ŠOLSKI PRIJATEL.
Odgovorni vrednih t A. Einšpieler. ČislO 2.	Priloga k slovenskej Bčeli.	I. tečaj.
Kaj se ima u Ijudskej šoli učiti?
Da bodemo prav in možko povedali, kaj se ima u Ijudskej šoli učiti, je treba pomisliti na to, kar smo rekli od cila in konca ljudske šole. Kdor ve, zakaj je ljudska šola, bode tudi lehko odgovoril, kaj se ima u Ijudskej šoli učiti, da ona svoj namen doseže in svojo nalogo spolni.
Namen in naloga ljudske šole je pa: človeka tako omikati in izobraziti, da postane moder zemljenčan, zvest deržavljan in brumen nebeščan. Zategadelj se ima u Ijudskej šoli učiti:
1.	Kerščanski nauk alj ve r oz a ko n. Te nauk naj zapo-pade katehizem, zgodbe sv. pisma nove in stare zaveze, cerkvene obrede alj ceremonie in cerkveno dogodivščino. Pa tudi vse to še ni dovolj, temuč potreba je, da kerščansko — katoljški duh tudi še vse druge predmete ljudske šole prešini, oživlja in požlahtnuje.
2.	Govoriti, brati in pisati u mater nem jeziku; u tistih deželah in krajeh, kjer sla dva jezika u navadi, je pa tudi prav dobro in koristno, da se otroci (udi u drugem deželnem jeziku saj govoriti in brati uče; vendar tako, da perva in prava naloga ljudske šole škode ne terpi.
3.	R a j t a t i iz glave in pismeno.
4.	Risati (Zeichnen) in tudi nekaj od meriš t v a (Geometrie).
5.	Poznavati stvari, ki se na zemlji znajdejo: človeka, živali, rastline in kopanine, — dalej tudi nebo in kar se nad nami vidi in godi: učili se mora natoroznanstvo (Naturkenlniss).
6.	Poznavati zemljo, na kterej živimo, posebno domačo deželo in deržavo: učiti se mora zemljopis (Geographie).
7.	Poznavati dogodbe, ki so se na svetu in posebno, ki so se u domačej deželi in deržavi godile: učiti se mora dogodivščina (Geschichte).
8.	Slednič peli, kar je zlasti za Slavjane, ki tako radi in tako lepo pojo, prav imenitno.
To je osmero naukov, kterih se ne sme nobeden zanemarali. »Oho! bode kdo rekel, kam s toliko rečmi? Saj ni treba toliko znati, to je za modrijane." Le počakaj, dragi prijatel! mi bodeino dokazali in spričali, zakaj tako mislimo in pišemo, — bodemo dokazali in spričali, da ljudska šola u sedajnih časih drugače svojega namena doseči in svoje naloge spolniti ne more: vsi imenovani predmeti so taj neogibljivo potrebne reči ljudske šole. —
Učiteljski shod u Doberlejvesi.
(Dalje.)
Da se bodo taj otroci srečno in hitro pismena naučili in k branju ročno pripravljali, se mora ravno to, kar tudi dosedajna c. k. ukoslovna knjiga (Methodenbuch; priporoča, prav iskreno priporočiti: a) da so učitelji prijazni s olročiči,
b; da se pripravnice (pripravne šole, Vorbereitungschulen) napravijo, u kterih se otroci učijo, reči ogledovali še prej, da se začno pismena učili; — c) da se otroci vadijo govoriti.
Po tih stopinjah in po vodilu c. k. ukoslovne knjige, ki je brihtno sostavljena, od modrih mož že dosti poskušena in uterjena, in po katerej se je že miljonov ljudi dobro brati in pisali naučilo, pisinenkovanje in branje srečno od rok gre, če le marljivo na imenovano ukoslovno knjigo paziš, in kar sam ne veš, od nje posnemaš.
Imenuj pismena, pa tudi glaskuj jih, veži samoglasnike in soglasnike, sostavljaj slovke in besede, prestopi sčasom k branju, in ti bodeš dobre bravce, ja dobre pisavce redil.
— Ti-
Ni tedaj naša sedajna ukoslovna knjiga tega kriva, da so se učenci lako počasi in slabo pismena poznali in brati učili; temuč sila, s ktero je učitelj, namesto po pripravnih stopnjah naprej lesti, koj že pervi den začel pismena učili in čaklaje brali. Otroci so obupali in veselje zgubili, učitelj je pa žaloval, da je cel njegov trud in pot zastonj.
Hočemo taj učence hitro in srečno učiti pismenkovati in brati, tako je treba, povedane poglavitne zaderžke odpraviti in iztrebiti; zakaj:
a)	tako se obnašati ni po skušnji modrih mož, ne po žlahtnem ukazu naddetovodstva;
b)	po babje je, dober šolski tek in napredek skoz vsako priliko zaderžovati, posebno ko ga učitelj srečno peljati ve in želi;
c)	po možko bi bilo in prava pomoč u šoli, ako bi se otroci, ki brez pravilnega uzroka po 14 dni šolo zaneniarajo, posebej učiti morali in počasi peljali k trumi pridnih učencov.
d)	K temu je pa še treba, da častiti predpostavljeni za šole posebno skerbijo in se za nje zauzemajo;
e)	da se žalostni slan učiteljski zboljša in njegovo plačilo poviša, kar bode poderto serce marsikterega učitelja razveselilo in pridno delati spodbodlo.
Doberlaves 9. Avgusta 1851.	(Dalje sledi.)
Mala dobrotni c a.
Bila je huda zima Debel sneg je pokrival okoli in okoli vso goro in plan. Minica je vidila zunej pred hišo uboge pličike skakljati in milo čivkati, ravno kot da bi jo bili hotli nekaj prositi. Blaga Minica se hitro spomni, kaj uboge ptičike tako žali in kaj da jim manjka. Hitro pobere kruhove in jedilne drobtinice po mizi in pod mizo in jih potrese na ulice, da so jih revni ptički dobili in pobe-rali. Toko je naredila vsaki dan v celi hudi zimi. — Večkrat so
se dobri Minici, ko je ptičkom stregla in dajala, ročice od mraza
2*
tresle, toda vse je storila, daje le ubogim ptičkom pomagati mogla. — Ko so oča vidili, da je mala hčerka toko dobra in mila, se jim je kej dobro zdelo; pohvalili so jo in djali: »Ako imaš seree milo
Se ti dobro bo godilo.« A. Praprotnik.
Pervi denar.
l^izika J. je imela brurnne pa borne stariše. 13 let stara stopi pervobart k božjej mizi in prejeme ponižno in gorečo jagnje božje, ki grehe sveta odjemle. Pri tej svetej priložnosti sklene, kako službo za se poiskali in sama sebe redili, da je ne bodo vbogi stariši več dalej na žlici imeli. — Dobi res ročno službo pri pobožnih ljudih, — pa le nekaj malega dobi na leto plačila. Vendar si že pervo leto tri rajniše prihrani. Te svoj pervi denar na svoj rojstni god svojim ljubim slarišem pošle. Poišče pero in tinto, in tole čedno napiše.
Preljubi stariši!
Toliko let ste me Vi oblačili in redili, me učili in vadili, brumno živeti! Dones obhajam svoj 13. rojstni den. Ravilo dones se živo spomenem na vse dobrote, ki sem jih od zibeli noter do sedajne ure iz Vaših rok, preljubi stariši! sprejela. Nisim nikolj pozabila besed svetega pisma: »Spošluj svojega očeta in ne pozabi bolečin svoje matere.« Oj da bi u stanu bila, saj nekaj povemiti, kar sem Vam dolžna! Da pa vidite in verjamete, da to, kar govorim , tudi u sercu čutim in resnično spolniti želim: — Vam pošlem svoj pervi denar, ki sem ga prihranila, priložim svojemu lističu tri rajniše. Upam, da si bodern do prihodnega rojstnega goda kaj več prihranila! Ne zaveržite, kar Vam pošlem, in blagoslovite svojo hvaležno in pokorno hčer!
U F .... 27. avgusta 1784.	Lizika J.
Ljubezen do starišev.
Kadar zjutraj se zbudim So pri meni inamca že, Vse mi dajo, kar želim, Zmir skerbe zvesto za me. Oče vedno delajo, Vedno delajo tefdo; — Pred nikolj ne nehajo, Kruha da zaslužijo. Vse potrebno, kar dobim, Vse dobim pri slarših le, Brez skerbi lahko živim, Prav in dobro vse mi gre. Kdaj bom mogel vendar Saj Poverniti tega kej! Druz' ga morem težko zdaj, Kol ljubiti jih vselej. —
A. Praprotnik.
Mlada koza in volk.
(Basen.)
Stara koza gre na pašo. Prej da odide, zapove svojej hčerki, da nikomur rte sme duri odpfeli, dokler ona nažaj ne pride.
Stara koža še ni daleč od hiše, glej! ti že začne volk rta duri terkati. Mlado kozo ložej golfati, spremeni svoj gerd glas it glas stare koze ter rahlo in milo reče: »Odpri mi!" Alj mlada koza se Spomene, kar so jej mali ukazali, pokuka skož okno in zagleda — volka. »Ne bodem ti duri odperla, reče prestrašena hčerka, zakaj akoravno ti s glasom moje matere govoriš in se sladkariš, — poznam le, da si volk in da me želiš požreti."
Otroci! Kdor nauk svojih slari.šev posluša, bode malokleri* krat u nesrečo padel. —
Listonoša*).
* J z Kanalske doline na Koroškem: »Prišel sem pred nekim časom v neko ves, kjerjeravnov cerkev pozvonilo. Vesčani hitijo u cerkev, tudi jaz stopim z njimi v tajisto. Ogledujem se po cerkvici, katera mi dobro dopade; pred velikim oltarjem vidim otroke obojega spola sbrane, praznično oblečene, čakali so na sv. obhajilo. Sv. maša se začne, začne se tudi milo petje, ki se po cerkvi razlega. Pozabil sem na molitev; zakaj zaslišal sem, da sami otroci pojo. Močno meje ganulo, čuti kako se mlade gerla napenjajo, hvalo peti svojemu izveličarju in odrešeniku, ki ga bojo v kratkem prejeli. Viža ali napev kakor tudi soglasno, složno petje mladih pevcev se je mi dopadlo. Prav serčno so peli jo, posebno mlada dekelca, ki je po-pred, kakor tudi fantje, ki so za njo peli (sekundirali). Lepo je bil slišati v sredi vsake verste čveteropev dveh fantov in dveh deklic, kteriin so se na koncu verste spet vsi pridružili. Besede pesmi so prav razumljivo izrekali, kar je posebno hvalevredno, ker veliko pevcev besedo v petju tako rekoč požre. Da so po slovensko peli, mislim, ni mi treba zagotoviti, zakaj vesčani so terdi Slovenci, kakor tudi prebivavci sosednih župnij, kjer se pa v nekterih per božjej službi vonder le nemško poje. Izvedil sem, da še le pervo-krat v cerkvi očitno pojejo; čudil sem se taj, da se tako serčno brez vse boječosti obnašajo. Občutke naznaniti, kojih je otroško petje v mojem ganjenem sercu zbudilo, nisim v stanu; samo to povem , da so mi solze v oči stopile, pa ovih solz nisim se sramoval, zakaj v očeh vsih pričujočih sem vidil solze miglati,—so bile solze veselih starišev, ki so slišali svoje otroke pervokrat peti. Ko sem po dokončanem sv. opravilu prašal, kdo da je otroke tako lepo peti naučil? gospod fajmošter, sem dobil za odgovor. Grem v farovž, duhovnemu učitelju petja svoje dopadenje naznanit; tam sem vidil, da gospod župnik ne samo v keršanskem navku in petju mladino
Pod imenoiu: „/.akanoša" bodemo donasali vse novejše Šolske postave alj zakone, — pod imenom „listonoŠa" pa vse liste alj dopise, ki bodo nam u šolskih zadevah poslani.	Ured.
podučevajo, temuč tudi v drugih šolskih predmetih, ker tam ni posebnega učitelja; vidil sem namreč v sobi černo desko z slovenskimi pismeni, naprave za pisanje i. t. d. očiten dokaz, da se tukaj šola derži. Vbogi vesčani ne zamorejo šole izzidati, še manj učitelja si deržati; da bi pa ntladež brez navka, brez izobraženja ne ostala, so se pa gosp. župnik z vso iskrenostjo težavnega podu-čevanja prijeli, brez da bi drugo plačilo dočakovali, kakor: »Bog plati!" — Ko me popoldne gosp. župnik memo cerkve spremijo, gem slišal v tajistej vse otroke glasno moliti. Kje pa je ta ves? boš prašal! Le počakaj, na tihem ti bodem povedal: Na zapadnej strani Višarske gore leži med silno visokimi skalovinami ozka do-linca, v tajistej je ves z cerkvico na griču — se pravi tam: v O vč j ej ves i.«	J. V.
* Iz Kranjskega: Mladost nam mora biti zdaj pri sercu, ako hočemo, da bomo z vsim dobro napredovali. Pri korenini se mora začeti. — »Šolski prijatel" nam bo lahko veliko za šole in mladino prinašal. — Bog daj, da bi se veliko vnetih rodomilov okoli njega zbralo! Kar bom jaz s svojim slabim peresom pomagati mogel, me bo vsigdar neizrečeno veselilo. — Da bi le enkrat učitelji saj toliko plačila imeli, da bi jim ne bilo treba zraven šolskih tudi druge opravila iskati, — da bi bili vsi in le samo šoli in mladini posvečeni. Ko bi nam ne bilo treba drugih ropotij opravljati, bi bilo gotovo veliko učiteljev, ki bi jim bila šola in mladina veliko bolj mar in pri sercu. — Ker mora pa vsak le s trebuhom za kruhom iti, nam marsikterikrat za potrebne šolske reči premalo časa in pomoči hodi. — Veliko smo že upili in pisali, tudi zanaprej še bomo, — bomo saj enkrat vendar do gostega prišli. — Ko bi človek te in take učiteljske nadloge premišljeval in jih z drugimi v drugom stanu primerjal, bi ne mogel nikoli dobre volje biti; — tako pa vendar, kdor vse vnemar pusti in se zadovoljiti prizadeva—mu čas hiti in steka kot drugim, kteri imajo dela in skerbi, in vsega dovolj. —
- 1(1 -
Drobtinčice.
*	Presvitli škof budejovički (Budweis), gosp. Valerian Jirsik, slavno znani češki domorodec i spisovatelj, je pri nastopu svoje škofijske slolice razposlal pastirsko poslanico, u kteroj tole stoji: »Kada ravno o šolah govorim, nemorem propusliti, da vas zajedno ne umolim, da spoštujete učitelje svoje detce. Zares! njihov poklic je spošlovanja vreden! Učitelj, ki zveslo izpolnuje svojo dolžnost, zaslužuje, da ga spoštuje in ceni vsaki kristjan, vsaki oče. Težka, ja polna truda je njegova dolžnost, pa še večja je odgovornost pred Bogom i ljudmi; — zraven tega je pa vendar navadno le malo in neznameriitno plačilo tega sveta za njegov Irud. Oblajšajte taj i osladite mu težko breme s vas"o prijaznostjo in za-hvalnostjo, vašo ljubeznjo, s vašim pripoznanjem in spoštovanjem. Ako kdo zaslužuje svoje plačilo, je to gotovo pred vsimi drugimi priden učitelj. — Vas pa učitelji! naj Bog pokrepi, da slavno in lepo rešile nalogo, ki jo vam predade cerkva in deržava. Za sedaj samo to pravim, da je šola —t hči cerkve; zakaj od nje seje porodila in od nje se ne sme odludjiti, ako noče, da zgubi ves duh keršanstva in blagoslovljeno moč na človeštvo. Cerkva ima dve roki. Desna so duhovniki, leva ste vi ljudski učitelji. Edna naj podpira drugo; zato postopajte s nami duhovniki korak za korakom, deržite zvesto s nami, da se razprostira carstvo božje . . . . " —
*	(Sedma božja zapoved). U nekoj šoli na deželi je bila šolska skušnja. Veliko gospodov se je bilo sbralo, — sam grajšak je bil tudi med njimi. Gospod grajšak popraša nekega fanta:" kako se glasi sedma božja zapoved"? Sirotle se ne upa, tako visokega gospoda »tikati« in takole odgovori: »Vaša gnada gospod grajšak! Vi nemate krasti." —-
*	»Siovkovnik" (tablica za slovkovanje, Wandfibel) se na Dunaju že tiska. Tudi nov slovenski »Abcdnik« (Handfibel) po izgledu Beckerjovega nemškega abednika že imamo saj u rokopisu. Presvitli knezoškof, gospod A. Slomšek, so ga prav izverstno osnovali, in naj lepše pripovesti ter koristne in kratkočasne reči kakor pridna bčelica nabrali. Gosp. Gregor So mer, učitelj u Borovljah, je slovniške vadbe (Sprachiibungen) vmes napravil; tako smemo prav slavno delce pričakovati. Neutrudni spisatelj, gosp. G. Somer, je ravno kar dokončal za Slovence in Nemce važno knjigo. Iz te knjige se zamorejo Slovenci nemško, in Nemci slovensko brez vse slovnice (Sprachlehre) — stopnjeina in kratkočasno — po nazornem alj ogledavnem uku (Anchauungs-Unterricht) naučili. —
Natisnil Ferd. Žl. Rleinmajr u Celovcn,