TRGOVSKI LIST časopis sea trgovino, Industrijo in obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Mj leta 90 Din, za % leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upiravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri postni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Teleta* St. 3562. LJUBLJANA, v četrtek, dne 9. februarja 1928. Teletes At. 2562 ŠTEV. 16. Dr. Fran VVindischer: Slovensko obrtništvo v let« 1927. Staro rimsko reklo, da je koristno* < spominjati se, -velja tudi za gospodarsko življenje. Modro in umestno je na krajo daljšega razdobja poklicati si v spomin najvažnejše dogodke preteklega gospodarskega leta, pa hkratu premisliti, kje je potrebno izboljšanje, kad ustrezam Vaši želji, da spregovorim v kratkem pregledu o najvažnejših vprašanjih in dogodkih za naše obrtnike v za vršen e m letu. A. Obrtna banka. Temeljem zakona z dne 27. februarja 1926 je začela 23. maja 1927 poslovati Obrtna banka kraljevine SHS. Središče tega važnega denarnega zavoda je v Beogradu. Istočasno je začela poslovati tudi podružnica v Zagrebu tako kakor veleva čl. 2. pravil Obrtne banke. Na tem mestu pravila dalje določajo, da je po potrebi in po redu Ljubljana in Sarajevo osnovati v teh mestih podružnice ter izpostave v Splitu, Skoplju in Novem Sadu. Obrtna banka ‘bo skušala otvoriti tudi v drugih gospodarskih središčih ekspoziture, v kolikor se za to pokaže potreba. Svoječasno so bili izvoljeni lokalni odbori za pripravo podružnic, tako tudi v Ljubljani, ali Ljubljana je ostala doslej brez podružnice. Izvoljeni lokalni odbor v Ljubljani je postal cenzurni odbor, ki sprejema in presoja Prošnje iz ljubljanske oblasti. Druga večja slovenska središča dobe svoje oen-zurne odbore. Jasno je, da obrtniki v Sloveniji ne morejo biti zadovoljni s sedanjim položajem. Ne more jim zadoščati, da ostane Slovenija brez podružnice in da ostane samo pri cenzurnih odborih, ki so organi osrednjega zavoda v Beogradu. Priznati se mora, da je ustanovitev Obrtne banke kraljevine SHS ne le velikega načelnega pomena za obrtniški stan, ki mu je s tem država priznala veliko gospodarsko važnost na način, kakor ga redko srečamo v drugih gospodarsko naprednejših državah. Ustanovitev tega zavoda je pa za obrtnike tudi dalekosežne praktične važnosti, ker so tako dobili novo vrelo, njim posebej namenjeno, za svoje kreditne potrebe. Razumljivo je, da obrtniki r Sloveniji streme za tem, da se osnuje kot druga podružnica v držaji čimprej podružnica državno Obrtne banke tudi v Ljubljani, k©T bo le na ta način mogoče, da se naši obrtniški interesenti morejo brez težav in nepotrebnih komplikacij posluževati naprave, ki jim je nepogrešno potrebna. Njen denar sedaj res ni poceni, ali s časom pride gotovo do tega, da se kredit, ki ga daje državna Obrtna banka, vsaj v naSih krajih, kjer smo navajeni na zmernejše ohresti, tudi pri državni Obrtni banki. a 1 0 rtniki in njihova poklicna zastopstva se nikakor nočejo zadovoljiti s tem, da bi bilo vpraSanjo ustanovitve r zakonu obljubljene podružnice v Ljubljani zavisno od ugodnega poslovanja podružnice, ki se je ustanovila istočasno s centralo v Beogradu. B. Obrtniški krediti. Naše prizadevanje je vodilo do tega, da je Narodna banka leta 1925 uvedla obrtniške kredite. Ta modri ukrep Narodne banke je obrtništvo v celi državi in osobito v Sloveniji pozdravilo z iskreno radostjo. Vsota, namenjena za te kredite za celo državo, je dosegla 14 milijonov dinarjev. Od tega zneska je pripadlo podružnici Narodne bamke v Mariboru 400.000 Din, podružnici v Ljubljani pa 600.000 Din. Na sebi znesek res ni bil velik, kajti v Sloveniji štejemo okoli 24.000 o-brtniških obratov, pa je mreža naših obrtniških organizacij že jako gosta. Navzlic temu so bili 4i krediti velikega načelnega in moralnega pomena, pa tudi gmotnega. Načelnega in moralnega zategadelj, ker je bil odprt obrtniškemu stanu dostop do najvišjega denarnega vira. Naš obrtnik je bil priznan kot gospodarski činitelj, enakovreden trgovini in industriji. Obrtniški krediti pri Narodni banki so bili važni tudi v gmotnem pogledu, kajti ta denar je prihajal obrtnikom v dobro do najvišjega Kneška 5000 Din za prošnika po jako tomernih 6%nih obrestih. Lepa stran teh kreditov je bila -okolnost, da so sodelovali pti dajanju teh kreditov obrtniki po svojih stanovskih in poklicnih združbah. Naprava je bila pri nas priljubljena in je delo gladko teklo. Vodstvi naših podružnic Narodne banke sta skrbno in ■dobrohotno negovali kreditna opravila te stroke. Mislim, da je škoda in da je korak naxaj v razvoju, če je Narodna banka tekom lanskega leta do sredi novembra odpravila te kredite, sklicujoč se na dejstvo, da je začela spomladi delovati državna Obrtna banka. Na žalost naša prizadevanja pri vodstvu Narodne banke, da obdrži, odnosno oživi zopet to lepo napravo, doslej niso imela uspeha. Državna Obrtna banka je res pričela delovati, toda Slovenija ni dobila pričakovane podružnice in o kreditih za slovenske obrtnike iz tega vira je doslej komaj vredno govoriti. Kakor je lepa pridobitev državna Obrtna banka, je vendar dejstvo, da je denar pri tem vre-lu ob 10% obrestih dokaj dražji. V kreditnem političnem pogledu bi bilo iskreno želeti, da Narodna banka zopet uvede obrtniške kredite, pa se tudi s svoje strani zavzame za upravičeno zahtevo mnogoštevilnega obrtniškega stanu v Sloveniji, da državna Obrtna banka čim-prej odpre podružnico v Ljubljani, katero bi vodili obrtniški zaupniki iz mariborske in ljubljanske oblasti. Praznino, ki je nastala po ustavitvi obrtnih kreditov Narodne banke, obrtniki prav neprijetno ohčutijo. C. Izenačenje obrtne zakonodaje. Med vprašanji, ki so preteklo leto živo zanimala naše ohrtniške kroge, je omeniti vprašanje enotnega obrtnega reda za celo državo. 0 tem predmetu se je že mnogo razpravljalo in mnogo zahtevalo. Vršila so se razna posvetovanja, delale so se važne priprave, ki naj bi utrle pot novemu obrtnemu redu. Kakor je razumljiva zahteva in želja po enotnem obrtnem redu, je moje mnenje, da enoten obrtni red našim obrtnikom ne bo izpolnil vseh tistih pričakovanj in obetov, ki jih goje. Naša država je prostrana. Gospodarske razmere in razvojne stopinje so kaj različne. Ne smemo pozabiti, da je stališče našega dokaj naprednega, živo razčlenjenega in čvrsto razvitega obrtništva v tem in onem pogledu vse drugo nego ono obrtnikov po krajih, kjer v obrtništvu vladajo še kaj priproste in skromne prilike. V enotnem obrtnem redu za celo državo bo komaj mogoče izpolniti želje in zahteve, kakor so upravičene baš obrtnikom iz obrtno najnaprednejših delov države. Usedlina bo pač sporazum na srednji ravnini. Zakonodajalcu bo treba iskati srednjo pot in dati določila, ki bodo ustrezala tudi skromnejšim razmeram in prilikam. Bojim se, da bi v tem in onem pogledu Prišlo presenečenje in razočaranje glede važnih in testo odločilnih obrtniških zahtev. Celo v stari Avstriji v praktičnem življenju ni bilo mogoče izvajati in navajati določb enotnega obrtnega reda enakomerno po vseh delih države, dasi je bila razlika v posameznih delih stare države mnogo manjša, nego je v naši Jugoslaviji. Prevelika gorečnost na tem polju po mojem mnenju ni še prav na mestu, pa sem z mnogimi obrtniškimi vodniki mnenja, da bi bilo glede enotnega obrtnega reda držati se starega pravila: Festina lente. C. Konjunkturni pregled. Gospodarsko sojeno preteklo leto v celoti ni bilo všečno, dasi je bila letina v Sloveniji, izvzemši za vino, ugodnejša nego v drugih delih naše države. Naš obrtnik in rokodelec je zlasti na deželi posredno in neposredno odvisen od razmer, v katerih živi naš kmetovalec. Kadar mora kmetovalec preskrbno obračati svojo skromno gotovino, so tudi za rokodelca in obrtnika suha leta. Posebno se pozna pri oblačilnih obrtih vseh vrst, kadar je kmečko prebivalstvo v stiski /ji denar. Blažje so prilike v krajih, kjer denar živahnejše kroži med prebivalstvom vsled večjih delovnih prilik in obilnejšega zaslužka, ki jih nudi industrijski podjetnik. V krajih industrijal-nega značaja opažamo seveda tudi živahnejše gibanje med obrtniki in rokodelci. Živahnejša stavbena delavnost je lansko leto zlasti v drugi polovici vodila do izboljšanja gospodarskih prilik v mestih, kjer je, kakor v Ljubljani in v njeni okolici krepko oživelo stavbeno delo. Prijaznejše prilike so ob živem stavbenem delu nastale ne samo za stavbene obrtnike v ožjem zmislu besede, marveč tudi za vse one obrtnike in rokodelce, ki kakor mizarji, ključavničarji, kleparji, inštalaterji iščejo in najdejo dela na novih stavbah. Ob času obče stiske za denar in gotovino je pa razumljiva utemeljena tožba obrtniških in rokodelskih slojev, da so plačila kaj počasna in okorna in da morajo upati na dolge roke. Naročnikov, ki gladko in točno plačajo, je vedno manj, mnogo del je tvegati na zveste roke. Tako pa prihaja samo po sebi, da tudi za obrtnika zadobiva kreditno vprašanje zopet vedno večjo važnost. Slaba stran za naše razvito obrtništvo je dejstvo, da večje dobave, zlasti državne, obrtnikom in njihovim združbam niso prav dostopne. V mrklih časih gospodarske reve je umevno, da je velika nevolja med našimi rokodelci nad zakotnim delom, tako-zvanim šušmarstvom, ki se je po deželi močno razprostrlo. Naš obrtnik je grča, žilav je in potrpežljiv, s čudovito odpornostjo nosi pezo neblagih časov. Trdo breme in res nezasluženo je pa zanj davek na poslovni promet. V desetem letu naše mlade države moramo v skrbi za kakovost in dobrino obrtniškega dela in obrtniških izdelkov z vso resnostjo misliti na to, da si po brižnem preudarku in vestnem premiskku dobro uredimo v Sloveniji dragoceno napravo obrtnega pospeševanja. Našim mojstrom, delovodjem in pomočnikom moramo dati prilike, da se času in razmeram primerno strokovno in kvalitativno dvigajo in dovršujejo. Čvrst, vešč in sposoben obrtniški stan je temelj in železna zaloga za naš gospodarski vzcvit in napredek! Ljubljanska borza. Tečal 8. februarja 1928 Povpra- ševanj Oln Ponurth» Oin DEVIZE Amsterdam 1 h gold. . . ... 22-95 FWIin | M 1357 13-60 Bruselj 1 belga 7 "'9 Budimpeita 1 pengfl —■ — 995 Curih tou fr .... 1093 60 109650 Dunaj 1 Šiling 8-0028 80328 London 1 hrat 27695 277 75 Nowyork t dolar .... 56-78 56-98 Pariz 100 fr —• 2-23 70 Praga 100 kron 168-30 16910 T5«t 100 Ur 300- 30Ž-- Davčni zakon je sprejet! Narodna skupščina je dne 7. februarja t. 1. z ogromno večino glasov sprejela davčni zakon. S tem je izpolnila splošna željo vseh slojev našega prebivalstva, ki so v povojni dobi ob vsaki priliki zahtevali, da se neposredni davki izenačijo za vse pokrajine naše države. Ob ujedinjenju je naša kraljevina prevzela na raznih področjih različne davčne zakone in jih obdržala še nadalje v veljavi. Ker se je v povojni dobi ponovno pokazala potreba, da se neposredni davki prilagode izpremenje-nim prilikam in proračunskim potrebam, so se posamezni davčni predpisi od leta do leta izpreminjali, dopolnjevali in izpopolnjevali. Vendar pa je ostala baza vedno stara, to je prejšnji zakon, ki je vsled izprememb ustvarjal še večje neenakomernosti nego so jih ustvarjali različni davčni predpisi. V tem oziru omenjamo samo linearni povišek in invalidski davek. številke, ki so se objavljale o donosu neposrednih davkov v posameznih pokrajinah, so kazale, da je davčna obremenitev v naši državi neenakomerna. Ponovno se je naglašalo, da je z direktnimi davki Slovenija v primeri z drugimi pokrajinami preobremenjena. Za glavni vzrok enostranske preobremenitve se je smatrala različna davčna praksa, katero so v prvi vrsti pospeševali različni davčni zakoni. Ker je torej gavni predpogoj za enakomerno davčno obremenitev enaka davčna praksa in je ta v prvi vrsti odvisna od enakih davčnih zakonov, so se gospodarski krogi prizadevali v prvi vrsti za izenačenje davčnih zakonov, da se ž njim ustvari možnost enotne davčne prakse in podlago za primerjanje na isti predpostavi in isti osnovi. Prvi pogoj za izenačenje davkov je ustvarjen. Enotni davčni zakon je sprejet v veljavi. Z navedenega stališča je enotni davčni zakon sprejemljiv v katerikoli obliki. Tem ugodnejše je torej,, da novi davčni zakon z nekaterimi za on del gospodarskih krogov gotovo važnim izjemama izpopolnjuje splošno željo, da se davčna bremena ob izenačenju neposrednih davkov vsaj deloma olajšajo. Novi zakon odpravlja dohodnino, znižuje sedanji zemljiški in hišno-najemni davek ter posebno pridobnino„ pomenja pa tudi olajšanje sedanje pri-dobnine v zvezi z dohodnino za trgovino, obrt in industrijo, čim prihajajo v poštev srednji dohodki. Naše gospodarstvo bode imelo od novega zakona neoporečne koristi. Slovenska parlamentarna delegacija je v polnem umevanju stališča gospodarskih krogov v odlični meri pomagala ustvariti pogoje za enakomerno davčno obremenitev. Stališče slovenskih poslancev v davčnem vprašanju je bilo težko. Ako niso hoteli onemogočiti davčne reforme, so morali pristati tudi na nekatere trdote, katere, upamo, da bo mogoče tekom časa ob skupnem prizadevanju gospodarskih krogov vse države, če že ne odpraviti, pa vsaj omiliti. Davčna reforma otvarja finančni upravi cel niz novih nalog. Med njimi je ustvarjenje enotne davčne prakse m©d prvimi in glavnimi nalogami. Velike važnosti pa je tudi reforma, odnosno ureditev samoupravnih financ, ki z dokladami na direktne davke in samostojnimi davščinami v različnih izmerah pospešujejo neenakomernost davčnih bremen. Reformi neposrednih davkov mora slediti reforma taks in trošarin v cilju doslednega izenačenja. Delo na izenačenju javnih dajatev torej še ni končano. Storjen je prvi korak in sicer izdaten korak k kontnemu cilju urejene enotne finančne zakonodaje in uprave. Daleč smo še danes od tega cilja, a ob dobri volji in umevanju, ka-koršne so to pot pokazali v svojih prizadevanjih za enoten davčni zakon slovenski poslanci, ne moremo dvomiti, da je tudi ta veliki cilj v doglednem času dosegljiv. F. Ž. Nomenklature carinske tarife. Predčasno se je bil bavil ekonomski komite »Društva narodov« 8 poenostavljenjem carinske nomenklature ter se je v tem svojstvu obrnil do posameznih vlad in zainteresiranih industrijsko - trgovskih krogov. Sve-tovnogospodarska konferenca pa je predlagala, naj v tem vprašanju povzame inicijativo Društvo narodov samo. Vsled te resolucije je sklenil ekonomski komite na svojem lanskem julijskem zasedanju, da pokliče nekaj ekspertov, in sicer iz Nemčije, Belgije, Francije, Italije in Češkoslovaške. Ti izvedenci že delujejo. Nemški drž. sekretar dr. Trendelen-burg primerja nemško, belgijsko, francosko, italijansko in češkoslovaško carinsko tarifo, čim Nola in Baci švicarsko in avstrijsko. Kakor pravi poročilo ekspertov, se v carinski nomenklaturi izrazito zrcali gospodarski razvoj posameznih držav. Država, katere industrija je močno razvita, zahteva zelo specializirano carinsko tarifo, med tem ko državi s slabo razvito industrijo, zadostuje sumarična nomenklatura. Radi tega je ekonomski komite mnenja, naj bo nomenkla- tura izdelana na način, da je v njej možno vsako skrčenje ali razširjenje, pa naj bo namenjeno katerikoli carinski tarifi. Za državo, v kateri industrija ni razvita ali pa da posamezne industrijske panoge še ne obstojajo, je potrebna elastiteta za spojitev več predmetov ali pozicij pod eno in isto carinsko tarifo, v državi pa, kjer je industrija v velikem razvoju, mora biti dana možnost, da se izdelki spe-cifirajo. Ekonomski komite povdarja enostavnost carinske nomenklature, ki naj bo dostopna ne samo carinskim organom temveč tudi produktivnim slojem, importerjem, eksporterjem in statističarjem. Temeljiti mora na znanstveni bazi. Produkti, opredeljeni po naravni delitvi, pod pravilnimi nazivi in na pravilnih mestih; nadalje produkti in predmeti po množini in različnosti dela, ki ga vsebujejo, in sicer od sirovin k polizdelkom pa do popolnih; končno izdelke iste vrste kolikor mogoče pod isti oddelek. Iz tega vidika je ekspertna komisija izdelala osnutek za car. nomenklaturo, v kateri bodo posamezne carinske pozicije razdeljene v 95 oddelkih. Pričelo se bo pri predmetih iz živalstva, nato iz rastlinstva in končno iz mi-neralij, medtem pa stopnjevalo vedno od sirovin k polizdelkom in končno k popolnim izdelkom. Ta osnutek se bo najpreje preizkusil od raznih vlad in strokovnjakov. Opombe, ki bi nastale, se bodo poslale tajništvu Društva narodov, S temi pomisleki se bo bavil komite ekspertov radi eventu-elnih nadomestkov in končno ekonomski komite Društva narodov. Albin Ogris: Vloga družb z o. z. v slovenskem gospodarstvu. (Nadaljevanje.) Tab. I. Nove registracije. Lelto Saimo- 'iimetariikd j. 't. d. d. d. Nijih glavnica v nam. Din d. 2 0. z. N;jih glaivntica v inoun. Ddin 1919. 90 29 2 1,750.000 14 1.995.240 1920. 196 64 14 24 550.000 47 4,351.963 1921. 320. 60 19 22,337.500 40 5 726.875 1922. 180 89 15 19,000.000 58 7,015.000 1923. 189 82 20 27.393.750 73 16,372.250 1924. 84 36 8 25 260.000 51 11 636.000 1°25. 79 20 5 8,750.000 48 5,030.500 1926. 60 21 — 52 4,003.800 Skupaj 1.198 401 83 129,041.250 383 56,131.628 Po vsotah vseh družb, registriranih izza prevrata do konca 1. 1926. je odstotno razmerje med j. t. d., d. d. in d. z o. z.: 46-25 : 9-58 : 44-17, kar priča gotovo o izredni priljubljenosti, ki so je družbe z o. z. bile deležne v tem času. Ona se prikaže posebno značilno v poslednjih treh letih, kajti odstotno razmerje znaša vletiV zaj.t. d. za d. d. nad. z o. t. 1919-1923 5175% H‘18% 3707% 1924—>1926 31‘95% 5‘39% 62'06% Ta »priljubljenost« je deloma prisilna, ker se v njej, kakor že omenjeno, precej vidno uveljavlja presnav-ljalni gospodarski proces poslednjih treh let: iz njega izločeni členi skušajo po tej poti preorientirati svoje pridobitne sposobnosti v drugih panogah in na olajšani podlagi, drugič pa gre nekaj novih družb na račun gospodarske sanacije: potom njih se skušajo vzdržati na površju podjetja, ki bi se med številčnim naraščanjem j. t. d. in d. d. na eni strani in družb z o. z. na drugi strani pripisati zgolj vabljivosti, ki je spojena z omejenim jam-* stvom, malenkostno davčno obremenitvijo, s skoraj popolno prostostjo od javne kontrole in z možnostjo, z neznatnim kapitalom in skoraj brez rizi-ka osnovati pridobitno podjetje, ki se pozneje, ako se konjunkturni znaki izkažejo za zanesljive, postavi na kredita zmožnejšo pravno podlago. 2. Strokovna pripadnost naših d. z o. z. potrjuje izs!edke zadevnih statistik v Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški, da namreč ni nikake-ga pridobitnega posla in nobene meje v velikosti obrata, ki bi se ji lahko ne prilagodile, le razdalja med minimalno in maksimalno opazovano obsežnostjo je pri nas seveda veliko manjša. Kakor v vseh omenjenih državah je pa trgovina v glavnih in pomočnih strokah njeno najbolj priljubljeno torišče. raz gospodarskega torišča morala že umakniti. Deloma je seveda razliko Tabela II. Strokovna pripadnost povojnih d. z o. *. Strokovna tpaaioga 1. Industrija kamenin in zemljin . 2. Obdelava železa in rudnin . . 10. Trgovina (s pomožnimi posli) . 11. Sedem drugih stroik skupaj Skupaj . Trr< vska panoga s pomožnimi posli (špedicija, komercialne pisarne, po-aredov. inice itd.) je . glavno poprišče d. z o. tudi v češkoslovaški (no statistiki z 1. 1926 je 636 trgovskih med Število >v % vseh plačana glasnica v zlat. D.in 14 3-7 278.000 12 31 113.000 10 2-6 125.000 28 7-3 291.000 15 3-9 399.000 28 7-3 263.0C0 27 71 252.000 25 6-5 220.000 15 3-9 338.000 164 42-8 1,699.000 45 11-8 1,327.000 383 100 5.275.C00 žele po vojni gospodarsko veliko bolj izčrpane in je pomanjkanje vseh vrst blaga bilo dosti večje, trgovske zveze z ostalim svetom pa na vseh straneh pretrgane; čim manjša pa je zaloga blaga in čim posrednejše so poti k njemu, tem večje število posredovalcev in prekupčevalcev se po stari izkušnji pojavi; pri nas so ti posredovalci morali računati še s precejšnjimi drugimi težavami, kar jih je moralo zavesti k obliki družbe z o. z. Dejanski bode število družb z o. z. v trgovski stroki še večje; v našem sestavku so uvrščene družbe po onem glavnem predmetu, ki je naveden v Uradnem listu, znano pa je, da mnoge sploh niso mogle pričeti z nameravano produkcijo in so se zadovoljile ponavadi s komisijskimi posli. Sicer pa spada v to skupino ravno največ onih družb z najmanjšo odporno sposobnostjo proti gospodarskim rizi-kom. Med temi 164 družbami trgovske stroke je namreč 92 takih, katerih začetna glavnica (ugodno izračunje-na) ne presega 5000 zlatih dinarjev, torej niti ne četrtine zakonsko normiranega minima, in le 24 takih, katerih glavnica dosega oz. presega 20 tisoč zlatih dinarjev. Ta vrsta družb se bavi velikim delom s priložnostnim posredovanjem, s komisijskimi kupčijami in zbiranjem naročil, v kolikor sploh pride do rednega poslovanja. Povprečno tudi glavnica družb drugih strok ni velika; v vsaki skupini je par družb b prilično dosti visoko glavnico, vse druge zaostajajo ponavadi daleč za 20.000 zl. dinarjev. (Dalje prihodnjič J 2227), v Nemčiji in v bivši Avstriji (1. 1913 so trgovske bile zastopane z 22-6%); da je zadevni odstotek pri nas poskočil kar na 42-8^. je pripisovati pač dejstvu, da so bi’e naše de- TAKSA NA SEZNAME 0 IZPLAČANIH MEZDAH. V Sloveniji in specijelno v Ljubljani so finančni organi tolmačili tarifno postavko 33. pripombo 1 taksne tarife v tem smislu, da so 'A % taksi zavezane vse na podlagi posebnih seznamov izplačane mezde brez ozira na to, ali so seznami podpisani ali ne. Takemu tolmačenju so se upirali delodajalci, pa tudi delavci, ki so opravičeno trdili, da s plačilom davka na ročno delo v polni meri zadoste svoji dolžnosti. Skupna prizadevanja za pravilno tolmačenje te taksne dolžnosti so imela uspeh in generalna direkcija davkov je, kakor ču-jemo, dne 1. februarja t. 1. izdala na-redbo, po kateri so seznami o mezdah, izplačanih delavcem, ki plačujejo davek na ročno delo, oproščeni % takse, ako teh seznamon prejemniki-ročni delavci ne podpisujejo, to je če sprejema ne potrjujejo z lastnoročnim podpisom. POLOŽAJ NA ČEŠKOSLOVAŠKEM VINSKEM TRŽIŠČU. Vinske zaloge domačih vinogradnikom so že zinatno reducirane. Slovaška in podlkarpatska vina so ostala radi pre-malih zalog večinoma na lokalnem trgu Cene tem vinom se gibljejo okrog 5'50 češkoslovaških krora pri producentu, v okolioi Bratislave pa za srednje vrste 7 do 9 Kč. Na Moravsikem je letošnji vinski pridelek slaboten, tako da ne pride v poštev za trgovino. Od inozemskih vin prihaja v poštev cenejše grško belo vino, katerega uvoz pa je kontingentiran. Cene znašajo okroglo 20 šilingov. Močno konkurirajo španska vina s 30 do 35 pe-zetami, osobito španska rdeča vina. V Italiji se v početiku ni moglo kupovati, ker je imela lira previsok kurz. Sedaj tudi tam cene padajo. Iz Francije se uvaža le bordoško in burgundsko vino. Za ugoden naknp vina v Jugoslaviji so vse nade propadle. Ogrska je predraga. Tam se kupujejo samo kvalitetna vina. USTANAVLJANJE MADŽARSKIH EKSPORTNIH ZADRUG. Madžarsko kmetijstvo jako zanima v zadnjem času vprašanje izvoza ogrskih agrarnih proizvodov. Med poljedelskimi in trgovskimi interesnimi zastopstvi se vrše pogajanja radi ustanovitve velike skupne oksportste zadružne organizacije. S pomočjo te zadruge, pri kateri bi bili udeleženi poljedelski in trgovski krogi, naj bi se razvijal izvoz poljedelskih proizvodov. V kratkem se bo radi ustanovitve taVe zadruge vršil v enem izmed mest ogrske nižine kongres trgovcev in agrarnih interesentov :ter zastopniKov njihovih ogranizacij. Gospodarstvo Nemčije in njegovi izgledi. (Konec.) Nestalno tendenco borze vidimo iz. Bledečega indeksa: Ako vzamemo za številko indeksa v začetku 1926. leta 100, potem kaže indeks za vse akcije, s katerimi se je na Berlinski borzi trgovalo, 216-2 (zračunano po Nemški banki). V stalnem porastu doseže indeks dne 9. junija 236-5 in pade zopet do konca novembra na 212-7 in se je tako nahajal pod nivojem decembra 1926. Za akcije je bilo v prvih desetih mesecih leta 1927 izdanih 1687 milijonov proti 1026 milijonom v istem času leta 1926. Nominalni iznos emitiranih vrednostnih papirjev je znašal v prvih desetih mesccih leta 1927. 3676 milijonov proti 2380 milijonom v istem času leta 1926. Reichsbank je stopila v leto 1927 z diskontom 6%, ki ga je do 11. januarja znižala na 5%; 10. junija je bil zvišan na 6% in 4. oktobra na 7%. Privatni diskont kaže naslednje gibanje: Decembra 1926 : 43/4 — 47/,; januarja 1927 je padel na 4'h, koncem aprila je znašal 43/.„ koncem maja 5, koncem junija 6, potem je šel v juniju nazaj na 57/B, koncem avgusta je notiral 53/., — 6%, koncem oktobra 67/8- Dnevni denar je koncem oktobra 1926 zahteval 5% in je poskočil nato do 30. aprila na 5 84, 30. julija na 7-32 in stane danes 7 — 8V2. Mesečni denar je notiral 31. oktobra 1926. leta 6-34% ; 30. aprila 7-07, oktobra 8-67 in v novembru 8V2—9Vj %. Na gospodarskih kreditih so dale nemške banke koncem 1926. leta 2374 milijonov mark. Ta številka je do konca oktobra 1926 narastla na 3274 milijonov mark. Obtok denarja, ki je znašal koncem decembra 1926. leta 5799 milijonov mark, je do konca oktobra 1927 narasel na 6130 8 milijonov mark in je znašal novembra istega leta 5989 milijonov mark. Zaloge zlata Državne banke so znašale koncem decembra 1926. leta 1831-3 milijonov mark. Prihranki so tudi znatno porastli: koncem decembra 1926 so znašali prihranki v nemških hranilnicah 3096-4 milijonov mark, zadnji izkaz v oktobru leta 1927 nam kaže številko 4440 milijonov mark. Obseg poslovnega življenja nam najbolj osvetljuje promet državne banke in poštno-čekovnega urada. Državna banka je imela v decembru 1926. leta 585 milijard mark prometa, ta številka je do konca oktobra 1927 zrastla na 9.57 milijard, v novembru i9tega leta. je znašal mesečni promet 9-06 milijard mark. V poštno-čekov-nem prometu kažejo številke od decembra 1926 do oktobra 1927 porast od 11-48 na 12-48 milijard mark; v obeh omenjenih institucijah je bil najslabši poševni mesec februar in najmočnejši oktober 1927. Te številke nam kažejo velikanski razvoj nemškega gospodarstva, prav do zadnjega časa vidimo še vedno tendenco navzgor. V predvojni dobi je bila po gotovi formuli leta 1913 preračunana vrednost nemške produkcije na 52 milijard mark in sicer na podlagi kalkulacije, da znaša vsota direktnih delavskih plač povprečno pri vseh industrijah okroglo 20% od vrednosti fina1 nega produkta. Če vzamemo za podlago povprečno številko zaposlenosti za 1927. leto, to je 8 milijonov delavcev, in povprečno dohodnino 1700 mark, potem dobimo skupno vsoto de’avskih plač, ki znaša ISMj milijarde mark. To pomeni skoraj, da znaša produkcijska vrednost nemške industrije za leto 1927 približno 671/2 milijarde mark. Na to številko vpliva precej močno mnogo faktorjev, vsekakor pa jo v primeri s predvojno dobo lahko smatramo za koHkor toliko točno. Kakor se nam zdi gospodarski razvoj Nemčije na prvi pogled impozanten, si vendar moramo biti na jasnem o pravem karakterju tega razvoja. Konjunkturni razmah Nemčije ki smo 'ga vide’i v prvih dveh č'ankih, se nikakor ne da primerjati s konjunktur-nimi razmerami izpred vojne. Takrat so bile konjunkturne razmere na ce- prej poskočile za 5 do 10% in jih smatrajo še nadalje za trdne. Povpraševanje po vseh vrstah volne je izredno živahno; Nemčija, Francija in Japonskaj nakupujejo enako močno, Rusija je v sedanji se-ziji največja tekmovalka na avstralskem trgu volne in vzame s trga vsak dan velike množine. Letošnja volna je prav fina, ker je bilo v zadnjih letih malo dežja; prihodnja sezija bo pa dala manj fino volno, ker imajo vsled zadnjega obilnega deževja ovce zadosti krmil na razpolago, la Merino 37% pence za funt. Letošnji pridelek pšenice je v splošnem dober. Zahodna Avstralija, avstralska žitnica, pričakuje celo rekordni pridelek. Cenitve nove žetve se gibljejo med 99 in 100 milijoni bušelov po 27'2 kilogramov. Zadnji zaključki so izvršeni na podlagi 5 šil. in 5 pence za bušel. Prevoznina kaže vsled štrajka ladjedelniških delavcev dvigajočo se tendenco. Živahno povpraševanje z rastočimi cenami je vladalo v zadnjih tednih za loj, zlasti za nižje vrste. Nestrojene ovčine se po slabo prodajajo, in tudi Amerika ne kupuje veliko. Bolje so se prodajale strojene ovčine. Glede avstralskega uvoza ugotavljajo, da je nakupna moč avstralskega trga precej velika; mezde so skoraj iste kot v Ameriki. Tudi sicer ima vse avstralsko gospodarsko življenje, trgovina in industrija ameriški značaj. Najnižji dohodki vsakega neizučenega delavca ali nastav-ljenca nad 18. letom se gibljejo na teden med 6 do 8 funti. Avstralija ima že sama veliko industrijo, ki stalno raste. Armstrong Witworth and Co so udeleženi pri gradbi avtomobilne tovarne. Za veliko vrst blaga pa ostane Avstralija še zmeraj prav dobra odjemalka, tako posebno za papir, papirno blago, za svileno in umet-nosvileno blago, za glasbene inštrumente, steklenino, kemikalije itd. Iz naših organizacij. Občni zbor gremija trgovcev Celje. V torek dne 14. februarja t. 1. ob 19. uri (7. uri zvečer) se vrši redni letni občni zbor mestnega gremija trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg št. 8 z običajnim dnevnim redom in volitvami. Načelstvo vabi vse člane, da se občnega zbora polnoštevilno in točno udeležijo ter tako pokažejo svojo stanovsko zavednost. Opozorilo vsem gospodarskim krogom! V zadnjem času se pogosto dogaja, da razne stranke naslavljajo svoje dopise kratkomalo na gremij trgovcev v Celju. Tak naslov ni popoten, ker imata v Ce- | lju dva trgovska gremija svoj sedež, in sicer 2> Gremij trgovcev v Celju« in »Srezki gremij trgovcev v Celju«. V delokrog prvega spada samo mesto Celje, delokrog drugega pa se razteza na vse kraje območja srezkih poglavarstev Celje (izvzemši mesto Celje), Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah. Ker nastajajo radi netočnega naslavljenja pri obeh gre-mijih neljube zamude in manipulativne neprilike, opozarjamo vse interesente na to razliko s prošnjo, da v interesu gladkega uradovanja upoštevajo to opozorilo. — Načelstvo srezkega gremija trgovcev v Celju. * * * Trgovina. Nemčija kupuje tobak v Jugoslaviji. Berlinski tobačni koncern Jordan je z direkcijo državnih monopolov sklenil nakupno pogodbo za 8 milijonov kg jugoslovanskega tobaka raznih vrst. Država bo zaslužila pri tem 500.000 dinarjev. Dosedanji nakupi koncerna ao se izvršili vselej s posredovalci in so imele posamezne vrste tudi znamiko posredovalca; sedaj je pa vodil koncern pogajanja direktno in bo imela tobačna vrsta sedaj znamko prodajalca. V Berlinu hočejo napraviti tri prodajalne za jugoslovanski tobak. Za pospeševanje izvoza ustanovi Ogrska ekspertno centralo, ki naj bi razpolagala s kapitalom 1 milijona pengb poleg državne subvencije v znesku 500 tisoč pengo. Centrala naj bi organizirala in koncentrirala v prvi vnsti izvoz poljedelskih produktov. Za projekt se baje zanimajo tudi Rumunija in naša država. V zvezi s temi domnevami se čujejo vesti o ustanovitvi gospodarskega bloka spodnjedonavskih držav, ki naj bi tvoril protiutež napram industrijskemu monopolnemu stališču srednjeevropskih držav. Ena najvažnejših podružnic se baje ustanovi v Beogradu. Ogrska vlada je subvencijo centrale po 500.000 peng5 že vstavila v proračun za leto 1928/1929. Industrija. Produkcija železa in jekla v Avstriji. Avstrijska železna industrija kaže za lete 1927 znatno povečanje produkcije. Proizvodnja surovega železa je znašala 435.40-1 ton napram 332.863 tonam v letu 1926, proizvodnja jekla okroglo 560 tisoč ton napram 473.000 tonam 1. 1926, produkcija valjanega železa pa 400.000 ton proti 335.593 tonam leta 1926. Denarstvo. Konferenca o ureditvi predvojnih dolgov Avstro-Ogrske, ki bi se imela vršiti tekom meseca februarja t. 1., je odložena na fmesec april. Konferenca ima pred vsem nalogo, da končno-veljavno uredi vprašanje papirnate rente in zlate rente bivše Avstro-Ogrske monarhije. Nov češkoslovaški drobiž. Češkoslovaška finančna uprava pripravlja- stabilizacijo češkoslovaškega zvenečega denarja. V celoti namerava oddati v obtok za 600 milijonov čeških kron. Za stabilno merilo se določi krona. Dvo-vinarski drobiž, ki nima praktično nobenega pomena, se vzame iz obtoka. Petkronski denar iz niklja se zamenja za nove, srebrni 10-kronski denar pa se izda za spomin kot jubilejni denar. Promet. Pospešen postopek pri železniških nabavah. Prometni minister je z namenom, da se pospeši postopek pri nabavi potrebščin državnih železnic, odredil, da sme generalni direktor železnic ali njegov namestnik odobravati nabavke za državne železnice in delavnice in sicer za nujne potrebščine potom licitacije do 200.000 Din, a za ostale nujne potrebščine do 100.000 Din. Nadalje so dobili direktorji železniških direkcij pooblastilo, da v svojem delokrogu odobravajo nabave potom licitacije do zneska 100.000 Din, upravniki delavnic pa do 10.000 Din, toda le v primeru nujne potrebe. lem svetu približno enake. Sedanja konjunktura pa je dvignila Nemčijo takorekoč izven evropskega gospodarskega kompleksa in je v gotovem oziru samo trenuten pojav. S čudovitim pogumom je izrabila Nemčija pravzaprav v jedru trenutni pojav štrajka angleških premogovnih delavcev; denar, ki je od tega dohajal, je uporabila za racionalizacijo svoje industrije. Kar pa je po končanem premogovnem štrajku nemški konjunkturi manjkalo, je bilo popravljeno s tem, da se je izboljšala konjunktura v tuzemstvu. Na ta način seveda je bil zopet eksport zanemarjen, uvoz se je povečal in denarna sredstva, ki so prihajala iz inozemstva, se niso vedno uporabljala za izboljšanje nemške produkcije, ampak so se pogostokrat uporabila v konsumne namene. Kakor je bila inicijativa za oživitev nemške industrije zelo potrebna, prav tako je porebna danes tudi neke vrste gospodarska rezerviranost. Ne v tem oziru, da bi se Nemčiji odrekli inozemski krediti, ampak da se — kakor je to pri zdravilih običaj — daje rekonvalescentu primerna doza. Brez dvoma je, da se nahaja Nemčija danes v vlogi rekonvalescenta, ki je v nevarnosti, da se prenapne in si s tem škoduje. Sedaj stojimo zopet pred vprašanjem; Kaj bo prineslo Nemčiji to leto? Rekli smo že, da se Nemčija še vedno ne nahaja v normalnem gospodarskem po’ožaju in da se na trenutni pojav konjunkture vsaj sigurno ni zanesti. Predvsem morajo Nemci delati na to, da se znižajo visoke cene, katerih porast je spravil nemško gospodarstvo v izvozne težkoče. Dejstvo da je 80% celokupne narodne produkcije potegnil nase nemški (notranji) trg sam, da precej misliti. Ta konjunktura pa — kakor kaže — skoro. gotovo ne bo dolgo trajala. Že sedaj so naročila iz tuzemstva bolj redka, plačevanje zadnjih naročil se tudi ne vrši več tako gladko. Stavbena industrija je slabše zaposlena. V luksuzni industriji, h kateri se v Nemčiji prišteva tudi avtomobilna industrija, je še znatno slabše. Velike važnosti je razvoj železne industrije, katere zaposlenost se s polno pravico smatra za konjunkturni barometer. Dosedanja naročila v tej industriji zadostujejo še za par mesecev, a nova prihajajo vedno počasneje. Da bi nazadovanje konjunkture zavzelo direktno formo krize, se za enkrat ni bati; vsaj toliko časa ne, dokler se ne bi napravile težke politične napake v tu- ali inozemstvu. Vsekakor pa nazadovanje konjunkture na domačem trgu Nemčiji diktira, da se v tem letu vrže predvsem na pospeševanje eksporta in to je tudi v resnici parola za leto IZVOZ V PRETEKLEM LETU. Generalna direkcija carin je objavila definitivne podatke o naši izvozni trgovini v minulem letu, urejene po glavnih predmetih, kakor jih niže navajamo. Ti podatki samo potrjujejo, kar se je že konstatiralo ob komentiranju mesečnih izkazov te direkcije o našem izvozu. Skupna vrednost izvoza znaša 6 milijard 460,153.065 papir, ali 584,408.162 zlatih dinarjev napram 7.818,180.094 papirnatih ali 713,693.230 zlatih dinarjev v 1. 1926. V primeri z 1. 1926 se je torej naš izvoz v prošlem letu zmanjšal za 1418 milijonov dinarjev, kar znaša 1811% ali skoro eno petino. Vse to ogromno nazadovanje je posledica slabe lanske žetve, ki je povzročila, da je odpadel izvoz cerealij. Tako je na primer izvoz pšenice, ki je znašal 1. 1926 vrednost 846,093.658 Din, dosegel preteklo leto le vrednost 195,522.345 Din, to je za celih 650 571.313 Din manj ali preko 76%. Istotako je pri izvozu koruze veliko nazadovanje. Leta 1927 se je izvozilo koruze v vrednosti 337,194.527 dinarjev napram 1.338,652.769 Din v letu 1926. Odpadek samo pri vrednosti izvožene koruze znaša torej preko milijarde dinarjev (točno 1.001,458.242 Din), v procentih skoro 75%. Skupno zmanjšanje v izvozu koruze in pšenice znaša torej Din^ 1.652 029.555 Din, to je več nego znaša celokupno zmanjšanje našega izvoza. Iz tega se vidi, da se je moral v gotovi meri zvišati izvoz nekaterih drugih predmetov. Ta porast se je v glavnem pokazal pri izvozu žive živine in lesa za kurjavo, stavbnega lesa, vina, usnja itd. Kolebanje v tem ali onem pravcu je zabeležiti tudi pri drugih predmetih. ANGLEŠKA PLAČILNA BILANCA ZA 96 MILIJONOV FUNTOV AKTIVNA. Predsednik angleškega trgovinskega urada Cunlife Lister ugotavlja v svojih podatkih o angleški plačilni bilanci, da je postala v letu 1927 visoko aktivna. Dočim je bila trgovinska bilanca za okroglo 392 milijonov funtov sterlingov pasivna, znaša na drugi strani takozva-ni nevidni izvoz okroglo 488 milijonov funtov sterlingov. Radi tega je plačilna bilanca, ki je bila v letu 1926 še pasivna za 7 milij. funtov sterlingov, bila v letu 1927 aktivna za 96 milijonov funtov. Vrednost nevidnega eksporta tvorijo predvsem dohodki plovbe ca. 140 milijonov funtov isterlingov, dohodki iz investicij v inozemstvu ca. 270 milijonov funtov sterl., iz kratkoročnih posojil in komisijskih poslov okroglo 63 milijonov funtov sterl., iz »različnih dohodkov« (turistika, plačila emigrantov itd.) 15 milij. funtov sterlingov. INDUSTRIJALIZACIJA GRŠKE. Na podlagi lausanske mirovne pogodbe so se začela po grško-turški vojni preseljevati številna grška industrijska podjetja iz krajev na obalah Male Azije na Grško. Tam so se kmalu ustalila in se v teku petih let povečini povspela do znatne višine. K temu jim je pripomogel deloma kapital, ki so ga prinesla s seboj, deloma pomoč begunske komisije. Grška razpolaga z neznatnimi premogovniki rujavega premoga, črnega premoga sploh nima, železo in železne rude pa mora uvažati. Ima pa znatna ležišča lignita, precej surovin, cene delavne moči in ceno življenje ter znatne vodne sile, ki so le malo izkoriščene. Obmorska lega in pripravna pristanišča nudijo pod temi pogoji ugoden teren za razvoj industrije v obmorskih krajih. Grška vlada je zastavila zato vse sile, da omogoči razvoj svoje mlade industrije na obalah. V ta namen je v Pireju določila poseben pristaniški kompleks za tovarniška podjetja, razlastila in pustila je podreti privatne hiše, ki so bile napoti in omogočila je, da si industrijska podjetja grade lastne pomole. Pri tem pa je industrija z vlado vred zadela na velike težkoče radi pomanjkanja za investicije potrebnega kapitala. Da se temu odpo-more, je grška Narodna banka v sporazumu z atensko in angleško vlado uvedla akcijo, da se najame posebno inozemsko investicijsko posojilo .v Angliji. Po dolgih pogajanjih se je pritegnil angleški in ameriški kapital in ustanovila Angleško - amerikansko - grška banka v obliki delniške družbe s kapitalom enega milijona funtov. Posebna pogodbena klavzula določa, da se sine ta kapital popetoriti. Sedež banke je v Londonu, v Atenah pa obstoja posvetovalni odbor, ki prečenja prošnje za kredit ter jih pošilja v London centrali. Namen te banke je predvsem, preskrbeti ali posredovati grški industriji kratkoročne kredite po nizkih obrestih. Delokrog te banke je v ostalem jako obširen in naj bi baje služil za to, da se investicije kapitala v Grški monopolizirajo in torej zagotovi angleškemu in ameri-kanskemu denarnemu trgu možnost naložbe kapitala na Grškem. V zvezi z vsemi navedenimi pogoji bo torej grški mladi industriji omogočen skorajšen uspešen razmah, ki ga bo osobito pospeševalo dejstvo, da bo ta industrija radi lege ob morju lahko računala na minimalne transportne stroške za surovino in fabrikate. IZ AVSTRALIJE. Avstralija mora zanimati tudi nas; saj je merodajna na trgu volne (torej tudi sukna) in prihaja zmeraj bolj v poštev tudi kot elpporterka pšeničnega pridelka. Letni časi so obratni kot pri nas. Zadostni in trajni pomladanski dež je upanje v dobri pridelek pšenice in na velike množine volne utrdil in je dal gospodar-dars -emu in finančnemu življenju večjo aktivi teto. Sicer bo letos okoli 250.000 bal mani volne kot lani, a cene bodo višje in bo na ta način razlika v množini od-pravbena. Cene so od začetka dražbe na- marjborski trgovski ples. Po dvoletnem prestanku se je vršil v veliki dvorani pivovarne Union v Mariboru 28. januarja t. 1. trgovski ples, ki je bil eden najlepših plesov v tej sezoni, dvorana je bila prav lepo okrašena v trgovskem stilu. V dvorani nameščeni šotori so bili zelo okusno opremljeni. Ples je bdi prav dobro obiskan. Med drugimi se ga je udeležil dvorni svetnik g. dr. Stare, kot namestnik g. velikega župana, komandant mesta Maribor, več sodnikov in uradnikov, odvetnikov in zdravnikov, številni oficirji ter precej trgovcev izven Maribora. Godba »Drava« je skrbela za razveseljevanje plesalcev in plesalk. Ples je dvoril g. Weixl st. z gospo Kuharjevo, kateremu so sledili drugi odborniki. Za dekoracijo, ki je bila jako okusna, 'je skrbel g. Weixl ml. V najboljšem razpoloženju so plesalci vztrajali, do ranega jutra. — K —. RAZNO. Lep Tigled. Kakor druge oblasti, je tudi splitska oblast primorana, da v izdatni meri pritegne industrijo k oblastnim davščinam za pokritje proračuna. Kakor se poroča, je oblastni odbor v ta namen stopil v stik s predstavniki industrije cementa, boksita, karbida in nafte. V glavnem je bil sporazum dosežen in s tem oblasti ustvarjena možnost, da prične izvrševati proračun. Ob priliki dogovorov se je načelo tudi vprašanje državnih prispevkov za vzdrževa-pje oblastnih cest, katerega je država dolžna oblasti, ker pobira v obliki ^nega dela edinstvenega državnega pri* bitka bivše deželne doklade. V celem gre za znesek 3 in pol milijona dinarjev. Pričakujemo, da se bodeta po tem vzgledu v bodoče ravnala tudi slovenska oblastna odbora in da vsaj s proračunom za leto 1929 ne bodeta vzdrževala davščin, ki vsled poseganja v produkcijski proces skrajno otežujejo položaj industrije. D. ZDRflUlč - LJUBLJANA Florijanska ulita 9. Mnmii Ljubljana, Dunajska casta la, LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 MERKUR vsklH, obrtnih, ImtustrlJakRi in aradnlh SllSSmutra. w1*mG! i, lapaka, posetnice Itd. * LASTNA KNJIOOVIZNICA. * TltUOM. *T. Sa prlporoia sa tisk vseh t broiura, cenika, tabele, val Za vsestranske blagodejne dokaze toplega sočustvovanja o priliki smrti naše nadvse ljubljene žene, matere, babice in prababice, gospe ZAHVALA Se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena 6č. duhovščini cerkve sv. Jožefa in župnije sv. Petra ter gg. zdravnikom za naklonjenost v bolezni in za častno spremstvo pri pogrebu pokojnice. Enako se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasti, društev in organizacij, trgovskim tovarišem, kakor uslužbenstvu tovarne Medic-Zankl in Združenih Uljara za častno udeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja in konečno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna, najtoplejša zahvala! Ljubljana, doe 9. februarja 1928. žalujoči ostali. tovarna ^ vinskega kisa,ME»JCtJR> kot todajstolj« la tkkurjs: A. SBVER, Ljubljana. Subotici glede dobave 10.000 kg papirja;; dLne 24. februarja t. 1. glede dobave žebljev in vijakov. — Dne 25. februarja t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj. — Dne 24. februarja t. 1. pri Intendan-turi Vrbaske Divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave večje množine drv in premoga. — Dne 25. februarja t. L pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 9000 m1 drv. — Dne 26. februarja t. 1. pri Vranj-skem električnem društvu A. D. v Vranju glede zgradbe hidro-centrale. — Dne 25. februarja t. 1. pri Intendanturi komando Jadranske divizijske oblasti v Mostarju glede dobave ca. 0000 m8 drv; dne 27. februarja t. 1. pa pri komandi mesta v Splitu glede dobave c«. 4000 ma drv. Prodaje. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede prodaje hrastovega lesa. — Dne Iti. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi mesta v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje ca. 1500 kg kosti. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Razvoj ruske trgovske mornaric«. Ruski sovjeti v zadnjih letih smotreno izpopolnjujejo svojo trgovsko mornarico. V zadnjih dveh letih so naročili v domačih ladjedelnicah devet parnikov, ki so že dogotovljeni. Za bodoči dve leti so naročili še 39 tovornih parnikov, ki so namenjeni v prvi vrsti za izvoz lesa in za odpremo brzovoznega blaga. Borza dela v Mariboru. Od 29. januarja do 4. februarja 1928 je pri tej borzi islkalo dela 132 moških in 39 žensk, tedaj skupaj 171 oseb; delo je dobilo 55 oseb in sicer 30 moških in 25 žensk, odpadlo jih je 75, odpotovalo pa 20. Od 1. januarja do 4. februarja je pa iskalo 804 osebe, in sicer 601 moških in ženskih oseb, prostih mest je bilo delo je dobilo 211 oseb in sicer moških in 93 ženskih; odpadlo jih odpotovalo pa 168. TRŽNA POROČILA. Trg jajec. Iz Zagreba poročajo: Tekom zadnjega tedna ni bilo v inozemstvu nobenih bistvenih sprememb. Potreba ni velika in prihaja zato zmeraj dosti blaga na trg, da krije povpraševanje. Cene še zmeraj padajo, ker se krije tudi letos, kakor vselej ob tem času, le najnujnejša potreba. — Dovoz doma postaja od dne do dne živahnejši, a se ne more primerjati z dovozom prejšnjih let. Ta pojemajoči dovoz upravičuje že pred več meseci iaraženo bojazen, da se je reja kokoši v naši domovini bistveno »manjšala. Bližnja bodočnost nas bo o tem poučila. — Nakupne cene so ostale nespremenjene in se gibljejo med Din 1*20 in Din 1'30, po kvaliteti. Na zadnjem borznem sestanku trgovcev s kolonialnim blagom in i živili so pa cene jajec v veletrgovini bistveno znižaii. Štajerska jajca notirajo za zaboj (1440 kosov) 1900 do 2000 dinarjev (prej 2160 do 2200 dinarjev), hrvaška jajca 1800 do 1820 dinarjev (prej 2020 do 2200 dinarjev), bosanska jajca pa 1650 do 1700 dinarjev (prej 1850 do 1900). Kakor vidimo, so cene pri vseh vrstah izdatno padle. Žitni trgi. Potreba po žitu letos ni v nobenem skladu z ogromnimi množinami, ki so svetovnemu konzumu na raz- polago. Po zadnjem statističnem izkazu znaša svetovni pridelek pšenice v letu 1927 nič manj kot 526 milijonov buše-lov ii 27'2 kg, za 5 milijonov bušelov več kot leta 1926. Veliko večja je pa diferenca glede vidnih zalog v Ameriki. Do-čim je znašala 1. januarja 1928 množina pšenice v prekomorskih deželah skupaj s plavajočimi množinami ca. 400 milijonov bušelov. Torej 5 milijonov'pridelka več in še 13. milj. zaloge več; to se pravi, da bo slo letos s prodajo še težje, ker je veliko blaga več na prodaj kot lani. Spričo slabe potrebe vzame kon-sum le najboljše kvalitete s trga, tako da so velike zaloge slabših vrst pšenice tudi v Evropi neprodane. — Katastrofalen je položaj glede rži, koje slabših kvalitet ni mogoče prodati. To čuti neprijetno ne samo Amerika, temveč tudi Evropa in tu v prvi vrsti Nemčija. Nemčija je v Evropi med prvimi deželami v pridelovanju rži; a letos je pridelek po kakovosti tako slab, da se o prodaji skoraj ne more govoriti. S svetovnih tržišč. Kava (Newyork): Santos št. 4 2175, Rio št. 7 13 ls/n>, za marec 13'76, za maj 13'60, za julij 13'48, za september 13*31, za december 13'19. — Sladkor (Newyork): za marec 2'54, za maj 2'63, za julij 2'72, za september 2'80, za december 2'87, za januar 2'85, Mast (Chicago): za marec 11'35, za maj 11,57'50, za julij 11'80. Mariborski trg, dne 4. februarja 1928. Trg jo bil dobro salefen in prav dobro obiskan. •Skuiinarjev je biJo 102. Cene mesu so bale zjutraj Din. 16'60 do 19, slanini ipa Din 20 do t?2. Sicer je bilo mnogo prodanega, ali ven-d:.j' ji? bilo popoldne So dosii neprodanega blaga, radi česar so proti 'koncu cene zopet padle. Pri domačih mesarjih so cene ostale neizpramtaljene. Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj kakih 400 komadov. Tudi 4u so ostale Se vedno viseke cene pretečenega tedna in sioer za piščance 20 do 35, kokoši 40 do 50, race 40 do (50, gosi 60 do 100 in purane 60 do 125. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje. Cene so bdle za krompir 6 do 7, za mernik (7 in pol kg), za kislo zeJje 4, za kialo repo 2, za čebulo 3 do 4, za 'karfiole 5 do 15, za zeljnate glave 1 do 3 za komad, za maslo 36 do. 40, za mleko 2'50 do 3, za smetano 12 do 14, za oijično oJje 20 do 22, za bučno olje 18 do 20 za liter, za jajca 1‘50 do 1'75 komad, za jabolka 4 do 10 Din, za hruške 8 do 12, za suhe slive 10 do 12, za mandlje 55 do 65, za orehe 82 do 85 Din za ikg, za limone 1 do 1'50 komad. .Seno in sJ&ma na mariborskem trgu. V sredo 1. t. m. je bilo na trgu 9 voz sena, 6 voz slame, v soboto, 4. t. m. pa 2 voea sena in 3 voze slame. Cene so bile za seno 75 do 90 za slamo pa 45 do 50 Din za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 16.000 kg port-land-cementa; do 14. in 17. februarja 1.1. glede dobave raznega inventarja ter glede dobave 3000 komadov brezovih metel brez držajev. — Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2 električnih brojil in glede dobave 4 vagonov port-land-cementa; do 16. februarja t. 1. glede dobave 10.000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 21. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 530 kg mila. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 23. februarja t. 1. ponudbe glede dobave parnih kotlov in njih delov; do 24. februarja t. 1. pa glede dobave raznega materijala (Bergmanove cevi, varovala,’ elektr. brojila, razvodne plošče, stropne svetiljke itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mašnlnega materijala. — Dne 21., 23., 25. in 27. februarja t. 1. pri Glavnem Sanitet&kem Sla-galištu v Zemunu glede dobave lekarniškega materijala; dne 22., 24., 28., 29. februarja in 1. marca pa glede dobave sanitetnega materijala. — Dne 22. februarja t. I. pri Direkciji drž. -železnic v ('Veletrgovina Sl. <šarabon v Xjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. £astna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Tšelefon it. 2666. I—M—i ItnnU i Kunje lisičje in vse druge — kože— divjačin kupuje in plačuje nad dnevno ceno