Izhaja od meseca oktobra 1965. List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XVII Št. 8 glasilo DELAVCEV TOSAME ST Gospodarjenje v prvem polletju TOZD Saniteta Pogoji gospodarjenja Neugodna gospodarska gibanja so se kljub prizadevanjem v ob-ratni smeri, v opazovanem obdobju še nadaljevala in v tem času dosegla kritično točko. Visoka sto-P?}ja inflacije, vellik obseg imvesiti-01 j, premajhen izivoz in nizka pro-duiktvnost so poglavitni vzroki naših gospodarskih težav. Navedene negativnosti smo dolgo časa blažili ? visokimi tujimi krediti, ki pa so £e tudi dosegli zgornjo mejo. Tre-ua je bilo z gospodarsko politiko zastaviti drugače, kar pomeni, da mora vsak živeti in delati od lastnega dela. Seveda pa stabilizacije ni mogo-ce doseči brez odrekanja in pra» tp pa je tudi natežje. Za TOZD Saniteto to odrekanje pomeni predvsem zmamjašinje uvoza, ker pa je večina naših reprodukcijskih materialov uvoznega porekla, nas seveda to močno prizadene in sicer tako, da nimamo dovolj reproduik-eijsikega materiala, zaradi česar Prihaja do zastojev. Ker čez noč ne moremo povečati izvoza in zmanjšati uvoz to pomeni, da moramo računati s težavami v daljšem obdobju. Rešitve pa moramo iskati predvsem sami, saj le na večjo pomoč družbe ne moremo računati. Proizvodnja Z doseženo proizvodnjo ne moremo biti zadovoljni, saj je v drugem četrtletju padla za 2 % tako, ua dosegamo le 94 °/o letnega plana za omenjeno obdobje. Nekoliko ugodneješ rezultate v primerjavi s Ppvim četrtletjem beležimo le v miikalnici, tkalnici gaze, pripravljalnici in vlaknovinskem oddelku. Če- stanje na področju preskrbe z materiali v prihodnjem obdobju ne bo znatno boljše lahko zagotovo trdimo, da letnega plana 1981 ne boom dosegli. V tem obdobju so predvsem izstopali problemi kot so: — neredna in nezadostna preskrba z domačimi surovinami (bombaž, bombažna in stanična preja, staničevina in občasno pomanjkanje raznih drugih materialov); (Nadaljevanje na 2. strani) Gremo na morje Marsikdo je z radostjo v srcu pomislil ali na glas izrekel te besede, ko je po dolgem čakanju le prišel tisti težko pričakovani dan. Pozabljeni so bili vsi dnevi, ko so od detla bolele roke ali hrbet, pred očmi je bilo samo lepo, za žalost ni bilo več prostora. Na morje gremo! Tam bo lepo, ne bo ro- pota stroja, ne tečne sodelavke ali mojstra. Tudi soseda ne bo, ki bi godrnjala zaradi kokoši, ki so njegovo travo žrle. Še nekaj dolgih trenutkov in litrov bencina, pa bo pred očmi plavo morje naš »dragi« Jadran. Nad nami zareče sonce, okrog nas prijazne točajke in (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) — sorazmerno nizek izvoz naših izdelkov je zahteval omejitve pri uvozu surovin in (reprodukcijskih materialov, kar je povzročilo manjšo proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo uvožene materiale; — zastoji v proizvodnji zaradi okvar ključnih strojev oz .naprav so povzročili zmanjšanje proizvodnje predvsem v tkalnici gaze (kompresor), vlaknovin-skem oddelku (okvara linije) in belilnici (okvare na posameznih strojih); — zmanjšane dobave tkanin iz TT Senožeče, zaradi pomanjkanja preje so povzročile izpad proizvodnje predvsem v sanitetni in otroški konlfekcijli; — zamenjava uvoženih surovim z domačimi kot tudi zamenjava domačih surovim zaradi pomamj-kanja standardniih je zmanjševala Uspešnost našega poslovanja, saj v večini primerov zamenjave niso enakovredne; Poleg povečanega izvoza in nadomeščanje uvoza, moramo na področju proizvodnje izvesti še sledeče ukrepe: — zaostriti osebno odgovornost na področjih, kjer se kljub danim pogojem ne dosega plan; — zaostriti osebno odgovornost za kvaliteto izdelkov, posebno tistih, ki so namenjeni za izvoz; — v večji meri kot doslej moramo angažirati vse strokovne delavce za reševanje problemov v proizvodnji, zlasti pa delavce v posameznih oddelkih; INVESTICIJE Močno poslabšane gospodarske razmere mas prisilijo, da zmanjšamo tudi te pomembne dejavnosti. Zadolženost iz prejšnjih lat in visoka stopnja inflacije povzročata vse večje pomanjkanje denarnih sredstev za investicije, kor se večina sredstev porabi za nakup reprodukcijskega materiala in zaradi zmanjšane vredhostli dinarja, za vračilo povečanih inozemskih kreditov. Povečuje se tudi nelikvidnost, kar še dodatno vpliva na zmanjšanje teh sredstev. V bodoče bo potrebno investirati izredno premišljeno, ker bo možno le malo denarja nameniti za investicije. V tem obdobju smo za osnovna sredstva namenili 2.760.000 din, od tega smo skoraj polovico zneska namenili za doma izdelana osnovna sredstva, ostalo pa za nakup viličarja, kompresorja, avto Zastava 101 in drug osnovna sredstva manjše vrednosti. Med doma izdelanimi osnovnimi sredstvi je najpomembnejša pridobitev stroj za predelavo odpadkov, ki že uspešno obratuje v m tkalnici. NABAVA Oskrbljenost z reprodukcijskim materialom se v drugem kvartalu ni bistveno izboljšala. Še vedno trajno primanjikuje vseh vrst preje, izdelkov iz papirja in proizvodov kovinske industrije. V zadnjem času je kritična tudi nabava bombaža in izčeškov. Vse več je tudi zahtev za devizno pokrivanje pri domačih nakupih surovim Ukrepi za izboljšanje stanja so predvsem sledeči: — pogostejši kontakti z dobavitelji — navezovanje trajnih povezav — zagotavljanje deviznega pokritja Ocenjujemo, da se stanje v naslednjem obdobju ne bo bistveno izboljšalo, zato se mora tudi v prihodnje temu področju poslovanje posvetiti naj večjo pozornost. UVOZ Uvoz je v obdobju poročanja znašal 1.118.299 dolarjev in je kar za 12 % manjši kot v enakem lanskem obdobju. Kljub temu je bilo uvoženega več kot smo planirali, kar je (ob manjšem izvozu kot smo načrtovali) povzročilo, da smo se zadolževali v tujini. Ker bomo morali zadolženost zmanjšati, bo to pomenilo, da bomo morali v drugem polletju manj uvoziti kot v prvem, če ne bo izvoz bistveno večji- Neugodna gibanja na poidročju uvoza se torej nadaljujejo in brez družbene pomoči večjega izboljšanja ni pričakovati. Zato se bo verjetno pojavil problem preskrbe tržišča z našimi izdelki. O navedeni problematiki smo obvestili pristojne repuihlške organe, kateri so našo informacijo resno obravnavali in obljubili pomoč pri razreševanju naših težav. Seveda pa moramo tudi sami storiti čim več za zmanjšanje uvoza. Nadaljevati moramo začete akcije, ki so že obrodile prve sadove. PRODAJA Zaradi nedoseženega plana proizvodnje, tudi plan prodaje v TOZD Saniteta ni dosežen. Zaostanek znaša 4 °/o, kar je manj kot zaosta-nek proizvodnje (6 %), kar pomeni, da smo zmanjšali zaloge med drugim tudi nekaj nekurantnih zalog-Povpraševanje po naših izdelkih je še vedno večje od ponudbe tako, da praktično primanjkuje vseh izdelkov. V zadnjem času se pojavlja tudi vse hujša nelikvidnost, ki se v našem primeru izraža na ta način, da nam kupci pošiljajo menice z dolgimi roki plačila. IZVOZ Izvoz TOZD SANITETA je bil dosežen v višini 1.126.000 dolarjev, kar je sicer za 43 % več kot v lanskem prvem polletju, vendar za 1/3 manj od načrtovanega. Naj večjo vrednost izvoza smo dosegli z izvozom hlačnih plenlic, gaze in izdelkov iz gaze ter higienskih vložkov. Večino blaga smo prodali našim stalnim kupcem. Glade na to, da izvoz tako P° višini kot strukturi ne ustreza, moramo še naprej pospešeno razvija; ti to področje poslovarija. Ukrepi naj bi bili predvsem sledeči: — izboljšati sodelovanje z obstoječimi kupci (obiski, roki izdelave, kvaliteta, razširitev asorti-mam); — osvajati nova 'tržišča; — izvažati širšo paleto izdelkov; — povečati skrb za kvaliteto izdelkov in reprodukcijskih materialov; — usposobiti Stroje za visokoprO' duktivno in kvalitetno proizvodnjo; FINANČNI IZID POSLOVANJA Finančni razulitalti so zaradi manjšega deleža trgovine v celot-(Nadaljevanj e na naslednji strani) Novi pnevmatski tkalski stroj za tkanje tetra tkanine v tkalnici širokih tkanin (Nadaljevanje z 2. straini) nem prihodku netkaj ugodnejši kot rezultati proizvodnje in prodaje in so doseženi v planirani viiišini. Če rezultate primerjamo z inflatomi-mi gibanji, pa moramo žal ugotoviti, da so doseženi rezultati nranj ugodni in da komaj zadoščajo za kritje inflacije. Navedeno dokazuje gibanje porabljenih sredstev, ki so kar za 39 % večja kot v enakem obdobju preteklega leta ob enaki proizvodnji. Ker je visok Porast stroškov opazen že več let, cene končnim izdelkom pa zaradi raznih omejitev niso sledile porastu strošlkov, je razumljivo, da se naši finančni rezultati poslabšujejo ta da v primerjavi z ostalo itekstil-ao industrijo zaostajamo. Ukrepi za izboljšanje stanja morajo obsegati tako zunanje činitelje (nabavne cene, prodajne cene, kvaliteto materiala, zmanjševanje obveznosti), kakor tudi notranja prizadevanj a za zmanjaširje porabe dohodka in varčevanje pri porabi sredstev. Odločno se moramo boriti proti vsem oblikam neracionalnega trošenja družbenih sredstev, kar zdaj vse prevečkrat nemo opazujemo in se ne zavedamo, da se Iroši Ln izgublja naš dohodek. zaposleni in osebni Dohodki Izraba delovnega časa je bila nekoliko slabša od lanske, saj je Pilo opravljeno 80,7 % od možnega stavila delovnih dni, v enakem obdobju lani pa 81,1 °/o. Vzroki za odsotnost so bili naslednji: bolniški dopust 9,8 %, porodni dopust -k-J %, redni dopust 4,9 %, izredni dopust 1,3 °/o. Najslabša je bila izraba delovnega časa v sanitetni konfekciji (75,4 %), kjer je bila ve-*ka bolniška odsotnost (13,1 %). .. V obravnavanem obdobju so bi-u doseženi neto osebni dohodki: v TOZD Saniteta 8.359 din, TOZD pdtri 8.625 din, DSSS 11.763 din. oprečni neto OD na ravni delovno organizacije je znašal 9273 din, ^r je za 28 % več kot v prvem Polletju lani. Razmerje med naj-■hm in najnižjiim OD znaša 1:4,1. Družbeni dogovor glede izplačila oase za osdbne dohodke je spre-in omogoča dvig osebnih onodkov (oz, izplačane mase za •— če to dovoljujejo doseženi u^oodek — za 20 °/o glede na ena-bu ^ododje preteklega leta, če je dohodek dosežeta do indeksne hodkTf 1iV(Prej-,1i2)' ^ora9t d°- š-iii 2a oodobj e januar-junij zna-a zl % in torej ne omogoča dvig jUse za osebne dohodke nad 20 %. 80 v I. polletju, z (f^fevanjem izravnalnega števila Hvč^7') presegla dovoljeno mejo po ružbenem dogovoru .(TOZD Sani-ceta 129y6; TOZD Filtri 123,7 in DSSS 125,0), je vsako povečanje osebnih dohodkov odvisno predvsem od povečataja naše prizadevnosti za dosego večjega dohodka. Kljub naporom za izboljšanje razmer na področju varstva pri delu, z rezultati še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Zaostanek na tem področju je bil namreč prevelik in v sorazmerno kratkem času ni bilo mogoče vsega nadomestiti. Vendar pa lahko trdimo, da so urejena vsaj vsa najpomembnejša vprašanja in da je naša glavna naloga za v bodoče, obdržati dosežen nivo in dosledne rešiti vse nerešene probleme. V tem času je bila zdravniško pregledana večina delavcev, ki o-prauljajo z varnostnega, vidika zahtevnejša dela, inšpekcijsko so bile pregledane jtlaone posode ter opravljeni izpiti za upravljalce dvigal. Izdelana je bila tudi varnostna dokumanitaeija za nekatere pomenr-bnejše stroje. V tem času se je zgodilo v TOZD Saniteta 16 nesreč, kar je manj kot v istem obdobju preteklega leta. Zato moramo torej s preventivno varnostno vzgojo nadaljevati, saj že ena nesreča manj pomeni velik uspeh. ZAKLJUČEK Poslabšani pogoji poslovanja in že omenjene subjektivne slabosti so povzročile, da so rezultati poslovanja le na ravni lanskega leta. Kljub vloženim naporom, ki so vidni v tem, da smo ob precejšnjih zastojih proizvedli enako količino proizvodov kot preteklo leto, je iz finančnih rezultatov in primerjav razvidno, da relativno zaostajamo za drugimi OZD tekstilne branže. Za izboljšanje položaja moramo storiti predvsem sledeče: — z razširitvijo asortimana an trga povečati izvoz — razpoložljive strokovne delavce angažirati za razvojne naloge in izboljšave obstoječih proizvoid-nih postopkov s posebnim poudarkom na zmanjšanju uvoznih komponent v naših izdelkih — zaostriti odgovornost za kvaliteto izdelkov — zaostriti odgovornost za količine proizvodnje, kjer ni pomanj-kataja materiala in — budneje zasledovati porabo vseh družbenih sredstev in preprečevanje neracionalno trošenje. Le tako bomo uspeli v teh težkih gospodarskih razmerah povečati dohodek in ohraniti doseženo življensko raven. Uspehi pa bodo še večji, če bo v prizadevanje vključil čim širši krog kolektiva, saj so prihranki in boljši učinki možni povsod. Direktor TOZD Saniteta: Lanez Leskovec, dipl. oec. TOZD Filtri Zaostrena izvozno — uvozna situacija obvladuje tudi doseganja v proizvodnji, sedaj je povsem podrejena samo izvozni usmeritvi. Proizvodnja za domače kupce, tudi tiste količine, ki so bile predvidene z Gospodarskim načrtom za leto, se niso realizirale, v kolikor niso kupci devizno polkirili uvoz surovin ali pa sami uvozili acetatni kabel in smo v proizvodnji uporabili samo storitev predelave, kupcem pa danarsko zaračunali ceno dela in domače pomožne materijale, ki so sestavni del izdelka. Ostali proizvodi iz pomožne dejavnosti (vkbel, polnilni vložki, zobni tamponi) pomenijo v planski postavki visok delež, dohodkovno so zanimivi, vendar so surovine zanje posredno ali neposredno vezane na uvoz, kar je ovira za večjo proizvodnjo in prodajo in s tem pokritje izpada pri osnovni proizvodnji. Izkoriščenost razpoložljivih strojnih zmogljivosti znaša za to obdobje .72,8 %, ta koeficient znaša za junij, kot slab mesec 65,2 % vzrok temu je neoskrbljanost z osnovnimi surovinami, oziroma nerealizirane izvozne planske obveznosti. Izgubljene strojne zmogljivosti so za .to obdobje odpisane, del zaposlenih v tem času opravljal dela v TOZD Saniteta, jasno pa je da teh izgub ne bo moč več v tem letu nadoknaditi. Pri letošnjem dogovarjanju za potrditev novih cen pa je prišla do izraza tudi različnost interesov družbe do tega vprašanja, saj so spremembe cen cigaret kot končnemu proizvodu še vedno pod nadzorom Zveznega zavoda za cene, del ostalih proizvodov, pa tudi filtrov so v pristojnosti Republiških skupnosti za cene: vsklajenost pri uvozno odvisnem izdelku cene, oziroma usklajenost v skupnem prihodku s kupci pri tako različnih izdelkih je težko. Uspeli smo poenotit vse stroškovne elemente v končni ceni, s tem da nam kupci še vedno spodbijajo visoke cene vseh neproizvodnih in režijskih stroškov. Indeks rasti porabljenih sredstev primerjan z letom 1980 kaže, da je višji za 34,9 %, kar je dokaz izredne dražitve uvoznih surovin, tudi domači pomožni materiali imajo stalen rastoč trend, zlasti izdelki kartonaže, papirjev in transportni stroški. Prav vsi napori za zamenjavo uvoženih z domačimi materiali (staničoVina in vata, diko papir) niso bili sprejeti pri kupcih, vsi ostali pomožni materiali pa bi s cenejšimi zamenjavami že vplivali na kvaliteto izdelkov. (Nadaljevanje s 3. strani) Vsi stroški potovanj, pogodbena dela, honorarjev so v mejah določenih z omejitvami, s tem da je bil večji 'del stroškov pogodbenega dela porabljen za izplačilo dela šolske mfladine. Delež izvoza v bruto realizaciji za obdobje I — VI znaša 61,6%, kar je glede družbene zahteve in potrebnega združevanja ustvarjenih deviznih sredstev, še vedno premalo. Pri vseh teh slaibše doseženih izvoznih rezultatih so naslednji vzroki: — cene uvoznih materialov se pri vseh dobaviteljih redno dvigajo — prevozni stroški, tudi domačih prevoznikov se plačujejo devizno — zaradi devizine nelikvidnosti moramo tudi pri poslih storitev krediitliraitii za določen čas domače kupce — trenutni, neplanski nakupi kabla mimo utečenih poti so devizno dražji — prodajne cene filtrov navkljub naštetim vzrdkom zaradi visoke ponudbe in močne domače in mednarodne konkurence, padajo in so komaj na meji rentabilnosti. Po Gospodarskem načrtu naj bi bilo za izpolnitev planskih rezultatov zaposlenih 88, dejansko pa je bilo ob končanem polletju, zaposlenih 84, ker je nekaj sodelavcev zapsustilo TOZD, zaradi nesigume situacije pa nismo sprejemali novih sodelavcev. Pri manjšem številu zaposlenih pa je tudi dejanska odsotnost večja od planirane za 0,3 %, oziroma za 4,5 % višja od lanskoletne za isto razdobje. Najbolj je porasla bolniška odsotnost za 2,4 % in porodniška odsotnost za 2,2 %. Vsi že omejeni problemi z urejanjem, nadziranjem ki možnim vplivam na visoko odsotnost so še nerešeni, že dani predlogi za sodelovanje s socialno in zdravstveno službo pa še niso realizirani. Povprečni osebni dohodki za to obdobje znašajo 8.625 din in so za 28,6% višji od lanskoletnih za to obdobje. Kljub porastu osebnih dohodkov za 28,6 %, pa je jasno, da je dvig realnih življenjskih stroškov višji od rasti osebnih dohodkov iz prikaznih rezultatov gospodarjenja pa je tudi jasno, da smo zaradi nedoseganja planskih rezultatov omejili pri višanju mase za izplačilo osebnih dohodkov. Proizvodnja cigaretnih filtrov, kot osnovna dejavnost je v zadnjih letih doživljala stalne udarce, saj je to tipično uvozno predelovalna industrija, ki tudi družbeno nima večje podjpore in razvojnih možnosti. Namesto povezovanja s kupci smo doživeli, da se večina večjih kupcev odloča za lastno proizvod- njo, kot da bi s tem dolgoročno rešili oskrbo s cigaretnimi filtri, že obstoječe kapacitete — med drugim tudi v TOSAMI, pa so ne-izkoriščone. Tako je trenutno v državi proizvodnja filtrov za polovico večja od potreb tobačne industrije, del proizvodnje, ki naj bi se plasiral v izvoz pa ima težave s plasmajem, med ostalim tudi zato, ker pri ponudbah niskopnega nastopa, primer je izvoz v Kitajsko, kjer smo zaradi domače nižje cene izgubili izvozne posle. Vse naprezanje za nov proizvodni program in za prevzem del programa iz sanitete, kar bi se zgodilo z reorganizacijo, ni speljan V do take faze, da bi že lahko Jta teh spremembah gradili trajno socialno varnost zaposlenih v TOZD. Stabilizacijski program močno zadolžuje v tem letu vse vodilne in neproizvodne deflarvoe. Iz večine poročil o delu režijskih služb m čutiti, da bi zaposleni razumeli resnost situacije v kateri smo, da bi razen osnovnih delovnih nalog, za ceno večjih naporov konkretizirali in tudi izvedli postavljene naloge programa. Samo tak pristop do dela lahko zagotovi spremembe y opravljanju delovnih nalog in trajno izboljša poslovanje. Direktor TOZD Filtri: Franc Cerar Prodaja na Kitajsko V drugi polovici leta 1980, smo s posredovanjem beograjske izvozne firme Inex, uspeli navezati stike s kupci cigaretnih filtrov na Kitajskem. Kvaliteta poslanih vzorcev je bila potrjena, po vztrajnem pritisku kupcev na nižanje cene je bila podpisna pogodba za polletno dobavo količin. Pri zaključku te prve stkupne pogodbe smo od kupca namesto pričakovanega novega zaključka za drugi kvartal letošnjega leta prejeli odklonilni odgovor. Ker smo bili zaradi podražitve uvoznih materialov prisiljeni za nov zaključek ustrezno povišati tudi prodajno ceno, se kupec s to ceno ni strinjal, ni dokončno odbil ponudbe, vztrajal je na nižji ceni, kot smo jo bili z našimi stroški in obveznim delom združevanja deviznih sredstev še sposobni pokriti. Kot se je izkazalo, je eden od jugoslovanskih proizvajalcev filtrov na te njihove zahteve pristal, P0-nudil ceno, ki je bila nižja od naše, že dogovorjene in posel za drugi kvartal v celoti prevzel. Zaradi nastale situacije in obdelave za nas perspektivnega kitajskega tržišča, nas je uvoznik povabil, da se dogovorimo o nadalj-nem sodelovanju in rešimo še ostala tehnična vprašanja, ki so se P0' javila pri uporabi filter paličic. Pri ogledu njihove proizvodnje in pogovoru z odgovornimi del a vet je bilo jasno videti, da cenijo nas družbeni sistem z vsemi vrednotami, ki so poznane širom sveta, da pa nam zamerijo, ker smo kot P0' slov.ni partnerji nedorasli možnostim, da bi te vrednote prenesli na gospodarsko in poslovno področje. (Nadaljevanje na 5. .strani) Nakladalno-razkladalna rampa pri oddelku proizvodnje cigaretnih filtrov (Nadaljevanje s 4. strani) Poudariti moram, da smo pri ogledu njihovih zelo starih tovarn, videli brezhibno čistočo, red, da v proizvodnji ni neuporabnih odpadkov, ki se ne bi še uporabili za neki izdelek. Na strojih, ki bi bili pri nas že muzejska redkost, Se vedlno proizvajajo in to kvalitetne izdelke, čeprav z manjšimi hitrostmi. Ker se zadnja leta Kitajsko gospodarstvo hitro odpira svetu, se močno povezuje z bližnjo Japonsko, katero posnema in jo ima za vzor na vseh tehničniih področjih. Pri primorjanju naših izdelkov s konkurenčnimi, Japonskimi, smo opazili odstopanja v kvaliteti izdelkov . in v kvaliteti vseh ostalih spremljajočih pomožnih materija-i » ^radi manj kvalitetne emba-Jaze in zelo malomarnega in neodgovornega ravnanja s kartoni na dolgi poti izdelek v takem stanju embalaže, ne more vlivati zaupanja do kvalitetne vsebine. Pri novi ponudbi smo upoštevali Letos se res ne moremo veseliti novih strojev in naprav. Prav go-tovo je letošnje leto eno izmed naj-SMnaminejših v zadnjem obdobju, "dr zadeva nove investicije. Zato ^no se tem bolj razveselili novega Pnevmatskega tkalskega avtomata, vaterega smo dobili n 6 mesečno Preizkušnjo v tkalnico širokih tkanin. V našem asortimanu širokih tka-mn, ne moremo z obstoječimi tkal-mmi stroji preiti na zahtevnejše Kamne. Zato smo že ob montaži Pnevmatskih strojev za gazo, so-delovali s Češko firmo Jnvesta, ki r!aJ bi izrecno za naše potrebe iz-eiala stroj, na katerem bi tkali .tago za plenice. Po dveh letih de-P ric1 Jc usPelo izdelati stroj tip , {P5 ZB-8, kakršnega so nam po- 1 na preizkušnjo. Na stroju je .',a ze vzorčna količina osnove in atcd je stroj že drugi dan tkal pr-d kbličine tetra blaga. V našem Podjetju so popravili med prevo-. Poškodoavni del, izdelali s poidejo konstrukcijske službe vpe-jalec za osnovni valj pri škrobil-dm stroju in stroj založili z do-naco osnovo. V času montaže so cj..e deline izboljšave v konstruk-iJ1 stroja in tehnologiji, ter izpe-kniLPrmčitev sodelavcev. Za do-oneno izpelijavo je ostalo samo "dmanje in odvijanje blaga zaradi dVojne širine, kar upamo, da tulrZ angažirrtjem posmeznih služb iinr- ta Pr°blem rešen. V mesecu ve u ^mo v podjetju izdelali pr-količine blaga za plenice na vse pripombe in zahteve kupca, ki jih lahko z vestnim in zavzetim ddlom vseh izpolnimo, s tem da prodajna cena še omogoča pozitivno poslovanje. Pod takimi pogoji smo se uspeli zopet plasirati na kitajsko tržišče, kjer so stabilizacijski ukrepi že dolgo sestavni del dela in življenja vseh zaposlenih. S prevzetim poslom pa smo vsi prevzeli tudi odgovornost do kupca, da bodo izdelki kvalitetni iz vseh vidikov, v nasprotnem primeru bo nemogoče opravičevati že znane napake. V tem času je svetovna ponudba izdelkov nad povpraševanjem, to velja tudi za naše filtre in to hrepko izkoriščajo naši kupci, ki za nizke cene zahtevajo kvalitetne filtre, katere je možno doseči le s trdim delom vseh — to pa so zahteve, katere so se v zadnjih letih tudi v TOSAMI pozabile, a jih bo treba zopet obuditi, če se hočemo obdržati na tržišču in zadržati naš že omajan življenski standard. Franc Cerar ing. ekscentričnem pnevmatskem stroju, (običajno na lisltavkah). Stroj istočasno tke dve širini 80 cm blaga in zavzema enak prostor, kot naš PIOCANOL. Ima 300 obratov v minuti. Dela s šestimi ekscemtri in šestimi listi. Tike dvojno tkanino, katero veže vezna osnova in votek. Produkcija stroja je 5000 m tetra tkanine na mesec. V zadnjem času je po tem artiklu na trgu veliko povpraševanje. Zato smo mnenja, da je pot našega nadaljnega rzvoj v tkalnici širokih tkanin v tej smeri. Poleg tega, da bi imeli možnost izdelovati zahtevnejši — dražji aritkel, bi z enakimi stroj občutno zmanjšali ropot v tkailnici. V letu 1982 bodo pri firmi Iruve-sta pričeli s serijsko proizvodnjo te vrste strojev. Ukreniti moramo vse potrebno, da bi naše zastarele stroje nadomestili s sodobnejšimi, kateri imajo štiri pomembne prednosti: — da dajo trikratno produkcijo obstoječih, — da zato potrebujejo enak prostor, — da delajo zahtevnejši — dražji artikel, — da delajo z minimalnim ropotom. Danica Meikužič Zgodilo se je v mesecu avgustu 2. avgust 1921 — je skupščina v Beogradu sprejela zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi, napol'j en proti komunistom. Že dan poprej je vlada razveljavila komunistične mandate v skupščini. S tem zakonom je morala KPJ dokončno, za ves čas trajanja kraljevine v ilegalo. 3. avgust 1923 — so železničarji in javni nameščenci stavkali 24 ur proti vladnemu načrtu zakona o državnih nameščencih in železničarjih, ki jim je jemal že priborjene pravice (dopuste, socialno zavarovanje ipd.). Stavka je bila popolna med železničarji in državnimi uradniki v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Vlada je morala načrt umakniti. 5. avgust 1923 — je bil ustanovljen v okviru NDSJ centralni sekretariat žensk, ki je izdelal začasni statut in začel ustanavljati ženske organizacije. Ustanovljeni so bili pokrajinski sekretariati v Beogradu za Srbijo in Črno goro, v Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in v Skopju, davna naloga obnovljenega ženskega gibanja je bila politično in prosvetno delo med ženskami, organiziranje delavk v sindikate in pritegovanje v akcije, ki jih je vodila KPJ. 6. avgust 1939 — je bla na Veliki planini 5. državna konferenca SKOJ, ki jo je vodil sekretar Ivo Lola Ribar. Sklenila je nadalijevati pot široke politike zbiranja jugoslovanske mladine v boju za neodvisnost in obrambo domovine. 6. avgust 1943 — so v Gabrju na planini Šipek iz štajerskih partizanskih enot ustanovili 6. udarno brigado »Slavka Šlandra«, ki je imela tri bataljone. 6. avgusta 1945 — so Američani vrgli na HirOšimo atomsko bombo, 9. avgusta pa na Nagasaki. 7. avgust 1945 — (od 7. do 26) je bilo v Beogradu tretje zasedanje AVNOJ-a. člani AVNOJ-a so se preimenovali v Ljudske poslance. O političnem in vojaškem delu Narodnega komiteja in Vrhovnega štaba je poročal predsednik vlade maršal Tito. 17. avgust 1928 — se je začel v Moskvi VI. kongres III. internacionale. Trajal je do 1. septembra. Sodil je, da je položaj v svetu zrel za revolucionarno akcijo in sprejel program internacionale. 29. avgust 1944 — je kralj Peter II. odvzel komando Draži Mihailoviču in priznal Josipa Broza-Tita za edinega voditelja jugoslovanskih odporniških sil. S. Rode Kanček novega \/ TOZD Saniteta Življenje teče 6. avgusta je praznovala 50 letnico delavka sanitetne konfekcije tov KERŽAN MILENA. Rojena je bila v Ljubljani, drugače pa že ves čas živi na Prevojah. V naši delovni_ organizaciji se je zaposlila leta 1952. Prej je delala kot zobna asistentka in sicer 18 mesecev v kamniški ambulanti, potem pa 2 leti honorarno v Luikovici. V tistem času je bilo veliko pomanjkanje materiala za zobotehmko. »Nekateri zobozdravniki so delali tudi privatno, zato so material odnašali iz ambulante. Pri-manjklijaj so kmalu odkrili in mo-raal sem (povedati, kdo ga je vzel. Maščevalnost zobozdravnika me je tako pripeljala do tega, da sem izgubila delo v Lukovici in bila premeščena v Slovenj Gradec. Seveda je bilo popolnoma nemogoče, da bi tja res šla in tako sam ostala brez službe. Par mesecev sem bila doma, nato pa sem se zaposlila v Tosami. Najprej sem v konfekciji delala vojaške gumirane ovoje. Polagoma sem začela delati tudi druga dela v oddelku, tako da sem poskusila vse, razen pakiranja vložkov — danes to delajo v milkalnici, včasih pa so Vložke pakirali v konfekcij i.« Milena je delala precej časa v mavčevih ovojih. »Ko smo dobili prvi stroj za mavčeve ovoje, sem rekla mojstrici — če kaj premišljujete o tem, koga bi dali tja, se rade volje javim. In tako sem prišla k stroju. Pri mavčevih ovojih sem ostala vse dokler nisem prišla na sedanje delovno mesto.« Zdaj je naša sogovornica vodja skupine pri kompresah. Njeno delo je priprava materiala, reže pa tudi gazo, organtin in opravlja tudi dalo pri kakšni drugi skupini, če pri njej ni dela. »Največkrat grem k apotekam, kjer je vedno dosti dela.« Milena pravi, da si ne more kaj, da ne bi povedala tega, kar so povedali ž» mnogi pred njo: »Discipline danes ni več, kot je bila včasih. Noben še tako strog pristop ne pomaga. Ce se spomnim, kako smo se včasih bali vodij. V konfekciji smo imeli stroge mojstrice in zato smo morale delavke držati red. Komajda smo kaj spregovorile. Pri pregledu izdelkov se je velikokrat zgodilo, da je mojstrica prelomila ovoj in vse si moral začeti znova. Zato smo res gledale, da smo vestno in natančno delale svoje delo. Ce si en dan kaj narobe naredil, si se bal priti na delo drug dan. Pa kljub temu se ni nihče pritoževal. Samo po sebi je bilo umevno, da je treba natančno delati in da red mora biti. Sprostile pa smo se delavke ob sobotah zvečer. Prav lepo nam je bilo. Ob sobotah smo namreč imeli čiščenje. Dopoldne smo čistile okna, zvečer od 9. ure do 10. pa smo čistile in loščile tla. Imele smo radio, zapele smo, se nasmejale. Ja, včasih smo sami čistili. Celo brisače smo prale doma. Vsako soboto jih je odnesla domov tista, ki je bila takrat dežurna«. Milena se je poročila leta 1952. »Bilo je pozimi. Tisto leto je bila zima še posebno huda«. V šali pa še doda: »Verjetno sva se z možem vzela ravno takrat zato, da bi se grela.« Doma ima vedno dovolj dela. Je ljubitelj narave, saj rada ureja vrt, včasih pa se z možem, ki je lovec odipravi tudi na lov. Ima odraslega sina, za katerega pravi, da bi se pri svojih 28. letih lahko že poročil. »Tako bi lahko zdaj rekla, da pazim vnučke. Sicer pa mi tako ostaja dovolj časa zase in za moža. 2. avgusta je petdeseto leto prekoračil delavec iz ekspedita tov. IVAN LAVRIČ. Rojen je bil na Igu in dolgo časa je tam tudi živel. Zaposlil se je že s 14. leti in sicer v rudniku bari ta Pleše pri Škofljici. V rudniku je delal 2 leti, ker pa je bil premlad za težko delo je odšel v »cegelinico« v Drago pri Igu. V opekami je delal še 1 leto, nato pa se je šel učit ribogojstva. Zaradi popolnejšega znanja se je šel izpopolnjevat v Bohinj in na Bled. Nato je odešl v Beograd k vojakom, kjer je ostal 2 leti — od leta 1950 do 1952. Služil je v pro-tiavionski enoti. Pravi, da se takrat še ni delal Novi Beograd in da je bilo vse drugače kot danes. Ko je prišel iz vojske, je bil tri mesece brezposeln. Potem je dobil službo na železnici. Delal je na brzem transportnem vlaku Ljubljana — Beograd, kot transport- ni delavec za hitro pokvarljivo robo. Nato je bil dve leti premikač na postaji in kasneje vodja premika. Na železnici je delal 20 let. Ker pa je z leti delo postajalo težavnejše in vedno bolj nevarno, se je sklonil zaposliti v tovarni. Javil se je na razpis za delo v ekspeditu-Tako je leta 1974 prišel k nam. v Tosami je v tkalnici ovojev delala tudi njegova žena, ki je sedaj že upokojena. »V Tosami delam ves čas v ekspeditu in sem z delom zelo zadovoljen. V skladišču sprejemam rO' bo iz konfekcije. Ekipa, v kateri delam, je dobra in prav vesel sem, da delam tu.« Ivan je navdušen planinec. S planinstvom se ukvarja že 20 let. »Slovenijo sem prehodil po dolgem in počez. Poznam vsak kotiček. Bil sem tudi po celi Jugoslaviji in Avstriji. Marsikatero turo naredim tudi po večkrat. Doma pravim ;— nedelje so moje. Meni ni za morje, dopust porabim za svoje planine-V hribe hodim poleti in pozimi in res je ni nedelje, ko ne bi ka#1 šel. To je zame prava rekreacij’a in nabiranje kondicije. Nazadnje sem bil v Gorskem kolarju. Tu se mi je zdelo najlepše na Kapelskih kresovih v Belih stenah. Na Gorski kotar sem se podal v okviru »kapelskega planrnarskega pota«. Drugače pa sem naredil že 15 transverzal in sem si s tem prislužil tudi značke. Na svojih pohodih veliko fotografiram. Zbiram pa diapozitive spominke, značke in razglednice. Rad grem tudi na spominske partizanske pohode — na Porezen, Stol, Blegoš. Na Poti spominov občine Domžale sem bil že dvakrat.« Ivanova spremljevalka na njegovih pohodih je največkrat njegova žena s katero se je poročil leta (Nadaljevanje .s 6. .strani) 1958, ko se je tudi z Iga presedi! Vir. Tudi otroci, pravi, da so sli včasih z njim, zdaj pa, ko so starejši, imajo svoja pota. Ivan rad tudi vodi skupine po Planinskih poteh. »Lani sem vodil 20 tosamovcev na Triglav. Za letos me že tudi nagovarjajo in 31. julija jo bomo res mahnili.« Ivan je včlanjen v Planinsko društvo Ljubljana — Matica in Planinsko društvo Domžale. Vesel je, da ima zdaj dovolj časa za svoje planine, saj prej na železnici jii bilo tako, kajti velikokrat je delal tudi ob nedeljah in praznikih. Za konec je pristavil, da upa, da bo vnaprej še tako zdrav, da bo še hodil po hribih. Zmeraj odkriva nove lepote, četudi je na nekem kraju že večkrat bil. Na svojih poteh je doživel že marsikaj in veliko dogodkov je že opisal v Planinskem vestniku. Obema jubilantoma ob njunem prazniku iskreno čestitamo. M. Lubinič Upokojitev 16. januarja je minilo 34 let, yar se je med Tosamovce vključi-ni tudi tov. Slavka GABERŠEK. rGjub dolgoletnemu delu, vsem naporom in težavam je vedno na-smejana in pripravljena na pogo- »Če ne bi mogla klepetati, bi odo pa res dolgčas. Včasih ko sem pila na dopustu, so me nekatere Ze Pogrešale, ker je bilo pri mizi Preveč tiho.« Tudi Slavki ni bilo prizanešeno ? težkim življenjem. 1943. leta so rP s starši in drugimi izselili na avarsko. Domov se je vrnila po deS^tih mesecih. vojni je bilo težko najti za-vpshtev in je bila presrečna, ko se jp . '947. leta zaposlila v Tosami. im i ^eta j.e dejala na tri izmene, hiše ^Tkl z otroci, z gradnjo »Takrat sem včasih mislila, da me bodo že desetkrat prekopali, Predno bom dočakala upokojitev, Pa sem jo vseeno. 1 V službi je bilo v redu, najbolj stn° pa je kjp,’ ko smo imele troje za izdelavo vložkov v seda-P mizarski delavnici. Včasih smo delale tudi ob nedeljah in smo med malico rade gledale ljudi, ko so se sprehajali. Ker smo se tako dobre razumele, sem šla včasih raje v službo kot pa domov. Pred upokojitvijo komaj čakaš, da ostaneš doma, kasneje pa pogrešaš druščino, sodelavke. Pa malico pogrešam dopoldne. Zjutraj nič ne jem in bi se mi dopoldne malica kar prilegla, če bi bila že pripravljena, tako kot je v tovarni. Mislim, da bi bilo trideset let delavne dobe kar dovolj za ženske, posebno te klimatske naprave slabo vplivajo na počutje. Petnajst let nisem bila pri zdravniku, lani pa me je prav zaradi teh naprav zagrabilo v rami in sem bila v bolniškem staležu. S sodelavami sem se razumela vedno in povsod, kjer sem delala. Mladi so bolj zase in imajo svoj svet. Ne smemo jih pa le kritizirati, saj imamo tudi sami otroke in imajo podobne želje in težave.« Doma Slavki ne bo dolgčas, saj ima na oknih in na vrtu polno rož, prenavljajo stanovanje, dokupili so še obdelovalno zemljo in dela bo več kot dovolj. Slavki želimo še mnogo zdravih let in da bi ji ne zmanjkalo dobre volje in optimizma. ZAHVALI Ob mojem odhodu v pokoj se (iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev, tkalnice širokih tkanin iter vodstvu TOZD Saniteta za pozornost in lepa spominska darila. Lepo se zahvalim tudi vodstvu DO za sprejeto knjižno darilo. Angela Hribar Vsem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice ovojev se lepo zahvaljujem za spominsko darilo in obisk na družabnem večeru. Obenem se zahvaljujem tudi vodstvu DO za (knjižno darilo in prijetno pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Zalka Cerar Že štiridesetkrat praznik borca »Ne!«, tako je pred 40 leti vzkliknila večina Jugoslovanov in se priključilo borbi za osvoboditev. Prav letos mineva 40 let, ko je Komunistična partija pozvala vse jugoslovanske narode, naj se uprejo in pridružijo oboroženemu boju za pravice in svobodo. Tudi Slovenci smo množično sledili temu pozivu in se uprli; ne samo fašizmu, temveč tudi stoletni nazadnjaški tradiciji. 4. julij je praznik borcev, zato smo se zbrali člani ZB, nekdanji in še aktivni Tosamovci, na prijetno srečanje na Jamarskem domu. Dobro smo se počutili in si razpoloženi ogledali Železno jamo, o kate-rismo izvedeli vso zgodovino, ki nam jo je lepo pripovedoval tov. Stražar. Tudi Krumperk ni kar tako, čeprav ima samo okrog 30 konjskih sil, vendar lepih in vrednih ogleda. Vodstvo Tosame pa ni pozabilo tudi na naše želodce in nam v Jamarskem domu priskrbelo dobro zakusko. Zato se jim ob tej priliki zahvaljujemo in jim žalimo še mnogo delovnih uspehov. Želimo, naj bi dan borcev bil praznik nas vseh, ki smo in še delajo in delijo svojo solidarnost z nami, kar lepo izpričuje njihova humanost, da so obiskali tudi bolne in stare borce, ki se niso mogli udeležiti tega srečanja. Mi pa smo se spomnili tudi padlih borcev Tosamovcev in jim položili venec v spomin. Tiho smo jim obljubili, da bomo vedno budni, da ne bomo spali na lovorikah, kajti tudi danes in v tem času je potrebno mnogo volje in moči, da si ohranimo svobodo in neodvisnost. Banko Francka * i ZAVHALA Ob odhodu v pbkoj se vsem sodelavkam iz mikaMce iskreno zahvaljujem za darilo. Želim jim še mnogo delovnih uspehov in zadovoljstva._ ... .. i £; . rV ~ Slavka Gaberšek S sej samoupravnih organov Delavski svet TOZD Filtri — Potrdi se nova cena za 1 uro dela delavcev TOZD Filtri v TOZD Saniteta in sicer 111,80 din. — Potrdi se cena 37,97 din za izdelavo 1 kg zobnih tamponov. — Za čas enega meseca se premesti 18 delavcev iz TOZD Filtri v TOZD Saniteta, če pa se v tem času problemi s proizvodnjo ne spremenijo- se s 1. 8. 1981 izvede zamenjava premeščenih delavcev. — Pristopi se k Aneksu št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stano-vanjjsJke skupnosti občine Domžale za obdobje 1981-1985. Za podpisnika se pooblašča tov. Edvard Peternel. — Sprejmejo se Aneksi k Samoupravnim sporazumom o temeljih planov Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in sicer: — za elektrogospodarstvo SRS — za nalito in plin SRS — za železniški in luški promet na področju železniškega prometa — za železniški in luški promet na področju luškega prometa — za letališko dejavnost SRS — za republiško skupnost za ceste — Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med TOSAMO Domžale in IP-LAS, TOZD Mitol, Tovarno lepil Sežana. Za podpisnika se imenuje tov. Edvard Peternel ing. — Delavski svet naj iz predloženega predračuna za doma izdelana osnovna sredstva, ki ga predloži strokovna Služba, ugotovi u-pravičenoSt izdelave predmetov v lastni režiji. V primeru, da izdelarv-na verdnost doma izdelanega predmeta presega tržno vrednost, delavski svet izdelavo zavrne, ali pa odobri, če ugotovi, da ima doma izdelano sredstvo boljše delovne lastnosti in da s tem lahko opraviči večjo izdelavno vrednost od tržne. — Potrdi se odpis sredstev, združenih v OZD in SIS materialne proizvodnje do vključno leta 1980 v skupnem znesku 60.823.524,76 din v breme poslovnega sklada. Odbor za splošne zadeve — Za tritedensko (21 dni) zdravljenje v zdravilišču, bo delovna organizacija povrnila stroške v vrednosti 140,00 dim na osebo na dan. Seznam delavcev, pri katerih je o-krevanje iz zdravstvenih razlogov priporočljivo: Starbek Marija, Lazarevič Mara, Novak Ladislava, Belhar Majda, Marenk Vida, Pivec Francka, Pogačar Zinka, Gregorin Danica, Nahtigal Marija, Stupica Jožefa, Gregorin Milena, Cerar Marta, Žavbi Marija, Mandelj Marija, Jamnik Janez, Rožič Ani, Peternel Greta, Hrovat Vida, Muhič Jožica, Avbelj Marija, Murič Ro- zalija, Mladenovič Rozi, Križnar Vida, Pranšikar Mici, Modlic Hinko, Vrtar Jožefa, Lenček Štefka, Poljak Pavla, Pevc Kanojanila, Marinček Danica. — Iz sredstev sklada skupne porabe se odobri nakup sedmih hladilnikov za počitniške hišice v Novem gradu. — Odobri se nabava najpotrebnejše posode za dve hišici v Izoli. — Glede na potrebe mehanične delavnice se razpišeta dve štipendiji in sicer ena za smer strugar, ena pa za smer strojni ključavničar. — Finančno se podpre izgradnja parka »88 dreves za Tita«, v kolikor je lokacijska dokumentacija urejena. — V skladu z Gospodarskim načrtom za leto 1981 se Gasllskemn društvu Vir odobri pomoč pri iZ; gradnji gasilskega doma v višini 90.000,00 din. — Odboru zapadno dolenjskega odreda in IX. SNOB Brigade-Ko-čovske, se pri urejanju pomnikov NOB odobri finančna pomoč v višini 1.000,00 din. — Zaradi pomanjkanja finančnih sredsteiv se vloga Ekonomske srednje šole Kamnik za denarno pomoč zavrne. {Nadaljevanje na 9. strani) 40 - letnica vstaje Na predvečer 40. obletnice dneva vstaje slovenskega naroda je Ljubljana oživela. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se proti centru mesta pomikale kolone delovnih ljudi, pojoče povorke mladih brigadirjev v svetlomodrih uniformah, nekdanjih borcev in drugih občanov. Iz vse Slovenije so v Ljubljano vozili posebni avtobusi in vlaki. Pozno popoldne se je na Trgu revolucije zbrala nepregledna množica — več kot 80.000 ljudi, ki je počastiiila spomin na dan pred 40. leti in se hkrati udeležila odkritja spomenika tov. Edvardu Kardelju. Valujoča množica se je umirila in utihnila ob 20. uri, ko so zadoneli najprej zvoki jugoslovanske in nato še slovenske himne. Udeležence zborovanja je pozdravil tov. Marjan Brecelj, ki je poudaril, da se spomenik Edvardu Kardelju odkriva v zahvalo za njegove napore in delo, ki ga je prispeval k zmagi NOB, k graditvi samoupravne socialistične družbe, za mir v svetu. Osrednji govornik proslave je Detajl novega spomenika bil predsednik predsedstva SFRJ tov. Sergej Kraigher, ki je tudi odkril spomenik. V svojem govoru je tov. Kraigher poudaril, da lahko s ponosom gledamo na razvoj in napredek, ki smo ga dosegli v povojnem času. Omenil je razmere na Kosovu, za katere izboljšanje lahko poskrbimo z zavzetim izpolnjevanjem naših obveznosti do razvoja na Kosovu, pri čemer se moramo boriti proti vsem nacionalističnim pojavom. Truditi se moramo, da obdržimo sožitje, čeprav si nasprotniki neuvrščene politike Jugoslavije prizadevajo spodkopavati le-to. Kot neuvrščena država moramo preprečevati terorizem, ki narašča v svetu. Ob koncu je tov. Kraigher puodaril, da tvorijo spomenik Edvardu Kardelju, spomenik revoluciji in spomenik Borisu Kidriču celoto, kajti prav tovariša Kardelj in Kidrič sta bila najvidnejša predstavnika generacij, ki so revolucijo pripeljale k zmagi. »Kardeljeve mislli in delo naj bodo vodilo ljudskim množicam, v katerih moč je nemajno zaupaj, naj bo vsem nam in bodočim generacijam trajna spodbuda, da bomo s svojim delom in življenjem, s svojo ustvarjalnostjo prispevali k novim zmagam v večno živem toku revolucije« — je končal tov. Kraigher. (Nadaljevanje z 8. strani) Komisija za nagrajevanje — Komisija za nagrajevanje je Potrdila predlog ocenitve novospre-jetih del in nalog v ekonomsko Planskem sektorju in predlaga, da Pkupni delavski svat sprejme naslednjo ocenitev: ~~ vodja avtomatske obdelave podatkov razpon od 24 — 28 kat programer razpon od 16 — 20 kat. — Komisija za nagrajevanje je tnnenja, da je sedanja kategorija 19, začetna vodje služba varstva pri delu primerna in odgovarjajoča za Pooblaščeno osebo za varstvo pri delu v TOZD Saniteta. — Glede na predhodno sklepanje Komisije za nagrajevanje, da komisija ne bo parciatoo reševala Posameznih pritožb glede višine osebnih dohodkov posameznih de-lavcev, je sprejela sklep, naj vlogi tov. Janeza Rozmana vodstvo komercialne doda primerno stališče o ^ utemeljenosti vloge. Vloga se bo reševala pri kompleksnem reševa-nJu, po sprejetju razvida del in nalog v DO. .— Vodstvo TOZD Saniteta naj Pripravi stališče gllede na vlogo tov. Viktorja Pavška, s tem, da se upošteva do sedaj sprejete sklepe komisije za nagrajevanje. Disciplinska komisija g —• Disciplinska komisija je dne j*' '• 1981 obravnavala 18 primerov kršitve delovne obveznosti in sicer: •S ran j e nogometa po izteku mali-Ce, nedovoljena zapustitev delovne Organizacije, nevarno delo, vinjenost, prezgodnje zapuščanje dela m nevestno izpolnjevanje delovnih rti?®’ Disciplinska komisija je iz-pkta ukrepe primerne kršitvam uelovne obveznosti. S. Rode Delavski svet DSSS Člani delavskega sveta DSSS so sklepe0)^h se^a^ sPrej°^ naslednje ~~ Sprejmejo se Aneksi k Samo-upravnim sporazumom o temeljih pianov SIS materialne proizvodnje za elektrogospodarstvo SRS za nafto in plin SRS za železniški in luški promet na ___ Področju železniškega prometa za železniški in luški promet na področju luškega prometa ^ za letališko dejavnost SRS za republiško skupnost za ceste. I Pristopi se k Aneksu št. 1 m ^umoupravnemu sporazumu o te-va • i Plana Samoupravne stano-nJske skupnosti občine Domžale obdobje 19814985. Za podpisni-nel SS *>menuie tov. Edvard Peter- Sindikalne vesti Konferenca OO ZS je na eni izmed prejšnjih sej obravnavala problematiko poslovanja Obrata družbene prehrane in predlagala, naj se sestavi poslovnik, ki bo vseboval temeljna določila na področju poslovanja tega obrata. Ker do sedaj na tem področju še ni bilo ničesar narejenega, je KOOZS zadolžila Splošno kadrovski sektor, da pripravi osnutek Poslovnika o poslovanju Obrata družbene prehrane. Na sejah KOOZS je bil že večkrat obravnavan problem alkoholizma in narkomanije v naši delovni organizaciji. V zvezi s tem so bili pri vratarju uvedeni alkotesti, ki naj bi bili dokaz o vinjenosti posameznih delavcev, vendar od tedaj ni nobenih prijav. To je zelo pereč problem, zato je treba pri njegovem odpravljanju zastaviti vse moči, tako družbenopolitičnih organizacij, kot tudi služb, ki so za to zadolžene. Ob 30 letnici Industrijskega ga- silskega društva Tosama, bo razvitje prapora. Predlaga se, da bi se izvedla skupna prireditev sindikata in IGD. Oktet Tosama je zadolžen, da sodeluje pri pogrebih naših delavcev, oziroma upokojencev. Do sedaj je dobil kot plačilo 1.200,00 din za posamezen pogreb. Plačilo okteta Tosama se za petje na pogrebih poveča na novo vrednost zmanjašne dnevnice in sicer 210,00 din na posameznega pevca. Društvo za pomoč duševno prizadetim otrokom je na delovne organizacije naslovil dopis, v katerem predlaga, naj bi se staršem takih otrok priznale določene bonitete, kot je naprimer več letnega dopusta in podobno. KOOZS je mnenja, da bi bilo to potrebno tudi v naši delovni organizaciji in zato je zadolžila strokovne službe, da v naše samoupravne akte vnese omenjene bonitete. S. Rode De/o med počitnicami Vsako leto, ko sredi junija zagledamo pri vratarju gručico mladih, vemo, končala se je šola. Mnogo učencev izkoristi del počitnic za delo v delovnih organizacijah, saj vsak dinar prav pride. Nekateri imajo obvezno prakso, drugi pa pridejo na počitniško delo v proizvodnjo. Letos je število takih »priložnostnih sodelavcev« manjše, ker ni tako velikih potreb v proizvodnji. Vendar smo jih našli dovolj za naš današnji razgovor. Poglejmo, kaj so povedali: VULKAN GRETA je končala drugi letnik Ekonomske srednje šole v Domžalah. »Vsako leto moramo opraviti tritedensko prakso. Že lansko leto sem delala v Tosami in sicer v obratni pisarni tkalnice ovojev. Letos sem pri vodstvu TOZD Sanitete. Delo mi je kar všeč, ker imam različna opravila. Tipkam razne dopise, malo tudi urejam arhiv. Včasih se sprehodim do tajništva, kamor hodim fotokopirat. V redu je, če imam dovolj dela, ker hitro^ mine čas, drugače pa je bolj dolgčas. Zdaj, ko je v vodstvu TOZD-a veliko dopustov, je tudi dela manj. Grem na »obisk« v obratno pisarno tkalnice k tov. Ogorevčevi, kjer pomagam pri raznih opravilih.« Drugače pa je Greti v Tosami na splonšo všeč in pravi, da se taka sprememba po šolskem pouku kar prileže. LENČEK STANE je doma iz Krtine, končal pa je 7. razred osnovne šole: »Delam v ekspeditu, kjer vozim kartone iz mikalnice, včasih tudi pakiram kartone z mdlny plenicami in vložki, ter kartone nalagam na tovornjak. Delo ni težko in mi je kar všeč. Na počitniško delo sem prišel 1. julija in bom ostali do 21. avgusta. Rrej sva to delo opravljaal dva, zdaj pa je »pomagač« odšel na dopust. Delo v Tosami mi je še kar znano, saj so tu zaposleni moji starši in sestra.« (Nadaljevanje z 9. Strašni) Stane bo drugo leto končal osemletko, potem pa se bo šel učit za mesarja. V Tosamo pa pravi, da bo med počitnicami še rad prišel, če bo le možno. IRENA KLOPČIČ iz Domžal je končala III. letnik gimnazije v Kamniku: »Delam v mikalnici pri bebi palčkah. Pomagam pri polnjenju škatlic, zlagam jih v kartone in lepim etikete. V Tosami sem delala že večkrat, zdaj bo že četrtič. Prvo leto sem bila pri filtrih, drugo v sanitetni konfekciji pri obližih, lani pa sem pakirala vložke Vir 55. Tu pri palčkah mi je zelo všeč. Ropot me ne moti in tudi sodelavke so zelo v redu.« Tudi Ireni je delo v Tosami znano — malo iz lastnih izkušenj, malo pa iz tega, kar ji povesta mama in oče, ki sta oba zaposlena pri nas. SONJA KLOPČIČ je mlajša sestra naše prejšnje sogovornice. Tudi ona dela v mikalnici pri bebi palčkah: »Letos sem končala II. letnik Kemijske tehnične šole v Ljubljani. Najprej som bila tri tedne na obvezni praksi, ki jo moramo na srednji šoli opraviti vsako leto. Bila sem nekaj časa v kemijskem im nekaj časa v fizikalnem laboratoriju. Delala sem analize vseh proizvodov. Ko sem opravila obvezno prakso, pa sem se javila še za ddlo v proizvodnji. Pri pakiranju palčk mi gre delo še kar dobro od rok, vendar se stalno ponavlja. Mislim'-, da kaj takega celo življenje ne bi mogla delat.« TESTEN ANA iz Loke pri Mengšu je na obvezni praksi v laboratoriju. Končala je II. letnik Usnjarske šole v Domžalah: »Vsako leto imamo 14 dni obvezne prakse med počitnicami, med letom pa enkrat v tednu. Prakso med tednom opravljamo v usnjami, med počitnicami pa kakor se kdo znajde. Prvi teden sem delala v fizikalnem laboratoriju, zdaj pa sem v kemijskem. Delam različne analize — tako filtrov, kot gaze in drugih proizvodov. Delo je zelo zanimivo, vsak dam zvem kaj novega in pn-dem res z veseljem na delo. Zelo mi je všeč. Prejnšja leta sem bila enkrat v Leku im enkrat v Heliosu. Rada menjam delavne organizacije, ker tako več vidim. Ko sem bila v Leku sem 14 dni obirala rožičke. To mi sploh ni bilo všeč, saj sc Prl tem res nisem nič naučila. V Heliosu pa je bilo v redu. Bila sem v laboratoriju, kjer sem pregledovala smole.« Ana je še povedala, da so sodelavke v laboratoriju zelo prijazne in ji rade pomagajo pri spoznavanju novega. ORA2EM IVICA iz Krašnje je končala I. letnik gimnazije v Bežigradu: »Delam v sanitetni konfekciji. Varim vrečke s storilno gazo, zlagam metrsko in polmetrsko gazo, včasih pa tudi žigosam zavoje z gazo. Zdaj sem prvič na počitniškem delu, vendar mi je kar^ všeč. Včasih se mi 8 ur malo vleče zaradi enoličnega dela, drugače pa kar gre. V mikalnici dela moj oče, pa tU; di sestra je bila med počitmiacmi že tu, tako da sem po njunem pripovedovanju že malo izvedela o delu v Tosami.« Ivica bo po končani gimnaziji verjetno študirala medicino. Ker je končala šele L letnik gimnazije, bo imela še veliko počitnic im pravi, da bo v Tosamo še rada pršla delat. Vsem sogovornikom in tudi ostalim, ki so na obvezni praksi ali počitniškem delu pri nas, želimo veliko uspeha pri nadaljnem šolanju. M. Lubinič (Nadaljevanje z naslovne strani) Gremo na morje s lasi t i kelnarji. Samo s prstom požugaš in že pridrvi s polnim plad-jem dobrot. Ostalo malo stvari se-vfcla postoriš sam, saj ni, da bi še Plačevali zate drugi. Vendar pa saj Je to dopust. Mar bomo takrat še I3a lake malenkosti mislili?! Bomo Zc doma, sigurno. Naša urednica Marjanca je dek-le in pol, le njene zamisli niso ravno »naj«. »Ko boš že na dopustu«, nn pravi »pa povprašaj malo dopustnike, kako se kaj imajo. Fotoaparat boš pa tako imel s seboj.« uolj kislega nasmeha sem se si rekel: bo že kako. . S prijateljem sva eden za dru-8im tlačila avtocesto, saj veste, za vsak slučaj. Še je kar izplačalo, s.aJ sva oba na cesti ne preveč hva-ula najini vozili, ki sta se tudi obnašali precej dopustniško. Na sre-eo se je vse dobro končalo, sinje morje, rahlo vzvaiovano in hladno Pivo je povzročilo da smo pozabili tvcest0 in vse težave. Morje je ako čudovito dišalo, da bi najraje *ar oblečen skočil v vodo, pa sem e na sirečo spomnil, da je večina neviz, namenjenih Jadranu v mo-|em hlačnem žepu. • t'n se je začelo. Mimogrede me Je zena obložila s punkeljni, nato Pa korakaj v stanovanje. Ena, dve, tf1". šestinpetdeset in naša vrata. ° sem korakal in štel, so bile to v aP.n'ce- Res jih je bilo veliko, andar pa ko prestopiš prag stano-i?lr}Ja. pozabiš nanje. Kot kakšno tfir Z-ansik° gnezdece: kar si želiš, ga je dovolj v tem počitniškem vartirju. Od kopalnice do strani-' Ca> Pa od hladilnika do štedilnika, uostelije do pograda. Vse po želji. n. .u*a.e .»Tasame« na tekstiliadi v Ajdovščini je levji delež prispevala genska ekipa, ki jo sestavljajo: jkunstelj Daririka, Haliner Mojca, Drčar Marta in Štrukelj Minka, rezervna igralka pa je bila Kolenko Tončka. Dekleta so posamezno zasedla 1-> 13., 15. in 16. mesto, v parih Pa 1- in 6. mesto. S takšnimi posameznimi uvrstitvami so dekleta ekipno osvojila 2. mesto, kar je nedvomno največji uspeh ženskega kegljanja v Tosami. Glede na to smo se odločili, da s Prvo žensko ekipo naredimo kra-r?k razgovor in povprašamo dekleta, kakšna in kako dolga jc bila do takšnega uspeha, obenem Pa vam jih predstavimo. Kunstelj darinka je v To- sami že od leta 1972. Dela v obratu družbene prehrane. S kegljanjem J". Ie začela ukvarjati pred sedmi-jni leti. Začela je kegljati pod vodstvom tov. Krambergerja, ki je krat vodil žensko ekipo. Prvi re-nastop, oziroma tekma, je d° občinsko prvenstvo v keglja- nju v Domžalah. Tam se je potem tudi navdušila nad tem športom in pričela redno trenirati. Tako ji je kegljanje iz neobveznega hobija preraslo v neko vrsto športne obveznosti, ki zahteva določen red, disciplino in udeležbo na treningih in tekmah. Čas za udeležbo na treningih se že najde, v glavnem pa je to v večernih urah ali ob sobotah in nedeljah. Težave včasih nastanejo zaradi varstva, otroka vendar se z obojestranskim razumevanjem v družini tudi to lahko reši. Darinka je na področju kegljanja dosegla že vrsto lepih uspeliotv. Bila je že večkratna tovarniška prvakinja v kegljanju, leta 1980 je bila prva med dekleti v občini Domžale, na republiški tekstiliadi je z ekipo ostallih deklet že vrsto let na čelu in še bi lahko naštevala, pa se vseh uvrstitev še ne spomni več. Seveda pa uspehe spremljajo tudi razočaranlja, včasih slabe uvrstitve, trenutki, ko je človek prepričan, da bi lahko dosegel boljši rezultat, pa je fizično in pisihčno preobremenjen. Darinka meni, da je letošnji uspeh plod dolgoletnega dela in prizadevanj in seveda kvalitete ekipe. Seveda pa je pri športu potrebna tudi sreča. Kljub vrsti težav, ki so jih kot ekipa dekleta imele pri treningu, so se na sami tekmi uspele zbrati in doseči takšno uvrstitev. HAFNER MOJCA dela v ekspe-ditu in je v Tosami zaposlena že od leta 1971. Tudi Mojca se je s kegljanjem pričela ukvarjati pred 6 — 7 leti. Začetek njenega športnega udejstvovanja je povezan s tekstiliado, ki je bila pred šestimi leti organizirana v Žalcu. Takrat je ženska ekipo sestavljalo še 10 tekmovalk in je bil zaradi tako številne ekipe vedno problem s tekmovalkami. Ravno zaradi takšnega pomanjkanja tekmovalk so Mojco pritegnili v ekipo in tako se je za- čelo. Po tem je začela redno trenirati in sedaj je stalna članica ženske ekipe. Ker je kegljanje šport, ki v glavnem poteka v zimskem času, se čas za treninge in tekmovanja lažje najde. Mojca in mož se oba aktivno ukvarjata s kegljanjem, vendar jima ob športnih obveznostih starši z velikim razumevanjem pazijo majhna otroka. Mojca je bila v letu 1977 tovarniška prvakinja v kegljanju, drugih vidnih posamičnih uvrstitev pa ni" dosegla. V parih oziroma ekipno pa je prispevala znaten delež k dobrim uvrstitvam, ki pa jih ni malo. Uspeh ženske ekipe na letošnji tekstiliadi je nesporno zaslužen, čeprav Mojca mam, da je za tak rezultat potreben tudi dan in malo sreče. DRČAR MARTA keglja že 9 let. Prvič je Tosamo na javnem tekmovanju predstavtijala na Trojanah na mladinskem občinskem tekmovanju. Za kegljanje se je ogrela v Tosami. To je bila že včasih edina organizirana oblika rekreacije v naši delovni organizaciji, v katero so se lahko vključila tudi dekleta. Marta misli, da bi se moral vsakdo poleg obveznosti, dela, družine, odtrgati tudi toliko časa za osebno rekreacijo, čeprav je to včasih tudi v poznih večernih urah. Marta je ena od tistih tekmovalk, ki so v svoji tekmovalni karieri dosegle vidne rezultate tako posamično kot ekipno. Visok uspeh in dobra uvrstitev ji pomeni vzpodbuda za nadaljni trud pri treningih in nadaljnih tekmovanjih. Večjih razočaranj pri kegljanju ni doživljala, če pa človeku včasih ne gre, mu pač ne gre. Takšnega uspeha, kot so ga dosegle na letošnji tekstiliadi, pred tekmo ni pričakovala. Ekipa se je dobro ujela in z nadaljevanjem za- četnega dela in sistema treninga, uspehi v prihodnje sigurno ne bodo izostali. Na koncu pa si Marta želi več razumevanja in podpore kegljačem tudi s straifi tistih posameznikov, ki često klevetajo o stroških in denarju, ki ga kegljači porabijo. Pri delitvi sredstev za posamezna področja, dokler se poraba giblje v okviru dogovorjene višine je Vsako klevetanje odveč. To sigurno ni vzpodbuda za kegljače, ki pa kljub termi dosegajo vidne uspehe na republiškem nivoju. ŠTRUKELJ MINKA je kegljači-ca, ki ima v Tosamini ekipi najdaljši staž. Keglja že 10 let, bila je vključena tudi v Kegljaški klub Domžale. Ta koj po prihodu v Tosamo leta 1978 se je vključila v našo ekipo deklet. Isto leto so na regijski Tekistiliadi naša dekleta v Črnučah osvojila prvo mesto. Z možem oba kegljata in imata včasih velike težave z varstvom otrok. Zato se mora včasih odpovedati tudi treningom, kar pa za športnika gotovo ni pozitivno. MLnkin najvišji rezultat na 100 lučajev je 445 kegljev. Qb tej številki se mora zamisliti še marsikateri član moške ekipe. Največji njeni Uspehi: — prvo mesto na Cankarjevem memorialu — večkratna občinska .prvakinja v Domžalah — letos pnvo mesto na republiški tekstiliadi in še bi lahko naštevali, saj imata Mimika in njen mož doma veliko pokalov, medalj in priznanj, ki pričajo o doseženih rezultatih. Večjih razočaranj v kegljanju ni doživljala, razočarana pa je nad tem, da se v takšnem »ženskem« kolektivu, kot je Tosama, s kegljanjem ukvarja komaj toliko deklet in žena, da lahko sestavijo ekipo za tekmovanja. Tudi zdajšnjo ekipo sestavljajo tekmovalke matere, ki imajo povprečno dva otroka im (Nadaljevanje na 15. strani) Seznam samoupravnih aktov Samoupravni akti, ki urejajo skupne zadeve v DO — Statut DO Tosama (marec 1980) (12. 12. 1978) sprememba (8. 1. 1980) — Samoupravni sporazum o združitvi v DO (12. 12. 1978) sprememba (8. 1. 1980) — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravica, obveznostih in odgovonnosti med delavci združenih v TOZD in DSSS v sestavi DO Tosama — Tovarna sanitetnih izdelkov n. sol. o. (22. 12. 1977) — Samoupravni sporazum o ustvarjanju celotnega prihodka in o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za OD ter sredstev za skupno porabo (27. 12. 1977) spremmeba (8. 1. 1980) — Pravilnik o varstvu pred požarom in zavarovanju premoženja (22. 8. 1975) — Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev (8. 1. 1980) — Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju (11. 5. 1975) — Pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe (10. 2. 1978) — Pravilnik o knjigovodstvu (29. 7. 1977) — Pravilnik o inventuri (popisu) sredstev in njihovih virov (16. 1. 1981) — Pravilnik o pospeešvanju iznaj-diteljstva v Tosami (3. 11. 1978) — Pravilnik o uporabi, nakupu in vzdrževanju osebnih avtomobilov (29. 12. 1961) — Pravilnik o arhiviranju (13. 3. 1980) dopolnitev (18. 2. 1981) — Pravilnik o obveščanju delavcev v DO (9. 3. 1979) — Pravilnik o varstvu zraka (9. 3. 1979) — Pravilnik o načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve (9. 3. 1979) — Pravilnik dela odbora delavskega nadzorstva (16. 5. 1975) — Pravilnik o financiranju (7. 7. (1978) — Poslovnik o izračunavanju OD 1981 (2. 4. 1981) sprememba (1. 6. 1981) — Poslovnik o volitvah in delu samoupravnih organov in delegacij (18. 7. 1980) — Poslovnik o reklamacijah (19. 6. 1980) — Pravilnik o oblikovanju cen (2. 4. 1981) — Poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet (8. 5. 1981) — Navodila o izračunavanju OD (8. 5. 1981) — Pravilnik o varstvu voda (16. 6. 1981) Samoupravni akti v Temeljni organizaciji Saniteta — Statut TOZD Saniteta (12. 12-1978) — Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (27. 12. 1977) spremembe (12. 12. 1978) spremembe (8. 1. 1980) — Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD Saniteta — marec 1980 (3. 2. 1978) spremembe (8. 1. 1980) .. — Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti (28. 10. 1977 — osnovni akt) — Pravilnik o delovnih razmerjih (30. 10. 1978) — Pravilnik o disciplinski in od' škodninski odgovornosti delavcev TO Saniteta (6. 9. 1979) — Pravilnik o varstvu pri dedu TOZD Saniteta (6. 7. 1979) Samoupravni akti v Temeljni organizaciji Filtri — Statut TOZD (12. 12. 1978) sprememba (8. 1. 1980) — Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD 27. 12. 1977) spremembe (12. 12. 1978) spremembe (8. 1. 1980) — Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD TOZD marec 1980 (3. 2. 1987) spremembe (8. 1. 1980) — Akt o organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in odgovornosti (28. 10. 1977) osnovni akt — Pravilnik o delovnih razmerjih (6. 10. 1978) — Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovonnosti delavcev TO Filtri (6. 9. 1979) — Pravilnik o varstvu pri delu TO Filtri (6. 7. 1979) Samoupravni akti v DSSS — Statut DSSS (12. 12. 1978) spremembe (8. 1. 1980) — Samoupravni sporazum o zdrr> žavanju dela delavcev v DSSS 27. 12. 1977) spremembe (12. 12. 1978) spremembe (8. 1. 1980) — Pravilnik o osnovah in merilih za razporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za OD DSSS — marec 1980 (3. 2. 1978) sprememba (8. 1. 1980) — Akt o rganizaciji, sistemizacij} delovnih mest in odgovornosti (26. 10. 1977) — osnovni akt — Pravilnik o ddtovnih razmerjih v DSSS (30. 10. 1978) — Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev DSSS (19. 3. 1979) — Pravilnik o varstvu pri delu DSSS (21. 6. 1979) (Nadaljevanje s 14. Strani) Vl'sto nerešenih problemov (varstvenih, stanovanjskih in drugih), a za tisto malo rekreacije si vedno najdejo uro časa. Minka uspeh na letošnji teksti-hadi komentira: »Uvrstitev naše ženske ekipe je bila odlična. Mislim pa, da bi lahko moška ekipa dala več od sebe, kar bi pomenilo sigurno boljšo u-vrstitev TOSAiME na končni razpredelnici.« Čestitamo našim dekletom ob odlačni uvrstitvi in jim želimo še veliko takšnih uspehov. A. F. Osebne vesti fStina, 2. 9. Videmšek Andrej. Bclilnica 6. 9. Čebulj Janko, 5. 9. Planinc Peter, 9. 9. Pale Marjan, 15. 8. Sev-šak Jernej, 16. 8. Udovč Avgust, 27. 8. Kosmač Milan. Vlaknovinski oddelek 2. 9. Gorenc Vojko, 28. 8. Planinc Janko, 28. 8. Meglič Franc. Vodstvo Sanitete 5. 9. Drčar Marta. TOZD FILTRI tozd saniteta likalnica 17. 8. Burja Marija, 15. 8. Ce-rar Marta, 27. 8. Cerar Francka, ,3. 8. Rožič Ivi, 1. 9. Kveder Pold-,a„- 16. 8. Košak Kristina, 8. 8. Kla-Iva, 22. 8. Kvas Ivanka, 31. 8. ‘tfallj Mojca, 21. 8. Kramar Majda, */' .8. Morela Milka, 8. 9. Murič p0zi> 14. 8. Pirnat Ivanka, 18. 8. rervinšok Ivan, 7. 9. Toman Dana. 16. 8. Baloh Zorislava, 8. 9. Kosmač Fani, 4. 9. Kump Milka, 13. 8. Ocvirk Tinca, 8. 9. Stegnar Marija, 9. 9. Tomažič Stane, _ 21. 8. Udovč Marija, 6. 9. Volmajer Marinka. DSSS Pomožni obrati 30. 8. Dolinšek Jože, 20. 8. Sever Janez. Otroška konfekcija . 13. 8. Bela Ljudmila, 19. 8. Po-''»k Vida, 6. 9. Ferlič Cilka, 13. 8. Marinček Marija, 4. 9. Rems Milka, r*- 8. Stanojevič Liljana, 9. 9. Ur-baT>ija Irena, 28. 8. Pichler Zinka. Sanitetna konfekcija p. 20. 8. Birk Stanka, 21. 8. Piliček Olga, 1. 9, Poljanšek Marinka, 2. 9. Kode Biserka, 5. 9. Stupica Franc, ^ 8. Zmrzliikar Millka. Tkalnica ovojev Skupne službe 30. 8. Bizilj Franc, 5. 9. Černivec Vesna, 9. 9. Jerin Miha, 1. 9. Mavrin Slavka, 2. 9. Pivec Peter, 8. 9. Peternel Edvard ing., 14. 8. Zajc Silva, 25. 8. Zalokar Janez, 20. 8. Lubinič Marjana dipl. iur., 2. 9. Vidergar Angelica. Komerciala 15. 8. Aleš Marija, 21. 8. Pišek Nada, 29. 8. Pižmoht Janez. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Pripravljalnica 8. Arnuš Rozka, 30. 8. Mihelčič 1>van, 26. 8. Peterka Marija, 25. 8. ”°de Janez. ^''tematska tkalnica p„20. g Korošec Francka, 26. 8. kočnik Avgust, 18. 8. Pirislan Kri- Močnik Rajko — komercialni sektor, Kuhar Viktor — tkalnica širokih tkanim, Osolin Dušan — komercialni sektor. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Hafner Valerija — sporazumno, Hribar Angela — upokojena, Ferlič Cilka — upokojena, Kovič Vida — upakojema, Pirc Štefka — upokojena, Gaberšek Slavka — upokojena, Iglič Pavla — sporazumno, Cerar Zaika — upokojena, Habjan Marija — upokojena, Cerar Milan — v JLA, Pivec Peter — v JLA, Kosmač Branko — v JLA, Gregorič Bojan, — v JLA, Cerar Silvo — v JLA. RODILI SO SE Hafner Viki — sin, Planinc Mariji — hči, Kuhelj Andreji — hči. POROČILI SO SE Gorjup Janez. ZAMUDNIKI V MESECU JULIJU Vinko Radkovič (KS) 24. in 27. 7. 1981 Nagradna križanka — —U ^ <=~* mvLJi- VEC msTA AVTO- MOBILA SKUPINA ŽUŽELK ■RIŽEVO ŽtjANJ^ MESNI zdelek NARKO- TIČNI ■PUH ClEOME- TRIJSKI VOJErt VOD VČKA , v d?n/ bURI Wb ■J I Veneče VINO VIMSU LJUBEZNI KORauM OTOK TOUSM VRlDELEJt POMOŽNI evpTDvNl U- VOSFS- rvo ITALI- JA*/ 5AowaH P0D06NK u ai RPfBVA- VusiJF HAZIV rosBb- MO PODRO- ČJE tORO&t LAUKO PRVI BAJcsi-ov ^AJVU-EC BEAZME VLIM J.EBJ-AHC kliCOLAS OTEOŠk/ SOtEZSI- pjroGBAF EH&OR JAMES VOVlC BiW3CrR. TJEHNIM SPOMlM. 'JBJEbUA 3ECUER MODER-SOHH VOQOR)E MED mancixi S-PAHUO AVT. or SPgMSM NlTpOVICI OSAMLja ORLOV AI-PKseJ KRAJCA At-raep NOBEL ALKOHOL VIJAtA NAŠA NATTHA INDUSTB AVT-OZ 1/lNKOVa IERTON- CELJ ŠPORTNI TEVAV NtOBtfČB 1 LFOPotp VOUNEE STOPNJA napee- JgNOSTI Tfvto KRAŠEVEC leXAX£M POTTER- 3>AM5lč» CA tandem ILKA VAŠTE 7 1 e>J-ov- PlSATa M/Henč J <7 VEL LJUBLJA- NE žfSTAV V-v. VRSTA ČUTIJ.A AFORIZMI — Življenje je inteligenčni test pri katerem se bedaki običajno najbolje odrežejo. — Bil je takšen stremuh, da je zahteval, naj ga obesijo na naj-Višjo vejo. — Ce bi ne bilo slabih ljudi, bi tudi dobrih pravnikov ne bilo. — Spretnemu človeku uspe, da izmed dveh slabih izbere dobro. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE Za pravilno rešitev križanke iz prejšnje številke TOSAME prejmejo nagrade naslednji reševalci oziroma reševalke: 1. nagrada: Dragica BURJA — iz TOZD Saniteta 2. nagrada: Ljubica ŠELJA — iz TOZD Saniteta 3. nagrada: Janez PIŽMOHT — iz DSSS Rešitve nagradne križanke iz te številke oddajte v Tosamine nabd-raLnike do 31. avgusta 1981. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Dušan Borštnar, Marta Drčar, Olga Jeretina, Vladka Berlec, Zdenka Kokalj — blagajnik, Ivanka Ogorevc, Franc Arnuš, Miha Andrejka, Jože Podpes-kar, dipl. ing., Marija Prese-kar — korektor. Tone Stare — fotograf, Marjana Lubinič dipl. iur. — glavni urednik. Naklada: 1300 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško