ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE • POŠTNINA PLAČANA DIREKTNE TARIFE NA VSEH GLAVNIH PROGAH IRI-jeva DEDIŠČINA PRIPADA STO-ju VPRAŠANJE DOBAVE ELEKTRIČNEGA TOKA STOju TRST ALI BENETKE? Leto I št. 5 Tvst 31. oktobea 1947 Cena lir 15 Po „Tržaški razstavi"to! '1:™ E Gdinia m Gdansk daleč pred Trstom V teku prvih osmih mesecev 1947 leta je znašal promet v dveh ivelikih poljskih lukah Gd.nji in Gdansku 5,000,000 ton. Ta številka sicer predstavlja komaj 51,11% količine ki je bilk predvidena v planu, vendar jo glede na sedanje stanje mednarodne trgovine dovolj Visoka,. Poljski mednarodni informacijski urad upozarja, da sta v te ,podatke (Vključena tudi dva zimska meseca, v teku katerih je tul radi ostrega) vremena onemogočen ves promet. Avgusta meseca je promet v cimenjenih lukah dosegel 1,100.000 ton, to se pravi 200.000 ton več kakor znaša povprečni prometi v posameznih mesecih leta 1947, določen po triletnem načrtu. Promet čez Gdinjo in Gdansk j® bil v glavnem namenjeni Švedski, Danski, Sovjetski zvezi, Vel. iBritanijll, Belgiji, Novi Zelandiji, Braziliji im Egiptu. Cisti tranzitni promet skozi poljske luke znaša povprečno mesečno 70.000 ton. Gdihja in Gddnsk sta torej že davno prekosile promet v tržaški ture (1913), ko je v celem letu luki v času najboljše konjunk-znašad okoli 6 milijonov ton. Pomorska postaja je spet prazna in njene gole stene se z vsemi zapuščenimi pomoli tržaškega pristanišča vprašujejo, ko-iko je prav za prav Tržaška razstava doprinesl k ož vlienju gospodarstva v Trstu. Kdo bi mogel to točno presoditi? Morda je njena največja zas’uga ta. da je z močno svetlobo posvetila na ozračje, v katerem se gospodarsko živi len je v Trstu giblje še danes. To ozračje n'kakor ni Ugo Ino za razvoj gospodarstva, ki je bolj kakor katero koli drugo navezano na sodelovanje z zunanjim svetom. To je ozračje politikantstva, nacionai-stičnega šovin zma in narodnostne nestrpnosti. Tržaško go-spodars'vo še vedno ni zbral0 potrebne lastne sfe. da bi se osvobodilo tesnobe, v katero so ga vkov'li z ene strani oznanjevale' novega iredentizma, a z druge s4rani vojna u-nrava. ki i:m rMa naseda, misleč, da je ta pot v interesu o-beh zavadnih imperijev._______________________________________ Ko bi bilo tržaško gospodarstvo v resnici doživelo 15. september, dan pravnega nastanka res svobodnega STO-ja. bi nikomur niti na pamet ne prišlo, da se spotakne ob reklami v jež ku, ki mu tržaški statut priznava popolno enakopravnost. Ko bi se tržaško živi fen je še vedno ne razvijalo pod pogubnim vplivom nedavne preteklosti’ hi se noben list, govoreč o stanju industrijskega razvoja v sosednih državah, ne updl zapisati, da So sosedje še pri prvih črkah abecede, medtem ko je Italija pri Danteju. V tem primeru bi se drugi list enakega kova ne bahal. da so prav ljudje iz njegovega uredništva poniža i do vloge ovaduštva in s svolo grožnjo, da bodo sicer izzvali nerede> sprožili neljube afere glede dekoracije Paviljonov. Namen teh ljudi. da bi čisto gospodarski Priredbi dali Dovsem politično obeležje, je bil prozoren. Kakor priznava v svoji gorečnosti neki videmski list, so ti ljudje hoteli »Tržaško razstavo« izkoristiti za to, da bi dokazali, »da Trst brez Italije ne more storiti niče-sar, ali pa le malo.« Zato bi Hm bil dobrodošel vsak incident. ki bi prisilil jugoslovanske razstavi jalce, da se umaknejo. Ti ljudje se oči-vidno ne morejo sprijazniti z resničnostjo in jih je bodlo. da je razstava marsikateremu zapeljancu odprla o-či glede gospodarskih možnosti. ki jih Jugoslavija nudi Trstu. Da bi zmanjšali Domen jugoslovanske udeležbe so nekateri listi seštevali in odštevali razstavljal-Ce in seveda prezrli dejstvo, da so sami organizatorji prireditve omejili udeležbo jugoslovanskih tvrdk. Neki Gospodarski Ust pa ie z zadoščenjem ugotovil kako šibka je jugoslovanska težka 'industrija. Prispodoba z Dantejem se mu ni videla dovolj močna. Noben Ust seveda ni niti črhnil o vzrokih sedanje zaostalosti jugoslovanske industrije, kaj šele da bi bil omenil da je še nedavno italijanska vojska z ognjem in mečem uničevala osnove jugoslovanskega gospodarstva. Del današnjih uradnih Predstavnikov tržaških trgovinskih in drugih gospodarskih ustanov je gotovo Pod vplivom teh eksponentov it ali jonskega iredentiz-tja, toda gospodarski krogi, ki Um je res pri srcu gospodarski napredek Trsta in njegova osamosvojitev od italijanskega varuštva. vidi-lo jasno vso nogubnost takega politikantstva in obžalujejo. da mu odgovorna oblastva puščajo popolno svobodo in s svojo politiko ovJraf,0 nastop novih sil ki iskreno priznavajo STO in oì se rade posvetile fundT ran ju njegove gospodarske neodvisnosti. poroča, netkah v prvi polovici novembra pod tovorom motorna ladja «San Carlo», last «Tržaškega Lloyda», za blago, ki je namenjeno na Bližnji in Daljni vzhod. Proga ladje: Benetke - Aleksandrija (verjetno) - Port Said - Suez - Rdeče morje - Karati - Bombay. List dodaje: Benetke so zopet na poti, ki že stoleVa predstavlja naraven izhod njeni ekspanziji po morju. Kaj pa Trst? če že «Tržaški Lloyd» ne postavlja neposrednih zvez med Trstom in Bližnjim in Daljnim vzhodom, ali bo «San Carlo» tovoril tudi v Trstu? Ci ali smo n. pr., da se češkoslovaška zanima za pomorske zveze z Bližnjim in Dalmim vzhodom, da bi lahko izvažala svoje blago. «Tržaški Lloyd» vzdržuje tudi progo Genova - Rdeče morje - Vzhodna Afrika. Beneška družba «Adriatica» je obnovila stare zveze z Bližnjim vzhodom. Njen parnik. («Diana» vozi na po tj Aleksandrija - Benetke - Trst). Na drugi strani je švedska družba «Svedish Orient Line» septembra prevzela v Trstu večjo količino češkoslo- ' vaškega blaga, namenjenega v Argentino in Brazilijo. Zakaj ne h; «Tržaški Lloyd» posvetil svoje sile predvsem obnovi pomorskih zvez s Trstom ? Revolucija v premi penicilina Listi poročajo iz Kopenhagena, da je dr. Henry Christensen odkril nov postopek za pridobivanje penicilina, ki pomeni pravo revolucijo na tem področju. Njegovo odkritje bo omogočalo hitre-'Se in proizvajanje v večjih količinah kakor doslej. Christensen uporablja za to juho in neko vrsto kulture ter plesnive snovi. Iz takšne zmesi ;e pridobil ogromne količine penicilina. Christensen je prijavil patent. Švica na razpotju ; Na Tirensko, Jadransko ali Črno morje? ČEŠKO-INDIJSKE TRGOVINSKE ZVEZE Indijski minister za preskrbo se je nedavno mudil v Pragi, kjer je proučeval trgovinske zveze med Indijo in češkoslovaško. Za prekomorski promet s Svico prihajata na jugu v poštev predvsem luki Marseille in Genova, potem Benetke in Trst, na isevcru pa predvsem Rotterdam ob izlivu Rena in Anvcrs. Ostra konkurenca za švicarski promet se bije med Marseillem in 'Genovo. To poletje je sicer prišlo imed tema lukama do nekakšnega kompromisa, toda «Journal ,de la Marinc Marchan-de» je proti koncu, septembra napadel Genovežanc, češ da so prekršili dogovor z Marseillem in da se za hrbtom pogajajo s Svitarji. Gcnovežani so se v resnici pogajali s Švicarji) glede tranzita čez Genovo. V mesecu juliju je švicarski tranzit čez Genovo nazadoval na 20.000 ton, čez Savano, ki jo prav za prav del ge-noveske luke pa na 10.000 ton, Verjetno je to samo sežansko nazadovanje in da ni toliko v zvezi s konkurenco Marseillea in Benetk. Trenje je namreč nastalo tudi med Genovo in Benetkami. Do prerekanja med Geno. vežani in Benečani je prišlo tudi. na «pristaniškem sestanku» v L v .3 kV ?mm v Češkoslovaška vlada je na svoli zadnji seji sprejela predlog proračuna za leto 1948 in sklenila, da bo finančni minister Dr. Jaro-mir Dolansky predložil novi proračun ustavodajni narodni skupščini 30. oktobra. Vladni predlog novega češkoslovaškega proračuna kaže to-le sliko : izdatki : Kčs dohodki : Ksč 1. predsednik republike in njegov urad 2. narodna skupščina • • . . 3. Slovaški narodni svet . . . 4. predsedstvo vlade ..... 5. predsedstvo zbora poverjenikov fi. zunanje ministrstvo .... 7. ministrstvo vojske .... 8. min. in poverjeništvo notr. zadev 9. ministrstvo unifikacij . . . 10. Najvišje upravno sodišče . . 11. min. in poverjeništvo šolstva 12. min. in poverjeništvo informa«. 13. min. in poverjeništvo poljedel 14. min. in pov. prehrane 15. min. in pov. industrije . . lfi. ministrstvo notranje trgovine 17. min. zunanje trgovine . . 18. Najvišji urad za cene . . 19. min. in pover. tehnike . . 20. /min. in pover. za. promet 21. min. in pov. pošt .... 22. /min. in pov. za socialno skrbst 23. min. in pov. zdravja . . . 25. pokojnine . ................. 26. min. in pov. za finance . . 27. splošna blagajniška uprava 28. državni statistični urad . . 29. najvišji računski kontrolni urad 61.536.000 90.260.000 35.362.000 162.567.000 113.352.000 402.690.000 7.741.000.000 5.838.131.000 14.366.000 15.748.000 7.206.929.000 313.157.000 1.753.964.000 586.246.000 450.745.000 88.761.000 109.728.000 30.600.000 8.055.278.000 766.262.000 52.902.000 7.266.238.000 1.868.244.000 2.686.244.000 2.116.473.000 19.602.438.000 87A28.000 36.959.000 68.651.917.000 10.609.000 650.000 110.000 452.000' 605.000 5.750.000 232.430.000 394.202.000 35.000 32.652.000 13.359.000 286.069.000 2.240.000 73.953.000 1.290.000 203.490.000 3.072.000 229.253.000 156.151.000 52.90-2.000 141.938.000 499.543.000 15.655.000 44.673.523.000 7.545.443.000 7.750.000 54.845.175.000 6.895.000.000 Skupno ............. Proračun državnih podjetij izkazuje celotno aktivo Kčs. Med najbolj aktivnimi državnimi podjetji je tobačna režija, obratno so pa najbolj rasivne državne železnice. Predlog novega državnega proračuna bo v ustavodajni skpuščini predmet velike razprave in zato utegne biti še delno izpremenjen, vendar pa gospodarski strokovnjaki trdijo, da do večjih izprememb ne bo prišlo, ker je finančno minsistrstvo pri sestavljanju proračuna izredno siedilo in je predloženi preračun slika češkoslovaškega državnega go. spodarstva. Benetkah. [Poleg sporov iz tekočega poslovnega življenja, ki kvarijo ozračje med Benetkami in Genovo, je tudi načrt ga vodno povezavo Benetk z Lago Maggiore„ ki bi prometno približal Benetke Svici. Gcmovežani trdijo, da bil bil danes norec tisti, ki bij -za izgradnjo takšnega prekopa potrosil 80 milijard lir. Poleg tega so prekomorske zveze z Atlantskim oceanom čez Genovo za 1,5 dolarja pri toni cenejše kakor zveze z lukami na Jadranskem morju; razlika med prevoznino do jadranskih pristanišč ter Aniversa in Rotterdama pa znaša celo 3 dolarje. V članku «Švica in reški- prevoz», objavljen v švicarski reviji «Schjffahrt und Weltvcrkehr» je O, Metzner nakazal smer švicarske prometne politike in poudaril težnjo Svice, da bi organizirala vodne zveze z morjem, «Mi si bomo skušali zagotoviti, Ipiše Metzner, dohod k morju z raznih strani. Zanimamo se za zveze med Jadranskim morjem in Lago Magiare in potem tudi z donavskim, bazenom po Donavi in Kcmstantskem jezeru. Plovbo po Renu že lahko podaljšamo do Konsbantskega jezera; za to so izdelani že podrobni načrti.» «Tudi z Marseillem se da po. vezati Švica po vodni poti in sicer po Rhonu od Ženevskega (Lemanskega) jezera. J. Motil, francoski minister za promet je na mednarodnem (prometnem kongresu izjavil, da so Francozi v ta namen že pričeli regulirati (Ren. Ti! načrti seveda zanimajo tudi Tržačane. Jasno je, da bi vodna povezava Svice z Benetkami kakor tudi -povezava z Donavo vplivala neugodno na švicarski promet 's Trstom, ki je bil pred prvo svetovno vojno precej pomemben. Padanje cen v Italiji Ne gre za pravo deflacijo Neki italijanski ekonomist je v časopisni razpravi o vprašanju inf ad:e in def aci.'e ugotovil, da ie splošni položaj v) Italiji, gospodarski in psihološki, izredno nestalen in zapleten. Zaradi tega je skoro nemogoče napovedati, kakšen bo finančni in gospodarski razvoj v Itali, i. Pred istimi težavami ie danes vsak pisec, ki bi hotel zajeti vroke, ki so dovedli do nenadnega preobrata na trgu nekaterih proizvodov v Ita"iji in napovedati nadal.nji razvo’ gi-balnja cen v Italiji. Kljub vsem tem težavam si danes, po dobrih štirinajstih dnevih, od kar je nastopil ta preobrat lahko ustvarimo vsaj medlo sliko o vzrokih tega pojava. PADANJA SAMO NEKATERIH CEN Predvsem ne gre za splošno padanje cen, pač pa je padanje omejeno na nekatera živila in le na nekatere industrijske proizvode, kakor bombažne in svilene tkanine. Pojav ie tako o-mejen, da se italijanska vlada posvetuje, kako bi ga razširila tudi na druga področja. Podoba je kakor bi hotela izkoristiti trenutno psihološko ozračje za akcijo širšega obsega. Padle so cene svinjam in goveji živini, sirarskim izdelkom, olju in nekaterim vrstam sadja. Prispelo je ali je še na poti v Italijo 40.000 stotov zmrznjenega govejega mesa iz Argentine ki ga bodo dodelili večjim mestom po 380 lir kg. (v ceno ni všteta prevoznina! po železnici); uvoženo, je že bilo 13.000 stotov svinjskega zmrznjenega mesa (ki ga bodo prodajali po 400 lir kg); prispelo je tudi 6.250 glav goveje živine iz Danske (po ceni 45.000 Ur za glavo). V zadnjem času so uvozili tudi 4.200 stotov tune v olju in 100.000 stotov škatel konservira-nih rib. Če še dodamo, da smo pred zimo, ko se gospodar rad iznebi živinčeta, da bi si olajšal skrbi za prehrano ostalega »blagas čez zimo na Holandskem n. pr. je nastal pravi pokoli živine zaradi pomanjkanja krme, potem bi s tem v glavnem izčrpali vzroke padanja cen nekaterim živilom. Padajo tudi cene pomarančam in limonam vsled zastoja izvoza. PRED INDUSTRIJSKO KRIZO Italijanska tekstilna industrija je delala s polno paro in danes razpolaga z ogromnimi količinami blaga. V inozemstvu ie že davno naletela na hudo konkurenco. Na kongresu italijanskih prodajalcev svile v. Milanu, ki je bil sklican z namenom, da bi se našla pot svilenim izdelkom iz sedanje zagate, je bilo ugotovljeno, da so v Zuerichu Japonci ponudili svojo svilo pa 42 frankov, nakar so Italijani šli « ceno na 35 frankov. Na pobudo kongresa je italijanska vtada ustanovila poseben medministrski komite, ki bo proučil krizo v. svilarski industriji. Tudi druge italijan- ske tkanine, predvsem bombažne si v. zadnjem času vse teže utirajo pot v inozemstvo, ki je že obnovilo lastno industrijo. Gotovo je, da je tudi nova kreditna p o’.itika italijanske vlade (omejitev in podražitev kredita) vplivala na tekstilno industrijo, da je vrgla večje količine blaga na trg, da bi prišla do likvidnega denarja. Značilno je padanje vrednostnih papirjev najraz ičnejših vrst italijanske industrije tekstilne, elektrotehnične in kemične, ki se je začelo poprej in neodvisno od padanja cen. (V kratkem času je indeks industrijskih papirjev zdrknil od 3560 na 1284). Verjetno ie, da je treba to padanje pripisati strahu predi krizo, ki jo v industriji napoveduje pomanjkanje kapitala. Proti koncu preteklega tedna pa se ie trg industrijskih papirjev nekoliko pomiril in ti so si vsaj deloma spet utrdili položaj. Vprašanje je, ali se je to zgodilo pod vplivom novih načrtov italijanske vlade, da bi podprla srednjo in malo industrijo in pod vplivom nove delitve kreditov ameriške Izvozne banke italijanski izvozni industriji. Značilna je vsekakor kampanja italijanskih gospodarskih listoit, da ie treba čim bolj odpreti vrata tujemu kapitalu in mrzlično povečevanje delniške glavnice industrijskih podjetij. Doslej še ni imela uspeha akcija italijanske vlade, da bi znižanje cen razširila tudi na druge proizvode. Poleg tega sam potrošnik presneto malo čuti olajšanje, ker se cene na drobno po večini uporno držijo. Važen činitelj, ki bo soodlo-čeval pri nadaljnem formiranju cen industrijskim izdelkom, je vprašanje nabave pogonske sile. Vlada obeta industiijcem precejšnje količine premoga, ne pa nafte, ki se v. zadnjem času teže nabavlja; preskrba z električno energijo pa je odvisna od vremenskih razmer. PSIHOLOŠKA DEFLACIJA Ze sama okolnost, da so padle cene samo nekaterim proizvodom in sicer zaradi večje razpoložljivosti, nas navaja k zaključku, da ne gre, za pojav, ki bi bil neposredna posledica deflacijske politike. Razen omenjenega ukrepa o omejitvi in podražitvi kredita ni znaka, ki bi kazal na oster in dokončen preobrat k deflaciji. E. E. Gi-nella je trdil (»Sole«« 30. spt.) »da ie deflacija ministra, Einau-dija verjetno bolj psihološka kakor realna« in »da denarni obtok narašča, čeprav počasi, medtem ko se ne opaža naraščanje vlog.« Bilo bi torej prenagljeno pričakovati splošen padec cen, ki naj bi ga izzvala deflacija. Cene nekaterih vrst blaga, predvsem žita in krme v. Italiji celo naraščajo ne glede na to, da je cena žita in koruze v Chicagu padla. Sovjetska zveza razpolaga z velikimi zalogami pšenice Po -ameriških podatkih bi samo Evropa potrebovala okoli 25 milijonov ton. žita, medtem ko znašajo potrebe vseh ostalih celin drugih 25 milijonov ton. Med izvozniki prihajajo v prvi vrsti v poštev Združene -ameriške države in Sovjetska zveza. Ameriški podatki navajajo, da .ie vsega na razpolago za izvoz okoli 29 milijonov ton žita. Izredno dobra žitna letina, kateri sp pridružila tudi ugodna -poročila o drugih kmetijskih pridelkih, spravlja Sovjetsko zvezo v zelo (Ugoden položaj. Po najnovejših poročilih iz Moskve jo letošnji pridelek pšenice, zahvaljujoč ugodnemu vremenu in poboljšani organizaciji kmetijske- ga dela, za 68% večji kakor je bila lanska žetev. Do 5. oktobra je -bilo požetih 7,700,000 hektarjev več kakor lansko leto do tega dneva in posejanih 3,800.000 hektarjev z ozimino več kakor lansko leto do tega časa. Po vsem tem bo Sovjetska zveza imela na razpolago velike količine žita za izvoz. Velika Britanija še vedno računa, da bi uvozila iz Sovjetske zveze 1,600,000 ton žita, medtem ko je francoska vlada izrazila željo, da bi uvezla 1,5 milijona ton sovjetskega žita. Sovjetska oblastva so v načelu pripravljena u-streči francoski želji, vendar želijo vedeti, kaj bi lahko Francija dobavila v zameno. Francoska vlada sedaj proučuj e to vprašanj e. Poljski je Sovjetska zveza obljubila 300.000 ton žita, medtem ko bo Češkoslovaška prejela 400.000 ton. Pri vsem tem posvečajo sovjetska oblastva pažnjo prehrani domačega prebivalstva, ki ga je lanska suša precej prizadela, in težijo za tem da bi ukinita ra-cior&ranje kruha in če mogoče tudi sladkorja ter drugih živil-Poleg tega naj bi živila bila na razpolago po nizkih cenah. Moskovski listi poročajo, da so kolhozi do 10. oktobra izročili predpisane količine -žita; kar prihaja v skladišča po tem datumu, je vse že prebitek, ki prekaša plan. Elektrifikacijo, sovjetskih železnic «Pravda» poroča, da je danes v -Sovjetski zvezi 1728 km. železnic elektrificiranih. Sovjetska zveza ima v prometu 200 električnih lokomotiv. Tarifna konferenca v Pragi Za dan 28. oktobra je bila ko na promet iz zaledja z re- šitev tarifnega vprašanja na napovedana konferenca pred- ško luko. Tu je prišlo do izra- glavnih prometnih zvezah Trza tudi volia. da bi se našla sta z zalediem hi vsekakor u-rešitev. ki hi Trstu zagotovila godno vplivala na razvoj pro-strijskih in madžarskih želez- uvedbo neposrednih tarif na meta v tržaški luki v kateri nic v Pragi, da bi proučili bohinjski in Južni železnich ki vlada popolno mrtvilo. na najvažnejšem sektorju se- st avnikov jugoslovanskih, italijanskih. češkoslovaških av- vprašanje uvedbe neposrednih (direktnih) že'ezniških tarif četa jugoslovansko ožemiie. med tržaškć luko\ in državami žeta jugoslovansko ozemlje, v zaledju. Jasna rešitev tega Ostane še nenačeto vprašanje organizacije železnic na STO-ju. ki so dejansko še vedno v režiji italijanskih železnic. Italijanska uprava jih vo- Jugoslovanska mornarica se naglo izpopolnjuje Po vsem tem se pričen ja pra-vprašania ie nuino potrebna ška konferenca v ozračju ne samo zaradi neposrednih spravljivosti. Na njenem dnev- di v interesu Italije in v sta-koristi tržaškega pristanišča, nem redu ni samo vprašanje rem duhu narodnostne nestrp-ki so v igri. temveč tudi žara- dopolnitve tarif iz zaledja za nosti. Še do danes ni u-di tega. ker ie način doseda- promet z Reko. temveč tudi s vedla dvojezičnosti niti v nenie g a reševania spravil to Trstom. Gre tudi za uvedbo posrednem poslovanju z jav-vprašaiie na č:). po 15. septembru pa tudi med Češkoslovaško in Trstom (vedno samo po pontebski progi). Za dolgo je bil takšen položaj nevzdržen. Pustiti vprašanje prometa po Južni in bohinjski železnici nerešeno je bilo toliko boli kočljivo, ker ima Jugoslavija v svojih rokah močno orožje, s katerim bi lahko odgovorila na morebitno briskiranje z druge strani. in sicer reško pristanišče. Obnova Reke naglo napreduje in reško pristanišče že danes zmaguje močnejši promet, kakor je bil pred vojno. Poleg tega je Jugoslavija že sklenila dogovore o uvedbi direktne tarife s Češkoslovaško in Madžarsko ter je češkoslovaškim in madžarskim klientom dovolila velike valutne o-lajšave pri poravnavi prevoznin. Na konferenci v Opatiji (proti koncu avgusta), katere so se udeležili predstavniki jugoslovanskih. avstrijskih, češkoslovaških in madžarskih železnic je bil dosežen sporazum tudi glede uvedbe neposredne tarife med Avstrijo in Reko, in sicer s klavzulo, da se uveljavi čim prei. V Opatiji ie bila izpopo’njena tudi češkoslovaška tarifa za Reko, in sicer na osnovi češkoslovaške tarife za Trst. OZRAČJE SPRAVLJIVOSTI Že na konferenci v Opatiji so po poročilih inozemskega tiska proučli vprašanje reper-kusiie neposrednih tarif iz zaledja za promet s tržaško lu- Iz jugoslovanskega tiska prinašamo nekaj podatkov o stanju jugoslovanske mornarice, ki se iz dneva v dan izpopolnjuje, zahvaljujoč velikim naporom države, delavcev v ladjedelnicah ter pobudi po vsem svetu priznanih jugoslovanskih pomorcev. Jugoslovanska prekooceanska trgovinska mornarica je v zadnji vojni izgubila skoraj 80% svojih plovnih edinic. Doslej so iz morja dvignili 8 večjih ladij in 2 velika plavajoča doka ter obnovili 16 trgovinskih ladij. Jugoslavija je vzpostavila obalni premet na vseh predvojnih progah ter uvedla nove trgovin-®e proge z Zapadno Evropo, ka-kor z Londonom, Anversom in Rotterdamom, dalje z Bližnjim vzhodom kakor z Aleksandrijo, Palestino in Ciprom; ter z Vzhodnim Sredozemljem. Posebno pozornost poveča Jugoslavija organizaciji linijske plovbe. OD 150 000 NA 600.000 TON Po petletnem gospodarskem planu bodo jugoslovansko trgovinsko mornarico dvignili od začetnih 150-000 -na 600.000 br. reg. ton; toniaža jugoslovanske mornarice je leta 1939. znašala 390.000 iton. Jugoslavija je letos kupila v inozemstvu 4 velike prekooceanske parnike- v inozemskih ladjedelnicah se za račun Jugoslavi je gradijo 4 prekooceanske tovorne ladje, a v ladjedelnici na Reki 4 takšne ladje. Na račun reparacij je Jugoslavija prejela od Nemčije 5 večjih tovornih parnikov. Tako si je zagotovila povečanje svoje trgovinske mornarice za 17 velikih plovnih enot. Ladje, ki jih je Jugoslavija nabavila v inozemstvu so opremljene z vsemi tehničnimi pripomočki Potniški tovorni parnik «IRad-nik», (6509 tor. reg. ton) je Jugoslavija kupila od družbe «Alaska Patekers Asscciation». Nosilnost «Radnika» (ibrez potnikov) zna. ša 7.320. ton. «Fjartizan-ko», ki je namenjena izključno prevozu potnikov in ki obsega 6.209 br. reg. ton, je Jugoslavija kupila od družbe «Imperiai Star Line of Panama»; prej se je imenovala «City of Lissaibon». Ladja se kuri z nafto, ženejo pa jo 4 parne turbine s skupno močjo '8.500 konjskih sil. ; vozi z brzino '18 m,ilj na uro. — Te dni je Jugoslavija nabavila prekooceansko ladjo «St. -Lawrence», ki je 'bila doslej v službi družbe «Ist-torandtsen» En ki je dolbita novo ime «Borata». Ladja se je lansko leto ob -prevozu krompirja za UNRRO ponesrečila ter so jo jugoslovanski pomoči rešili. «IBorac» je moderna ladja tipa «-Victory» Sn je bila zgrajena spomladi 1. 1945. v Ameriki- Njena nosilnost znaša 10.500' ton; vozi z ibrzimo- 17 milj na uro. V jugoslovanskih ladjedelnicah bodo ladjo popravili in preuredili za potniško tovorno ladjlo, nakar bo opravljala linijsko službo z inozemstvom. V inozemstvu je Jugoslavija, kupila tudi veliki motorni tanker «Jajce». Ladja je bitih zgrajena 1930. lete; njena nosilnost znaša 9.700 ton, terzina pa 11 in pol morske milje na uro. IS «PARTIZANKO» V AVSTRALIJO Z luksuznim potniškim prekooceanskim parnikom «Partizanko» pripravlja jugoslovanska po» morska agencija prvo peto-vanje v Avstralijo. «Partizanka» bo od-pl-ula iz Splita v drugi polovici novembra; spotoma (bo pristala v Haj-fi in Pord^Sajdu. Nia- račun reparacij Nemčije je Jugoslavija prejela 5 prekomorskih ladij, toda te so bile precej poškodovane in izropane. Po obnovi v inozemskih ladjedelnicah sta doslej prispeli v jugoslovanske luke dve ladji, in sxer WLosinj» z nosilnostjo 7.670 ton. in «Safoac» z nosilnostjo 4.855 ton. Ostale tri bodo obnovljene do konca tega leta. Med njlmiil je «Bosna» z nosilnostjo 12.293 ton (7773 tor. reg. ton) ; to too -največji jugoslovanski tovorni parnik. Ostali dve ladji sta -manjši. «To» ipuskd» ima nosilnost 3-410 ton in -«-Vis» 3.140 ton. Vzporedno z -gradnjo novih ladij obnavlja Jugoslavija stare--poškodovane la-dje in dviga iz morja takšne, ki so sposobne za obnovo. Državno podjetje «Bro-dospas» je j-ulija dvignilo v splitski luki velik parnik -«Balčik» z nosilnostjo 5.500 ton-, ki je bil agra,jen leta 1940. za Romunijo, a je bil potem uvrščen o italijansko trgovinsko mornarico. Parnik je m-očn-o poškodovan. Nedavno so Ee na Reki pričelo priprave za dviganje prekomorskega parnika u.Raimtoi» z nosilnostjo 6.000 ton. Parnik je bill zgrajen med vojno in bombardiran na svoji -prvi vožnji. Vzporedno z izpopolnjevanjem -mornarice tečejo popravila luk, predvsem reške luke, ki bo do konca -tega leta v veliki meri že Obnovljena. Dotlej bodo namreč obnovili že okoli 70% vse obale, ki! meri -4.400 m. in od katere je ostalo po vojni nepoškodovane le 190 metrov. Od 24 velikih 1-u.ških žerjavov so jih doslej obnovili 18.— Sam promet je na Reki dosegel rekordno višiho 2. oktobra: saj je -bilo ta dan v luki 14 velikih prekooceanskih ladij, 11 domačih in 3 tuje. PRESKRBA TRSTA Z ZIV-LJENSKIMI POTREBŠČINAMI Ob nastopu prvega mraza je stopilo t-udi letos v ospredja vprašanje oskrbovanja Trsta, s prehrano in drugimi življenski-mi potrebščinami. Sef ameriškega odoslanstva za -pomoč STO-ju jo pod-al v tem pogledu na zadnji tiskovni konferenci optimistično sliko: dnevni obrok živil m-a nakaznice vse-. Ibuje -danes 1200 kalorij, v primeri s prejšnjimi 1000 kalorija» Imi in upanje je, da too v bodoče obrok povišan za nadaljni-h 1306 kalorij. Razdelili -bodo 16000 ton premaga im 8000 koksa-Predvidena je tudi razdelitev dodatnih obrokov sladkorja in -fižola. Odposlanstvo razpolaga -poleg tega z vsoto ene -milijarde in pol lir, ki izvira iz izkupička (razdeljenega blaga, in bo razdeljena v dobrodelne namene. Vesti o padanju sen v Italiji, ki se -sicer š-e ne odraža n-a tržaškem živilskem trgu na drobno, krepijo optimistično razpoloženje. Najbližja bodočnost -bo pokazala, v koliko je ta optimizem- u-tcmeljen. Zgrešno bi -bilo na vsak način prekrivati prehrambeno težkoče, ki so skupn-e vsem evropskim državam in s tem -ustvarjati ;umetno ozračje brezskrbnosti. Naj omenimo samo, da nastopa najtežje razdobje za oskrbo z živili šele v prvih po» mladinskih mesecih. Cas je tudi, da se že sedaj sto» rij o osnovni ukrepi za samostojno življenje Trsta tudi na tem sektorju. Gospodarstvo, ki se opira izključno n-a tujo pomoč in na -umetne tvorih e nima pogojev za zdrav in krepak razvoj. NAČRTI ZA GRADITEV INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA Ze sam topografičen- položaj Trsta -določa Zavclisko ravnino 'kot edino področje, kjer -bi bil možen razvoj bodoče tržaške industrije. V zvezi s tem obstojijo načrti za izgraditev industrijskega pri' 'Stanišča v Miljskem zalivu■ Medi -drugim jo predviden kanal, ki tot segal 1000 -m v žarveljsko močvir- Iz tržaške gospodarske kronike je in bi tbil 1100 metrov širok. Okoli 120Q metrov kanala je bilo žq pre-d vojno zgrajenega. Ko je ZVU v začetku lanskega leta začela izvajati program javnih del, jo -bito govora tudi o tem načrtu. Proračun stroškov za izkop kanala je baje znašal devet milijard lir. Vsekakor pa ni takrat ZVU načrt vključila med javna koristna dela. V zadnjem času se je za industrijsko pristanišče in za industrijsko cono v Zavij ah zanimanje zopet oživelo. Občinski svet je razpravljal o poročilu -družbe za industrijsko pristanišče v Trstu, ki -priporoča, -da bi se svet zavzel pri ZVU za uresničenje načrta za ureditev industrijskega področja v Z-av-jalh. Omenjena družba je bila ustanovljena 'leta 1930. z začetnim kapitalom 4 milijonov lir. Akcije so podpisale za 41% tržaška, miljska in tržiška občina, za 23% CERI, za 16% zavarovalnice in, banke, za 3% druge ustanove. Med -ustanovitelji in svetniki družbo so bila svoj čas Tržačan nom dobro znana i-men-a Bandii, IFerasino in. Paignini. Istočasno je posebni odbor pri Trgovsko-industrijski zbornici v Trstu proučeval razne prošnje za ustanovitev novih industrijskih podjetij. Med drugim poročajo o načrtu za novo oljarno v Zavijati, ki -bi nadomestila dela -va-nje staro tovarne «Gasilni». Vse te vesti so za Tržačane brez dvoma razveseljive in želeti Ibi bilo, da bi s-e načrti tudi uresničili Prpomniti pa je na vsak način, da tol morali biti slični problemi! obravnavani v širših krogih, ki Ibi predstavljali interese vse skupnosti. Morebitni začetni zgrešeni koraki utegnejo imeti u-'sodne posledice za razvoj tržaškega gospodarstva. BREZPOSELNOST Brezposelnost v Trstu je postala že kronična bolezen in ne vzbuja kot taka pri odgovornih organih pozornosti, kot Ibi to Zahtevali moralni, socialni in gospodarski razlogi. N-ajnovejši statistični podatki urada za delo -govorijo o 26.000 brezposelnih, verjetno pa jih stvarno ni manj kot 60.000. Položaj se je nekaj poboljšal za delavce kovinske stroke. Do-sedaj so dobili precejšnjo zaposlitev tudi stavbeni delavci in nekvalificirane delovne moči. Število brezposelnih pa bo na. raslo v zimski sezoni. Stavbena sezona gre proti koncu; večja javna dela so v glavnem dovršena; drugi sektorji ne dajajo možnosti večje zaposlitve. Dnevna podpora za vsakega nezaposlenega znaša sedaj 200.— lir. To predstavlja skoraj brez-pomenfono pomoč brezposelnemu, na drugi strani pa je znatno ga spodarsko breme za skupnost (150 milijonov lir mesečno). Gospodarski drobiž NAJVEČ JA TOVARNA SVINČNIKOV V EVROPI Tovarna svinčnikov Hardtmuth Koh-i-Nor, narodno podjetje v Čeških CBudejovicah, je največja tovarna svoje -vrste v Evropi. Podjetje izdela letno (milijon ve-lcducatov svinčnikov. Dve tretjini proizvodnje gre v izvoz v vse evropske in prekooceanske -države. Tovarna ima 1.400 nameščencev in je proizvajalni načrt izpolnila na 175%. NOVI PISALNI STROJI ČEŠKOSLOVAŠKE KONSTUKCIJE Narodno podjetje Zbrojovka v Brnu je v teh dneh izdelala svoj 2 000 traktor Let or in 10.000 pi-lsalni stroj Remington, ki ga izde» luje v licenci. Zbrojovka bo začela v kratkem izdelovati nov pisalni stroj lastne konstrukcije. I. R. 1. (Istituto per la ricostruzione industriale) je bil naj. važnejša gospodarska institucija -fašističnega režima. Vendar je bil njegov obstanek komaj vi den. Režim je uspel zakriti tega pajka, ki je razpredel svojo mrežo po celi državi in samopašno gospodaril z vso večjo industrijo Italije. Urejal je vso proizvod, njo in njeno razdelitev. Določal je dividende, trošil je neomejeno finančna sredstva, kakor se mu je ljubilo in združeval ali likvidiral tista podjetja, ki mu niso bila po godu. Nastavljal je od glavnih ravnateljev do ponižnih nastavljencev vse osebje po industrijah. Vse je vršil s podrejenimi ustanovami vladal je s svojim zaupnikom, ki jih je ustoličil po neštevilnih upravnih svetih in nadzornih odborih po vsej Italiji. Vendar ni široka javnost o njem ničesar vedela in je bila mnenja, da ni nastopila nobena sprememba. Pravila I. R. I. so bila sprejeta 23-1-1933. in odobrena z ministrskim dekretom 30-1.1933. ki je bil objavljen v službenem listu «Gazzetta Ufficiale», toda v redni zbirki zakonov «Ler» ga ni ! Gazzetta s tem dekretom je dospela le v redke roke. In vendar smo jo našli. I. R. I. SE VEDNO GOSPODARI Ker pa ta pajek še vedno gospodari, se moramo z njim ba-viti. Povojna Italija je pustila I. R. I.-jevo organizacijo industrije, kakor je bila. Le malo je oponentov in iz dnevnega časopisja se opaža le srdit boj med demokristjani in kvalunkvi- JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA LADJA »PARTIZANKA« sti. (polemika med «Uomo Qualunque» in «Popoiom», v katere, ga stranki pripadajo I. R. I.-jeva zastopstva po velikih industrijah). Nas zanimata delo in usoda I. R. I.-Ja predvsem zaradi njegove dediščine na Svobodnem tržaškem ozemlju. Tu je namreč njegov dedič prav Svobodno tržaško ozemlje. Naš interes je, da ne bo prikrajšano I I. R. I. je namreč v celoti dr-čavna tvorba in po mirovni pogodbi z Italijo je vse to premo, ženje prešlo na Svobodno ozemlje v smislu ekonomskih in finančnih določb X priloge mirovne pogodbe. Gre za vse podružnice velikih bank, za ladjedelništvo, za -metalurgijo, elektriko, plovbo, rudarstvo, kemično industrijo, komunikacije, gozdno eksploatacijo itd. KAKO JE NASTAL I. R. I.? Rodila ga je kriza. Diktator Mussolini ga je potreboval, da je osredotočil v svojih rokah poleg politične še vso gospodarsko oblast. Kriza mu je pra-v prišla, saj je leta 1935 zadovoljno izjavil v parlamentu : «Go-spoda industrij-ci, preradi ste prejemali pomoč iz mojih rok. Spravil sem nad 3/4 industrije v državne roke». Deflacijska politika fašističnega režima v letih 1926-1929. je spravila veliko industrijo v škripce. Povzročila je nelikvidnost velikih bank, pri katerih je bila industrija silno zadolžena. Na veliko je banka prodajala delnice državi. Trd) se, da je dal povod za ustanovitev IRI-ja polom velebanke COMIT (Banca commerciale italiana). Z nakupom delnic je država dobila v svoje roke kontrolo nad tremi veleban-kami : Commerciale, Credito Ita. liano in Banco di Roma, ki so bile proglašene za banke državnega intercisa». Država je začela na debelo -sanirati industrijska podjetja s podeljevanjem kreditov, z nakupom delnic in na veliko likvidirati. Te operacije so se vršilo naprej po Likvidacijskem zavodu, toda pravi temelj novj gospodarski politiki režima je dal kr. ukaz z dne 23-1-1933., kateremu je sledil statut «Zavoda za obnovo industrije» (IRI-ja). PRAVILA IRI-JA Statut IRI-ja proglaša ta zavod za javno ustanovo in ga deli na: a) sekcijo za finansiranje industrije in b) sekcijo za likvidacijo industrij. Obe sta avtonomni z lastno bilanco in last- nim premoženjem. Glavnica sekcije za finansiranje industrije je znašala 100,060,000 lir; vpisali so jo v Cassa depositi e prestiti, Cassa nazionale delle assicurazioni in Istituto nazionale delle assicurazioni. Predsednik ®e postavlja s ukazom in vlada imenuje ostalih 6 članov upravnega sveta. Sekcija je imela pravico vršiti vse mogoče finančne operacije s privilegiji v vseh pogledih, zlasti glede izdaje obveznic. Jasna je tendenca, da se vršijo razna ove-rovljenja v okviru Zavoda in ne sodišč. Dobiček Se večinoma po. rabi za rezervo, vendar -se še dei razdeli med lastnike deležev. Sekcija b) samo likvidira šibka podjetja od katerih je režim dvignil roke. Vsled vojnih priprav. vojne v Abesiniji, Španiji in Albaniji in vsled nacističnih podvigov v gospodarstvu je fašistični režim sčasoma zakonodajo IRI-ja dopolnjeval po obsegu in vsebini. MORSKA PLOVBA Z dekretom -zakonom 7-XII-1936. je bila popolnoma reorganizirana vsa morska plovba. Vse obstoječe državne subvencije so bile ukinjene. Ustanovljeni so so bili 4 sektorji plovbe in dodeljeni družbam «Italija» v Genovi, «Tržaški Lloyd» v Trstu, «Tirrenia» v Neaplju in «Adria tiča» v Benetkah in določene proge in subvencije, ki so se vsaka 4 leta menjale. Ako družba ne sprejme izpremembe, mora v likvidacijo. V tem primeru pre--ide ves njen plovni park z vso opremo v last ministrstvu za promet, ki vrši nadzorstvo nad plovbo. Istočasni drugi dekret -zakon pa je udaril finančno osnovo i sej plovbi. Za vse štiri gornje plovne družbe so bile ustanovljene delniške družbe z glavnicami od 500, 300, 250 'in 150 milijonov lir. «I. R. I.» podpiše te akcije in ima pravico udeležiti Se vsakega zvišanja delniških glavnic. Zlusti pa si je režim prisvojil vpliv pri teh družbah z ustanovitvijo delniške družbe. FINIM ARE «Società finanziaria marittima», s kapitalom 900 milijonov lir, ki ga v celoti vpiše IRI. F Rimare ima n allogo prevzet) participacijo pri navedenih stirili plovnih družbah in sj tako zagotoviti kontrolo nad njimi. V resnici je IRI udeležen pri družbah «Italia», «Tržaški Llogd», ir «Adriatica» s 100% delnišk? glavnice. Nadalje je naloga rinfilare, da skrbi za finansiranje teih družb in za njihovo tehnično koordinacijo. (Se nadaljuje) V. R. Vprašanje dobave električnega toka Sto-ju Glavna dobaviteljica Jugoslavija Trst ali Benetke? Borba za avstrijski promet Mirovna pogodba z Italijo določa (čl. 21 - IX aneks), da sta Jugoslavija in Italija dolžni ob-komii in sicer z dobavo tolikšne skrbovati STO z električnem lo-količine električnega toka iin po takšnem rodu dovajanja, kakor ustreza ISTO-ju. V začetku ni ista dolžni dhbavljati višje količine električno energije, kot so se običajno ddbavljale področju STO-j a, toda obe državi marata dobavljati na prošnjo STO.ja večje količine v razmerju z naraščanjem potreb;, vendar mora biti vsako povečanje dobave za več kot 20% predmet sporazuma med (prizadetimi državami. 'Problem dobave električne e-nergijo Trstu in STO-ju je življenjskega pomena in ne bo odveč, če se na kratko dotaknemo tega važnega vprašanja. Področje, ki pripada STO-ju, je pred vojno porabilo letno nad 250 milijonov kilovatnih ur, z močlno tendenco k naraščanju (povprečno 20.000 kwh letno- v zadnjih letih pred izbruhom vojne). Nad polovico uporabljene energije (130 milijonov kwh) je prilla jalo iz srednje Soške doline (hidrocentrale v Doblarjih in Plavrh), drugo polovico pa so dobavljale beneške hidrocentrale Santa Croce in Collina. Soške centrale pa so lahko nudile Ita. liji 600 milijonov kwh iz odpadne produkcije, posebne v zimski sezoni in s tem omogočale italijanskim centralam znatno Razbremenitev. Med vojno jo gradnja hidrogeniral znatno zaostala v primeru z naraščajočimi zahtevami industrije in prebivalstva. Položaj se je še iposlabšal po letu 1944. za radi nastopa izredno suše, ki' je verjetno v zrvcai z naravnim periodičnim ciklom padavin. Danes prihajajo iz vseh evropskih dežel novice o omejitvi potrošnjo električnega, toka,. Kriza jo posebno težko prizadela severno Italijo, kjer so se vodne zaloge ztiižule od 1.300. bilijonov kwh v avgustu 19AG. na 100. milijonov kwh v marcu 1947. Isti pojav se ponavlja tudi v sedanjem razdobju. Razumljivo je dia tudi Trst ne tvori izjeme glede splošnih ovir in težkoč, ki jih prinašata sedanjost in bodočnost. v V neposredni bodočnosti je pričakovati izboljšamjia, samo, v ko. Ukor bo to dopuščale količina Padavin in v kolikor ni potrošnja ostala na sedanji stopnji, kar pa sel ne predvideva. Stvarna rešitev problema pa je treba iskati izključno v gradnji in dopolnitvi novih virov električne energije v sosednjih državah ISTO-j a — Jugoslaviji in I-taliji. EteJctrična industrija v Italiji je dobro napredovala. Pod pritiskom razmer so Italijani vložili v elektrifikacijo velike napore ’n lahko rečemo, da so danes možnosti izkoriščanje vodne sile v glavne iizčrpane. Nove naprave ki bi zahtevale ogromne investicije in bi naletelo na težke tehnično ovire. V igradnji je hidro-centrala Lumei v Benečiji, ki pa ko verjetno dokončana šele 1950 m ki bi morebiti prišla v poštev 'Za dbakrbo Trsta z električnim tokom. Do leta 1991. predvidevajo v Italiji naraščanje proizvodne električne energije za 20%, vsekakor pa bo izvoz elektrike1 iz Italije posebno v sezoni zmanjša. ne proizvodnje težko vprašanje, ker mora itak Italija dopolnjevati energetične vire z uvozom Premoga pod nelahkimi pogoji. Drugačna je v tem pogledu sli-ku položaja v Jugoslaviji. Jugoslavija je med vsemi evropskimi državam; dbdarjena s sorazmerno najbogatejšimi vodnimi silami. Kliub temu pa ni bilo zgrajeno v 22 letih stare Jugoslavije niti ena velika ihidro-centraila,, ker so zasebni interesi ^jali prednost kaloričnim centralam, ki zahtevajo sicer imanj-so investicijske stroške, a proz-va-jajo drag električni tok. Težnje nove Jugoslavije na jCm sektorju pa so značilno podčrtane v zakonu petletnega pia-oa. Naj omenimo samo, da sc ib° proizvodnja električnega toka 'Povečala za 595% do leta 195,1 v Pritneru z Setom 1939. V prvem letu petletke že gradijo 25 velikih hidroceritrai,, med katerimi so najvažnejše 3 v DR Sloveniji (Mariborski otok, Mo-st° in Medvode), dve v L-R Hr-vatski (Vinodol in Tribalj ), 4 v Bosni-Hcrceigovinii (RogaMč, ki Ze obratuje, Sami, Zvornik na Drini), 2 v Srbiji (Avčarska Banja, Iioskovac) in 1 v Črni gori (Slak). Ze v teku petletke pa bodo pričeli graditi še mnogo drugih hidirocentral, ki bodo pričele obratovati po letu 1961. Za Trst in njegovo ozemlje pa bo postalo kaj kmalu zopet aktualno vprašanje izkoriščanja naj,bližjih vodnih sil. Trst bo moral računati z novim položajem, ki je nastali po priključitvi 'Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V tem pogledu prideta v prvi vrst; v poštev gornji in srednji tok Soče. Načrti za izkoriščanje vodhih padcev trga področja so bili deloma dovršeni že pred prvo svetovno vojno, a prvi dve hidroc en trali (SV. Lucija in Dob-larji) sta bili dograjeni šele med '1937 - 1940. Osnovni načrti za elektrifikacijo Soškega bazena, ki sedaj pripada Jugoslaviji predvidevajo pa še te-le' hidrocentrale : 1.) hi-drocentrala na Predvlu (umetno jezero 70 milijonov m3 vode, padec 436 m, zmogljivost 22.000 kw, letna proz'vodoja 45 milijonov kwh); 2.) hidrocentrala pri Koritnici (HO milijonov m3 vode, padec 110 m; zmogljivost 14 misijonov kwh.) ; 3.) hidrocentrala ipri Trnovem (3 milijone m3 vode, padec 162 m, zmogljivost 27.000 kw, letna proizvodnja 150 milijonov kwh) : 4.) hdrocen- trala na Idrijci (18 milijonov m3 ilijonov m3 vode,, padec 98 m, zmogljivost 25.000 kw, letna proizvodnja 100 milijonov kwh); 5.) hhdroC\mtnđa Sclkfin - Pevmica (4 milijone m3 vode, zmogljivost ,27,090 kw, letna proizvodnja 60 milijonov kwh) in 6) hidrocen' tralana Idrijci (18 milijonov m3 vede, padec 98 m, zmogljivost 21.000 kw, letna proizvodnja 90 milijonov kwh). Zanimiv je tudi načrt izkoriščanja gornjega teka Timoma, preden ta izgine v kraško podzemlje. Z zajezitvijo pri Vremah Ibi se stvarilo umetno jezero 26 mili j. m3 vode, ki bi bila speljana po 3,2 km dolgom odprtem prekopu in vodnem predoru na rob kraško planote pri Bazovici; s padcem 350 m bi vodno silo izrabljalo dve serijski hidro-cemtrali v Zavljah. Zmogljivost h'drocentral bi bila 32.000 kw, z letno proizvodnjo 150 milijonov kwh. Z o iz shematičnega opisa mož. Švicarski listi («Journal de Genève») priobčujejo poročilo rimskega dopisnika švicarske «Telegrafske agencije», ki vsebuje podatke italijanske vlade o gospodarski vrednosti tistega dela Julijske krajine, ki ga je Italija morala odpustiti Jugoslaviji v smislu mirovne pogodbe. Poročilo italijanske vlado navaja, da je vrednost Julijske krajine po cenitvi avstro-ogrskih otolastev iz leta 1910. znašala 500 milijard goldinarjev; všteta je tudi zadrska pokrajina. Cenitev vključuje vredinost državnega in zasebnega imetja. Od Julijske krajine je pripadlo Jugoslaviji 7.429 kV. km. in STO-ju 783 kv. km, medtem ko je Italija zadržala 655 kv. km. Italijanska' vlada trdil, da so je vrednost ozemlja, ki je bilo leta 11318. priključeno k Italiji, pod italijansko upravo podvojila Za obnovo pristanišč v Trstu, nih virov električne energije, ki jih nudi Slovensko Primorje je raWiidno, da 'bo v bodoče Jugoslavija lahko postala če ne izključna pa glavno dobaviteljica ielektričnega toka Tržaškemu o-izemiju. Pripomniti pa moramo, da foo po priključitvi električnega omrežja Slovenskega Primorja, jugoslovansko gospodarstvo lahko izpremienilo smernice, ki so vodile elektrif kočijo Julijske ‘krajine pod italijanskim režimom, in da bodo morda jugoslovanski gospodarstveniki in strokovnjaki našli še primernejše rešitev vsaj, v kolikor gre za nuj-nostnt razpored elektrifikacijskih del. Ostane na na vsak način dejstvo, da je usoda Trst:a na tem kakor na druigin sektorjih tesno povezana z zaledjem. goldinarjev Pulju, Zadru, na Reki in v Rovinju je Italija potrošila 200 milijonov Ilir. Zgradila je 430 km cest in popravila 4394 km poti. Med speljanimi vodovodi omenja poročilo predvsem istrski vodovod. — Za moderniziranje rudnika na Raši je potrošila skoraj 2 (milijardi današnjih lir, elektrificirala je 597 km železnic in zgradila 31 299 stanovanj. Za zamenjavo denarja (avstrijskih krom) je «žrtvovala» 1,500 milijonov lir. Kakor omenja švicarska Telegrafska .agencija so bili ti podatki vzeti iz dokazilnega gradiva italijanske vlade na mirovni konferenci, ko se je šlo zai razmejitev v Julijski krajini. Kot takšni so pač propagandnega značaja. Težko j e pač izraziti vrednost nekega ozemlja v denarju. Objektivni cenilci pogrešajo v italijanskem poročilu predvsem pasivne postavke in postavljajo V tržaških gospodarskih krogih je zbudila živo pozornost napoved dunajskega tiska, da bo 60 članov «Avstrijskega znanstvenega društva za proučevanje prometa» ob koncu oktobra obiskalo Benetke, da bi si ogledali pristaniške naprave v beneški luki in proučili možnosti za usmeritev avstsriskega prometa skozi to pristanišče. Dunajski strokovni list «Verkehr» je celo dodal, da je za avstriski tranijt prikadnejša beneška luka kakor ostale luke na Jadranu (reci: Trst in Reka). Po najnovejših vesteh je bil ta obisk odpovedan, in sicer «iz vprašanje: Koliko je pa Italija izvlekla iz Julijske krajine- Tako m. pr. na račun davkov, glede katerih saimi italijanski publicisti (glej knjigo «Venezia Giulia», uredil Luzzatto-Fegiz, Trst 1946.) priznavajo, da so jih v Julijski krajini italijanski izter. j evale! pobirali mnogo strože kot v 'Italiji. Koliko je pa morala Julijska krajina plačati za 'vzdrževanje ogromnega upravnega aparata (italijanskih šol in drugih fašističnih ustanov). Koliko zemlje so pogoltnila samo italijanska vojna letališča, za katera niso oškodovanci prejeli nobeno odškodnine? Zanimivo bi bilo vedeti za koliko je padla proizvajalna sila Julijske krajine ker es je moralo za časa italijanske uprave iz nje izseliti o-kolli 100.000 Slovencev in Hrvatov. Zakaj je italijanska uprava investirala toliko denarja v raški rudnik? Naravno da bi iz njega čim več izvlekla. 200 milijonov lir za primorska pristanišča v te-teku 25 let Mar je to mnogo? Poročilo, ki govori o graditvi cest in vodovodov pozablja omeniti, ifla vsa tia dela, kakor tudi razširjenje mnogih železniških postaj sodijo v okvir Mussolinijevih priprav za napad na Jugoslavijo. Koliko milijonov n. pr. je bilo zabitih za utrdbo na Nanosu in V Trnovskem gozdu? Glede «žrtve» za zamenjavo avstrijskih kron pa je sam Virginio Gaydia v svoji anketi' o gospodarskem položaju v Trstu, da je zamenjava na podlagi 60% pomenila za gospodarstvo Julijske krajine izgubo 40% njenega imetja. ČEŠKOSLOVAŠKA ŠPORTNA LETALA V FRANCIJO IN IN FINSKO Na osrednjem praškem letališču so prevzeli francoski piloti pet letal tipa Praga Baby-E~ll4 za aeroklub v Mulhouse. Ta pošiljka je prva v seriji letal, katera je Francija naročila na Češkoslovaškem za svoje aeroklube. Na praškem letališču so bili navzoči tudi zastopniki finske vlade, ki se v Pragi pogajajo za novo finsko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo, v okviru katere sc zanimajo tudi za večjo pošiljko športnih in prometnih letal za Finsko. Prvi odsek moderne betonske ceste Ljubljana—Trst je bil izročen prometu 21. septembra. S tem je dograjenih prvih 13 km te ceste in sicer Podsmreka pri Ljubljani—Vrhnika. V železarni v Slavonski Požegi so začeli obratovati novi plavži. Šestmesečni plan je bil izpolnjen s 122%. « * * V soboto 20. sept. je začela obratovati v Sloveniji prva tovarna za montiranje radio-cipuratov; izdelovala bo ne samo sestavne dele /adio-aparatov, marveč tudi razne radio-tehnične pripomočke. » * * Pionirska proga v Košutmaku pri Beogradu je bila izročena prometu v nedeljo 21. septembra. Zemeljska dela na mladinski progi so v glavnem končana. Položenih je do sedaj že 140 km proge .Qd Samca do Doboja voziijo že redni vlaki. « * * V mesecu oktobru bo dograjen Barčičev pemol v reško-sušaškem pristanišču, pri čemer bodo pridobili operativno obalo za dve veliki prekooceanski ladji. Se to ;valutnih razlogov.» Vemo, da v zadnjem času večina evropskih držav omejuje potovanja v imo-zemstvo prav iz valutnih razlogov, Vsako takšno potovanje je treba plačati z nabavo tujega denarja; toda bolj je verjetno, da je bil ta obisk odpovedan tudi iz drugih, tj. mednarodnopolitičnih razlogov. Pri vsem tem ostane odprto vprašanje beneške konkurence Trstu v Avstriji. Benečani, stoletni nasprotniki tržaške luke, so posebno čas italijanske uprave v Trstu izkoristili za utrditev svojih postojank v Avstriji. Avstrija je v glavnem ostala zvesta Trstu, ker je vedno gojila tiho nado, da si bo v Trstu priborila neke posebne pravice, kakor svobodno cono ali celo lastno mornarico. Potrebovala je tudi mineralna olja iz tržaških čistilnic. Benečani so obnovili akcijo za poživitev tranzita iz Avstrije. Z ameriškim kapitalom bi radi povečali svoje čistilnice, ki naj bi se preskrbovale s surovinami iz anglo-ameriških vrelcev na Bližnjem vzhodu, v Arabiji, Perziji in Iraku. Iz beneških zalog petroleja naj bi zalagali tudi Srednjo Evropo, predvsem Avstrijo. Benečani se trudijo, da bi privlekli tudi struje tujskega prometa Bližnji vzhod — Srednja Evropa. Avstrijski referent na IV. znanstvenem tednu za mednarodni promet na Dunaju je poudaril potrebo, da si Avstrija zagotovi za svoj uvoz in izvoz vsa «.južna» pristanišča, predvsem Trst., Benetke in Reko. Glavna luka za Avstrijo na jugu naj bi bil Trst, vendar Reka in Benetke nudijo za, promet določenih vrst blaga prednosti, ki jih mora Avstrija, izkoristiti. Referent poudarja tudi potrebo po zvezah z Benetkami in to s poudarkom ki ni bil doslej v navadi pri Avstrijcih. Učinki beneške propagande, ki je zlasti oživela po nedavnem «pristaniškem sestanku» v Benetkah, so pač na dlani. Ce so Benečani že v času, ko je bil Trst pod italijansko upravo, izkoristili vsako priliko, da bi privabili v Benetke čim več prometa iz Avstrije in Bavarske in to po progi Trbiž-Benetke, je jasno, da bodo nadaljevali s to taktiko toliko bolj zdaj, ko je Trst svobodnejši. Razlika med relacijami Trbiž-Trst (168 km.) in Trbiž-Benetke 222 km., Trbiž-Mestre celo samo 210) ni tako velika, da bi mogla ugodno vplivati na razvoj v prid Trsta. Poleg tega je bil vozni red vlakov že v času italijanske zasedbe Trsta tako krojen, da so bile potniške zveze med Trbižem im Benetkami neprimerno boljše kakor s Trstom. Iz tega lahko izvajamo zaključek, da je sedanja prometna politika STO-ja, ki je v bistvu ostala v italijanskih rokah in teži za tem, da ves promet iz Srednje Evrope spravi na pontebsko progo, povsem škodljiva gospodarstvu Trsta, in sicer prav iz razloga, ker je ta proga pod vplivom Benetk, oziroma Italije. leto pa bodo nadaljevali z obnovo obale za nadaljnjih 20 velikih in 4 manjše ladje. V začetku septembra so pričeli obnavljati tudi petrolejska pristanišča, ki so bila porušena do 90%. V teku so zavarovalna dela pred valovi. V načrtu pa je še poglobitev pristanišča, da bodo lahko pristajale ladje največie tonaže. * * * V bližini Prijedora gradijo že nekaj mesecev novo tovarno celuloze, ki bo ena izmed naj večjih na Balkanu. Dela dobro napredujejo in predvideva se, da bo tovarna začela obratovati že spomladi 1948. * * * V Dalmaciji so pričeli z obnovo oljčnih nasadov, ki so bili v nekaterih predelih močno poškodovani po okupatorju. V letošnji sezoni so nasadili en milijon oljk, v petletki pa je predviden nasad pet milijonov oljk. 3. oktobra so prvič zopet vozili potniški vlaki direktno iz Gorice preko Sv. Lucije do Jesenic. V teku so že popravila na progi Gorica—Štanjel—Trst. Ta proga je bila za časa anglo-ameriške okupacije popolnoma zanemarjena. 500 milijard Nova Jugoslavija vstaja iz vojnih razvalin s VESTNIK Tržaški trg in padec cen v Italiji Slovenskega gospodarskega udruženja Ke.r je Trst še vedno vključen v sistem italijanskega gospodar- DRAGINJSKE DOKLADE in slaščičarski stroki za dvo- v industrijski, gostilničarski, pekovski mesečje oktober - november. st va, jc vpliv italijanskih tržišč odločilen za tržaško trgovino na debelo in na drobno. Tržaški trg je zvesto sledil indeksu italijanskih cen, ki se je, kot a) MOŠKI : na uro : dnevno : tedensko mesečno znano, povišal samo letu 1947 od nad 20 let stari . . . . . 67.90 543.15 3.258.90 14.121.90 100' na 185. Tržaški trg je bil v od 18 - 20 let . . . . ... 64.50 516,— 3.096,— 13.416.— nekaterih primerih tako občut- od 16 . 18 let . . . 407.35 2.444.10 10.591.10 ljiv, da je prišel na prvo od 16-18 let (za gost. stroko) —.- - 325.90 1.955.40 8.473.40 mesto v procesu naraščanja cen pod 16 let . . . . 271.55 1.629.30 7.060.30 in da ni trenutna stanovitnost ne- b) ZENSKE: katerih artiklov na italijanskem nad 20 let stare . . . . . 59.05 472.55 2.835.30 12.286.30 tržišču utegnila ustavit; težnje od 18 . 20 let . . . . . . 47.50 380.20 2.281.20 9.885.20 k povišanju. od 16 - 18 let . . . 342.20 2.053.20 8.897.20' od 16-18 let (za gost stroko) —- - 298.75 1.792.50 7.767.50 S tega vidika bo sedaj zanimi- pod 16 let . . . . . . . 33.95 271.55 1.629.30 7.060.30 v o slediti, kako ho tržaški trg v sedanjem razdobju reagiral na Opombe: Postavke «na uro» te zapore se more ugotoviti z nižje kvotacije nekaterih pol jedel- veljajo za nameščence slaščičar- odredbo finančnega oddelka ZVU skih proizvodov na italijanskih skih trgovin; za nameščence slaščičarskih delavnic gornje postavke ne veljajo. — V gostlniški stroki ter za bare in kavarne velja pri moških in ženskah: prva postavka za osebje, staro nad 26 let, druga postavka za osebje od 21. . 26. leta in tretja za osebje od 18. - 21. leta starosti. Draginj ske doklade za obrtno stroko smo prinesli že v prejšnji številki «Gospodarstva». OSNOVNE PLACE obrtniških nameščencev od 1. oktobra dalje (Ne veljajo za pekovsko in slaščičarsko stroko, za brivce, zidarje, zobotehnike, slikarje in dekoraterje.) KROJAČI: specializirani delavec moški : ženske : na uro .............. 45.55 36.40 kvalificiran delavec 40.30 30.62 ŠIVILJE (ženska dela) : a) Konfekcija ženskih oblek: 47.90 ali prva de. ...... 38.15 32.95 . 47.90 ali prva de-...... 38.15 druga de-.... 31.65 prikrojevalka specializiram lavka kvalificirana ali druga delavka ...................... bi Perilo po meri : prikrojevalka specializirana lavska . . kvalificirana ali lavka . . . c) Stezničarke: prikrojevalka ..... 57.45 specializirana ali prva delavska .....................38.15 kvalificirana ali druga de. lavka ....................32.95 MIZARJI: Vodje oddelkov prejmejo povišek 10% na pripadajočo jim mezdo. specializarini delavec . . 40.40 kvalificirani delavec . . . 35.45 nekvalificirani delavec . . 32.95 dninar ......................29.65 KOVINSKA stroka (mehaniki, kovači, kleparji itd.) : specializirani delavec . . 40.30 kvalificirani delavec . . . 35.45 specializirani dninar . . . 32.95 kvalificiran dninar . . . 29.65 POVIŠKI: kovečj ..................... 1.95 ključavničarji ...............2.45 kleparji ................... 1.95 livarji .................... 1.95 kromerji .....................1.95 IZ URADNEGA LISTA ZVU št. 3 in 4 z dne 11. in 21.10.1947. a) Uradna eskomptna mera je bila (kakor v Italiji) s 6. septembrom povišana od 4% na 5 pol odstotka. h) Ukaz št. 38 z dne 17.10.1917 odreja: V primerih, ko banke in zavodi. našteti v kr. zak. odloku z dne 12.3.1936, št. 375 s kasnejšimi popravki, niso mogli ali ne morejo odpreti občinstvu svojih poslovalnic ali nekaterih izmed njih zaradi izrednih dogodkov, ki jih mora kot take priznati finančni oddelek ZVU s primerno odredbo, se podaljšajo zakonski in pogodbeni roki, ki potečejo v času take zapore, do drugega delavnika po zopetnem povzemu poslovanja, če opravila, ki bi morala biti izvršena v prej navedenih rokih, v posledici te zapore niso bila izvršena. Trajanje na podlagi obvestila, ki ga morajo dati dotične banke in zavodi takoj, ko znova odprejo svoje poslovalnice». Razlogi tega ukrepa ZVU niso povsem znani. Po tej uredbi imajo denarni zavodi pravico — s pristankom finančnega oddelka ZVU — ustavit’ izplačila za določen čas. ZVU namreč pridržuje pravico da ugotovi, ali je res nastopil takšen dogodek, ki upravičuje, takšen korak denarnega zavoda. Promet v Jamih skladiščih narašča Skupni b'agovni pomorski promet tržaške luke je znašal v septembru 1947 (med oklepaiem so označene številke za september 1946) 137.718 ton (98.213). Izkrcali so: premoga žitaric raznega skupaj Vkrcali so: premog òitaric raznega 98.234 19.459) 27 (17.236) 27.221 (59.365) 125.482 (96.060) 40 (—) 67 (—) 12.129 (2.185) 12.236 (2.185) skupaj Sskupni železniški promet je znašal v mesecu septembru 1947 v tonah (med oklepajem številke za september 1946): 89.275 (88.643). Od tega je bilo pripeljanega: premoga in rudnin 1.197 (1.458) žitaric 0 (—) raznega 18.771 (10.844) skupaj 19.968 (12.302) odpeljanega je bilo: premoga in rudnin 51.670 (10.230) žitaric 149 (18.068) raznega 17.488 (48.043) skupai 69.307 (76.341) (veljaven od 3. novembra 1947) premoga 98.234 (19.459) premoga 40 (—) žitaric 67 (—) Skupni železniški promet je Pomorski promet narašča predvsem zaradi dovoza premoga za Avstrijo za račun UNRRA-e. NDV VOZNI RED od 3. XI. dalje PROGA TRST - LJUBLJANA. -Odhodi iz Trsta: 0.50 (zveza za Reko), 7.25 (zveza za Reko), 11.35, 15.40. — Prihodi v Trst : 0.38, 6.25, 12.40, 20.14. PROGA TRST - HRPELJE. -Odhodi iz Trsta: 3.02 (zveza za Pulj), 7.05, 13.05, 17.50. — Prihodi v Trst: 6.55, 9.26, 17.45, 20.15. PROGA GORICAAJUBLJANA. Odhodi iz Gorice: 10.00, 15.10, 17.50 (do Sv. Lucije). — Prihodi v Gorico: 7.25 (iz Sv. Lucije). 11.35, 17,15. PROGA GORICA - AJDOVŠČINA. Odhodi iz Gorice: 7.40, 12,30, 18.30. — Prihodi v Gorico: 6.30, 8.45, 14.55. PROGA DIVAČA - PULJ. Odhodi iz Divače: 3.50. 18.42. -— Prihodi v Divačo : 8.32, 17.04. Proizvodnja v SZ stalno narašča Pa uradnih poročilnih sovjetskega osrednjega statističnega urada, ki je dodan planski komisiji, je proizvodnja sovjetske industrijo v teku prvih devetih mesecev tega leta narasti a za 18% iv primeri s proizvodnjo v istem času lanskega leta. Ce razdelimo podatke po razdobjih treh mesecev, je proizvodnja v prvem tromesečju prekosila za 12% proizvodnjo lanskega leta, v dru-igcm tromesečju za 13% ini v tire tj cim za 25%. Razčlemba podatkov na posamezne vrste izdelkov, nam pokaže to-le sliko za tretje tromesečje v primeri z lanskim letom: proizvodnja litega železa za 17% večja, proizvodnja jekla za 10%, valjano železo za 16%, železne cevi za 27%, premog 14%, olja 21%, naravni plini 24%, električna energija 16%, lokomotive 191%, avtomobili 70%, predilni stroji 249%, sintetične barve za 55%, obutev 44%, mesni izdelki 11%, maslo 7% in milo 34%. Tovorni promet po rekah je naraste! za 14%. Tudi izgradnja velikih podjetij so je v teku prvih devetih mesecev povečala v primeri z lansko, In sicer za 6%. Obrat v trgovini na drobno se je v tretjem tromesečju -povečal za 16%. Zadruge so v teku prvih devetih mesecev odprle 24.000 poslovalnic in 3.500 restavracij in kavam. tržiščih. Iz prvih znakov padanja cen na drobno je razvidno, da tržaški trg sledi s počasnim tempom gibanju cen na debelo na i- deče cene za kg fco tovarna : lito železo Lir 520.—; železo, običajne oblike Lir 140.—; aluminij Lir 300.—; svinec Lir 260-300.—; baker Lir 400-420.—. ZEMLJIŠČA Po vesteh, ki prihajajo iz raznih predelov Padske doline, je razvidno, da je ponudba zemljišč vedno večja, povpraševanje pa se stalno zmanjšuje. Vse kaže. da so cene zemljišč dosegle vrhunec. Mnogi zasebniki, ki so vložili med vojno in po vojni svoj kapital v nakup agrarnih zemljišč, skušajo sedaj nepremičnine pravočasno likv. dirati. Naraščajoča bremena zmanjšujejo donos zem-ljških lastnikov, ki je za neob-delovalce normalno nizek, zna pa vilo točk in sicer povprečno slanina Lir 50.—> 60.—; gnjat Lir 50-60.—; mortadela Lir 30-40.— ; isalama Lir 25-30.— za kg fco skladišče veletrgovca (grosista). V Reggio Emilia so bile registrirane med 23. in 24. oktobrom sledeče icene za kg na debelo : gnjat 1940 Lir 1350-1400.—; salama 875-925.—; svinjska mortadela 850^930____; isto mešana 500-600.—; klobase 930-980.—; slanina 900-950.—; mast 850-900. MLEČNI IZDELKI Cene mlečnih izdelkov so dosegle v sredini oktobra točke, ki niso bile v nikaketn sorazmerju s cenami drugih artiklov. Sedanja tendenca padanja je že s samega tega vidika razumljiva In B O K Z A VALUTE V MILANU 17.10 28.10 Min. Maks, Funt šterling 9.200 8.600 8.000 9.250 Napoleon 6.600 6.100 5.900 6.600 'Dolar 645 610 950 645 Francoski frank 190 205 180 205 Švicarski frank 165 154 150 165 Funt šterling papir 1.650 1.620 1.575 1,650 Zlato 980 900 900 980 EFEKTI V TRSTU BANKOVCI DNE 25. Italija Anglija ZDA Francija Belgija Švedska 0.66 10.20 3.92 1.30 7.80 79.- 0.72 10.40 3.96 1.35 7.95 84- V BAZLU OKTOBRA Argentina Portugalska Španija Avstrija Kan. dolar CSR 80,— 83,— 15.70 16.10 10.50 11.— 3.30 3.70 3.50 3.65 2— 2.50 17,10 28.10 Min. Maks. Ferrovie Meridionali 3.550 4.250 3.200 4.250 Assicurazioni Generali 13.600 13.300 12.200 13.600 Assicuratrice 7.225 6.100 6.100 7.225 Infortuni 14.100 13.300 12.500 14.100 Riun. Adr. Sic. li.850 4.800 4.100 4.850 Gerolimich 1.700 1.700 1.700 1.700 «Istria-Trieste» 3.900 3.700 3.700 3.900 «Lussino» 2.500 2.500 2.500 2.500 Martinolich 975 975 975 975 Premuda 6,400 6.400 6.400 6.400 Tripcovich 7.000 6.500 7.000 6.500 Piccole Ferrovie 1.020 1.020 1.020 1.020 Trieste Tramvai 640 640 640 640 Terni 422 420 390 422 ILVA 296 282 280 300 Cani. Riun. Adr, 640 600 600 640 Ampelea 650 650 . 650 650 Arrigoni 320 320 320 320 Cementi Isonzo 135 135 135 135 talijanskih tržiščih. Kot primer naj omenimo, da so bile potrjene vesti o znižanju oljčnega olja v Južni Italiji že pred dvema mesecema, a v Trstu se šele sedaj opaža padanje cen tega proizvoda. 'Nasprotno, pa se cene na debelo lokalnih kmetijskih proizvodov takoj prilagodijo italijanskim razmeram in kvotirajo celo nižje točke, kot je to v Italiji. Tako so n. pr. cene goveje živine, fco proizvajalec, že pred 10 dnevi znatno padle : za L vrstno rejeno živino ponujajo sedaj kupovale! Lir 600-620.— za kg. mrtve teže, t. j. od 30 do 40.- Lir za èg manj kot v večjih italijanskih središčih, če upoštevamo razmeroma nižje stroške za prevoz blaga na mesto konzuma. Zaželeno bi bilo, da bi bil tržaški trg deležen ne samo negativne strani, temveč tudi pozitivnih, okoliščin italijanskega tržišča. Vsekakor pa ni težko že sedaj napovedati, da bo tržaški trg dobil solidno podlago šele, ko bo tržaško gospodarstvo imelo priliko in pogoje za vstop na tržišča zalednih držav. Do takrat ne moremo računati na uravnovešenje tržnih cen, ki je prvi pogoj za vsako zdravo trgovsko delavnost. KOVINE - Cene kovin, razen aluminija, so v oktobru zopet porasle in sicer lito železo za Lir 10.— za kg; žica Lir 200.—; svinec Lir 20.—; baker Lir 30.—. V Milanu so bile med drugim tine 24. oktobra registrirane sle- postatj v določenih okoliščinah tudi negativen. Tako se je n. pr. v Lombardiji cena boljših agrarnih zemlj.šč sukala do danes okoli Lir 900.—, za m2 najnovejše ponudbe pa ne presegajo 850.— Lir za m2 in so v posameznih primerih padle pod 800.— Lir. ŽIVINA Cene na italijanskih živinskih trgih so pričele, kot že dolgo predvideno, padati sredi oktobra, po uravno.vešenju, ki je trajalo, v nasprotju s cenami drugih poljedelskih pridelkov, ki so do tedaj na splošno naraščale. Vsekakor ni slika tržišča še popolnoma jasna, ker obstojajo med raznimi tržišči še precejšnje razlike. [Povprečno znižanje med 15. in 25. oktobrom za kg žive teže fco proizvajalec je sledeče: pitani prašiči Lir 120.—, prašički Lir 200.—, voli Lir 70.—, krave in teleta Lir 50.—. Dne 25. oktobra so veljale kot primer naslednje cene za kg žive teže: Milan: voli I 420.—, 490.—; II 350.—, 400—; III 260.-330—. lionato: voli I 380.—, 400.—; II 250.—, 350.—; krave I 300.—, 350.—; II 240.—, 300—; pitanji prašiči 600.—, 620.—; prašički 700.—. Reggio Emilia: voli I 350.—, 380.—; II 270.—, 330.—; krave i 300—, 320.—; II 240.—, 270.—; pitani prašiči 560.—, 590... MESNI IZDELKI V drugi polovici oktobra so mesni izdelki izgubili znatno Šte- spada v naravni proces uvrstitve cen posameznih dobrin v okvir medsebojnega sorazmerja. Zadnje kvotacije za mlečne izdelke na tržiščih so naslednje: maslo : Brescia Lir 1130.— za kg na debelo, Reggio Emilia Lir 1140.—, Milan Lir 1280.—. Sir parmezan : Reggio Emilia Lir 1100.—, Parma Lir 1300'.—. ŽITARICE Cene žitaric v prosti prodaji se še vedno nagibajo k porastu. Razpoložljive količine ne zadostujejo povpraševanju, posebno kar se tiče pšenice. Popustilo pa je tržišče koruze in ostalih žitaric. Cena ovsa in otrobov se je že prve dni oktobra nekaj znižala. Dne 25. oktobra -so v spodaj navedenih središčih veljale za žitarice naslednje cene: Brescia: pšenica za q. fco proizvajalec Lir 17-18.000.—; koruza Lir 7-8.000,— Ferrara : pšenica Lir 16.000 - 16.500.—; koruza Lir 5.100-5.200; oves Ur 7.200 - 7.500.—. OLJE Oljčno olje je prvi med kmetijskimi pro'zvod; zaznamovalo še pred meseic dnj upadajoče kvotacije. Cene se še vedno počasi upogibajo, ker kupovale! pričakujejo še ugodnejše pogoje za kupčije. Oljčno olje za kg fco proizvajalec je kvotiralo po 22. oktobru : Foggia Lir 600.— za kg; Lecce Lir 650^660.—; Taranto Lir 630-660.—; Messina Lil' 430-460.—; Agrigento Lir 400-450. TKANINE Vesti u znižanju cen volnenih tkanin za katere je povpraševanje v sedanji sezoni zelo živahno, niso bile dosedaj potrjene. Nasprotno javljajo, da trg poteka s tendenco naraščanja. Stalnost pri svilenih in bombažnih tkaninah. Sedanje cene v največjih proizvajalnih središčih Biella in G ".!■ larate so sledeče za meter fco tovarna: moško blago tipa «pettinato» čista volna Lir 3600-4300.-: mešano 50% Lir 2400-2800.— Za plašče čista volna Lir 4500-6500; čista volna «pettinato» Lir 6500-8300.—. Zensko blago: 70 cm: volna Lir 330-450.—; 140 cm: volna «pettinato» Lir 950-2500.—. Za površnike volna «pettinato» Lir 2500-4000.—; mešano Lir 600^1000.— Za plašče čista volna Lir 2000 -3800.— ; «pettinato» Lir 3500 -5000.—. Odgovorni urednik dr. Mirko Koršič GOSPODARSTVO izhaja dvakrat mesečno. Uredništvo in uprava: TRST, ul. Ruggero Manna št. 29. Tele Ion 27847 (uredništvo), 27947 (uprava), — Cena: Posamezna številka lir 15.—. Naročnina: polletna L. 180.—, letna L. 350.—. — Čekovni račun »Ljudska založba«, TRST, štev. 11546. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini stolpca, Lir 40.—. Ul VOD D. D. UVOZNI IZVOZNI zavod TRST - ULICA CICERONE Tel. 80-00 56-38 29-306 8 „Trans - Trst” D. Z O. Z. Gradnje, »elelrpina z lesom In sMenim materialom Trst - Via Valdirivo 31 - Tel. 8827 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-18 Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, drvmi, ogljem, premogom, gradbenim materialom,stroji,avtomobili Zaloga vina Avtoprevozništvo Zadruga trgovcev z živili na Tržaškem ozemlju ul. Torrebianca 27 z. z o. z. - Tel. 3206 IM MS ZALOGI NASLEDNJE BLAGO: Cikorijo Frank - Zagreb Kanin nadomestek Oivka po 1/4 Kavin nadomestek Divka po 1/10 Soško maslo Tolminski sir Radensko mineralno vodo Jabolčno marmelado s 56 °/0 sladkorja Mešano marmelado s 56 °/0 sladkorja loščilo za čevlje najboljših znamk Pričakujemo pošiljk razni k vrst, krompirja, ogrske salame, EttAUK po ]/io in drugo blago ZaDRDGa PRODajaLCElf KURIM TRST Bradi: Via Mazzini št. 6 dobavlja oglje, drva, premog po svojih članih uvoz <