazna. A vse to ni nič pomagalo. Dne 21. t. m. je prislo v državni zbornici do glasovanja. Glasovalo se je o Sturgkhovem predlogu, da se naj celjska gimnazija opusti. Že na vse zgodaj istega dne je prihitel Sturgkh v zbornico, da bi zbral in vodil Nemce pri glasovanju. Vsi Nemci so bili že pridobljeni, le konservativna nemška stranka še je cincala. Zdela se ji je stvar Slovencev pravična in pekla jo je vest. Zato so hoteli konservativci staviti k Stiirgkhovem predlogu pristavek, naj se celjska zadeva poravna v sporazumljenju slovenske in nemške stranke na Spod. Štajerskem. Sturgkh je vedel, da se ta dostavek gotovo sprejme, četudi njegov predlog dobi večino. Tudi to je vedel, da Slovenci ne bodo nikdar prišli do takega sporazumljenia, da J< pustili celjsko gimnazijo prenehati. Pi *- ^lo se mu }e, da so konservativci pustii!tviii dostavek. Kakor hitro pa so ga pustili pasti konservativci, poprijel se ga je Slovencem na ljubo katoliško-narodni češki poslanec dr. Hruban. Ob 4. uri popoldne se je začelo glasovanje, najprej o Stiirgkhovem predlogu, potem pa bi naj priSel na vrsto dr. Hrubanov dostavek. Zbornica je bila polna, kakor malokedaj. Stranke so poklicale vse svoie filane do zadnjega na Dunaj. Le bolnikov ni bilo. Z napeto pozornostjo se je zasledovalo glasovanje. Ministerski predsednik, zbornični predsednik, zbornični zapisnikarji in mnogo poslancev ie Stelo glasove. Izid glasovanja je bil, da je bil Stiirgkhov predlog o d k 1 o n j e n z 203 glasovi. Zanj je glasovalo le 170 poslancev. Proti so glasovali vsi nenemški poslanci in izmed katoliških nemSkih poslancev opat T r e u i n f e 1 s ter njegova pristaša Trap in Tiirckheim. Glasovanja pa se je zdržalo 17 katoliških nemških poslancev, med njimi tudi baron Morsey, in vsi socialdemokrati. Ko se je naznanil izid glasovanja, so slovanski poslanci za6eli burno ploskati. Njih srca so kipela narodnega navdušenja in veselja. Nemei pa so tulili, kakor obstreljene zveri. V dvorani je bil nepopisen hruš6. Ministerski predsednik je postal ves bled ter izginil iz zbornice. Nemški poslanci so uvideli, da v državni zbornici ne morejo delati proti volji nenemških poslancev. Slovani pa so se veselili, da so zopet enkrat premagali nemško trmoglavost. NemSki listi kar divjajo zaradi tega poraza, zaradi slovanske zmage. Mi Slovenci pa smo veseli, ker je zmagala naša pravična zahteva glede celjske gimnazije, a tudi zaradi tega, ker je nemška ošabnost bila tako sijajno premagana. Slovan gre na dan! Lepo pisanko so nam prinesli naSi državni poslanci za Velikono6 domov iz Dunaja. Mnogo so delali in trpeli zadnji 6as, a naj jih tolaži zavest, da so storili svojo narodno dolžnost in da so jim volilci za to iz srca hvaležni.