Oopisi. \ Iz Maribora. (Z a p 1 e n j e n j e, n e v o 1 j a, veaelje ,,S1. G.") Število 35. ,,Slov. Goap." so nam vzeli zavoljo vvodnega članka ,,Tihe vode", vendar so nam ves stavek zapečatili, tedaj pa tudi niamo mogli drugega natisa izdati. Castiti bralci naj nam odpuste, mi jili, kolikor moremo, odškodimo a tem, da jim damo dnešnjo številko večje. Kar pišemo, s tem eemo le dobro našim bralcem in tedaj tudi naši državi. Da se ogibljemo prepira, zmerjanja — nekaj, česar pri nasprotnih listih ne opazimo; da smo skorej čez mero pohlevni, to kaže veak list, ki gaizdamo in, vemo, da že to nekaterim našira ni prav. Ce pa še tedaj vae eno ne ugodimo na nekem mestu, to je naša -velika nevolja, pa za to mi ne moremo in upamo le, da nas je reši — čaa. Nekaj nam je ta že prinesel. Na našem c. kr. učiteljišču namrec, ukazuje miniater za uk in bogočastje, da se ima v vaakem razredu posehmal slov. jezik ut-iti po 4 ure v tjedou. Tudi dotični učitelj mora za to imeti potrebno skušnjo; dosedanji dobi torej v tem oziru zaalužen odpuat. Večjo zaušnice pa tudi uiso bili kedaj mogli dati Slovencem, kakor da ao bili podučevanje v slov. jeziku dali možu v roke, pri katerem bi človek še z hiojo o belem dnevu ne našel slovenake knjige — druge, kakor te, iz katere je učil. Izza Boča. Ni še leto minolo, kar sem čital v nekem čudnem odloku, došlem iz Ptuja, ki je bil podpisan od uekega c. kr. uradnika. Omenjeni odlok je Slatinake razmere pretresoval in tam je atalo zapisano: ,,Der Glaube ist noch nicht in Gefahr" — to je, vera še ni v nevarnosti — tedaj duhovniki naj le ,,naprej dremajo". Na to čudno, nespametno izjavo aein se nehote apomnil, ko sem prišedši v Slatino, videl tam ob nedeljab delati. Tedaj Vi, veleui-eni Ptujski gospod! vera še ni v nevarnoati, dasiravno se nedelje in prazniki očitno oskrunjvijejo'?! Ali Vaa je že pamet tako daleč zapustila? Ste li imeli Vi kedaj ,,Mali katekizem" v rokah? Pa pustimo tega svetopisemskega učenjaka in vrnimo se v Slatino. Na prvi hip bodemo spoznali, kakošen duh tu vlada. Delavci delajo na Slatiiii ob delavnikih pa tudi ob nedeljah, celo ob najveojih praznikih. Tisti po nemškem duhu dišeči iu z nemškimi trakovi ,,nabiksan fajerber" ima tudi večinoma ob nedeljah. med krščanakim naukom svoje vadbe in zadnjič smo videli, ko je nek tukajšen ,,restaurant" pnstil na praznik otavo aušiti, dasiravno srao letos imeli dosta ugodno vreme in si je lahko vsaki lenuh avojo krmo spravil, kedar je hotel, ne da bi bilo potrcba, nedelj in praznikov oskrunjevati. Le tako naprej! Potem pa pridite Vi, Ptujski ,,dobtar sv. pisma", vteknite svoj nos v Slatino, potem pa še recite, ako morete: ,,Der Glaube ist nocli nicht in Gefalir". Ako bode to tako dalje šlo. potem bodemo v Slatini kmalu aame pruske luterane imeli. Zalostno pa je to, da se dajo ljudje tako zapeljati, da zavoljo par grošev prodajo svojo vest in. oskrnnijo praznike! Zdaj pa še Slatinski Nemci (?) nameravajo neko nemško šolo zidati. No, •kakošne so tiste šole, koje nemški šulverein stavi, to že itak vsakdo ve, ki ni preveč zateleban. Otroci še zdaj malo krščanskega nauka zuajo, ko se jim v domačem maternem jeziku razlaga, kaj še le bode potem. ko jim bode Bog ve kdo verske resnice po nemški lomil. To bodo kriatjani, da se jib Bog usmili! Dobro da še imajo naše druge pametnejše občine v tej reči besedo. Ako hoeejo tisti Slatinski možeki, ki kakor krti vedno rovljejo, nemško šoio imeti, naj si jo postavijo, če prav vrb Boča; slovenakih otrok od pošteuih krščanskih starišev pa oni ne bodo so avojim nemško-liberalnim maalom mazali! Od ncmškega šulvereina mi Slovenci nič ue potrebujemo. Slovenci bodo že sami za avoje otroke skrbeli, nemški šulverein pa ima dosti svojih paglavcev po meatih ; tiste naj pobere. za tiste naj skrbi! Kaj bo nemški šulverein pred našimi durmi pometal, ko pa ima sam pred svojim pragom toliko uesnage ! To pa si tudi Slatinski posiliuemci naj ne mislijo, da se bode kmet zavoljo pet ali šest možekov, ki so tukaj od dane3 do jutri, nemačine uiil. Iz Loinbalia. (Blagoslovljenj e novegaMarijinega tronain novih bander.) Tukaj se je v uedeljo, dne 16. avguata t. 1. lepa svečanost obbajala. Po prvi službi božji se je osnovala dolga procesija iz župnijske cerkve k podružnici na kalvarsko goro. V proceaiji so opletene dekliue novi tron Matere božje za omenjeno podružnico noaile, in fantje so dva nova bandera za Goro darovali. Pridna mladina je bila mično cerkvico prav nmetno okinčala. Ob 9. uri je prišla proceaija na Goro, kjer 80 preč. g. kanonik Herg svoje uekdajne farmane v procesiji prijazno sprejeli, novo podobo brezmadežne Device in dva nova baudera blagoslovili iu potem pozno službo božjo slovesuo obhajali. Res ginjeno je moglo biti vaako kršcansko srce, ko ae je v procesiji okoli cerkve z mile Gore na vse štiri kraje sveta blagoslov delil. Prav radi in z veseijem smo pri drugem delu sv. meše tiho orgljanje in milo petje Marijine pesme poslušali in smo zopet mogli priznati, da godba z glasnimi inštrumenti v malo cerkvico ne sliši. Dekline ao novi tron darovale in g. Zoratti v Mariboru ga je prav lepo napravil za 95 fl. Dva nova bandera je poalal g. Krickl iz Dunaja za 85 fl. Eno bandero ima podobo žalostne Matere božje in av. Jožefa, drugo pa Lurške Matere božje in bv: Alojzija. Kalvarska gora ni visoka, vender je prekrasen razgled na vaako atran in nehote se mora olovek tam spomiujati lepe pesmi pokojnega g. Hašnika: ,,Stojim na visokem, sem bliže nebea, — Se mi zdi, da aem ločen od zemlje že vea. — Na hribib kaj lepše mi solnce sveti, — Z radostjo napaja mi srce in kri. — Na bribih ae tudi c'lo revež štimam, — Kjer tolko dežele pod seboj imam." Od Velike nedelje. (Blagoslovljenje Lurške Matere božje.) Nepozabljiv nam ostane den minole angeljske nedelje, kajti imeli smo tukaj avečanost, kakoršnje še tukaj dolgo ni bilo. Blagoslovljena in v cerkev prinesena je bila namrei', kakor je uže ,,Slov. Gospodar" naznanil, krasna podoba brezmadežnega spočetja Marije Lurške. — Ginljiv je bil ta trenutek in solze radosti so se marsikomu v očesih videle, ko je bila Mati božja tako sloveano od sedem čč. gospodoy duhovnikov in blizo do ato ovenčanih avatovic iz farovža v cerkev spi'emljana. Viaokočastiti gospod dekan so po blagoalovljenju Lurške Matere božje in dveh na novo ozaljšanih oltarjev vblagih in v arca aegajočih besedah razložili zgodbo o Lurški Materi božji, in omenili, da v srcih Velikonedeljskih faranov žije in klije pravi duh za božjo ree, ker imajo tako lepo in veličastno hišo božjo. da je v dalnji okolici ni ednake. Akoravno so Velikonedeljski župljani darežljivi in vueti za olepšanje b-iše božje, vendar se ne bi moglo toliko zgoditi, ako ne bi imeli tako delavnega in neutrudljivega gospoda župnika. Njihova največja skrb je obrnena iia to, da ae naša hiša božja ozaljša in z vaem potrebnim preskrbi, in to na tak blagi naein, da župijani, kar se atroškov tice, to celo malo čutijo. Zato pa so tudi v obče ljubljeni in viaoko čislani in vroča je želja vseh župljanov: BBog nam ohrani še veliko let, nam blagega viaoko (-aat. goapoda župnika Martina Napast-a, kot našega dušnega pastirja. Omeniti tudi moramo gosp. Ant. Pavlič-a, obrazarja iz Buč pri Kozjem. kateri nam je dva oltarja v iraat bl. device Marije po nizki eeni tako izdelal, da se zadovoljnoat brez izjeme občno sliši, in si zatoraj v čast in dolžnost štejem tega domačega umetnika vsem župnijam priporočiti, katere želijo tako lepa dela v svojih cerkvah videti. — Tudi naši novi zvoni se pripeljajo v teku tega tedna in bodo zdaj v nedeljo t.vj. 6. sept. slovesno blagoslovljeni. Iz Šmarjjskega okraja. (Še enkrat dijaška veselica.) Dijaška veaelica v Šmariji razdražiia je zopet živce brezzobne Celjske klepetulje in z vso svojo robato, neotesano in kosmato zgovornostjo napala je ne samo našo učečo se mladino, temveč tudi duhovatvo in sploh vse Slovence, ki so se tideležili veselice ter jih poiastila z onimi maatnimi psovkami, ki ae nahajajo le v bogatej zakladnici ,,kulturtrager-skega" celjakega lističa. Že se satanskim naamehom je bila pozdravila vela in pohabljena Celjska tetka veaelico, češ, sedaj je lepa prilika, da pokažeš svojo jezičnost in kako da ai umna in gibčna, če je treba obrekovati ali ovaditi alovenske dijake. Na vseh oglih je bila razpoatavila svoje ovaduhe, ki so prežali na vsako besedo in na vsako kretanje ali zastonj. Nobeden škandal ae ni hotel pripetiti, nobena veleizdajska beseda se ni čula. Vsi poparjeni in pobiti ao odšli premišljevaje, kaj bi kje ukrenili, da bi škodovali alov. dijakom, ki se še povrnejo na gimnazijo. Njih živa domišljija jih. ni zapustila. Zasakavali in zavijavali ao vae, kar ae je prigodilo, pristavljali ao še sami in ameaiti so hotele te sirote celo Metodovo avečanost in tako se je prigodilo. da je v Celjskej ,,vabterci" kopica nereanic in ponesrečenili poskusov smešenja se nabralo. Veselica pa se je vršila mirno in. dostojno in občinstvo, katerega se je bilo nabralo obilno, sledilo je z navdušenostjo lepemu petju in jedernatim in krepkim govorom. Po dokončanem vsporedn bil je plea, ki aeveda ni bil tako sijajen, kakor kak ,,GutSchlauchBall" ali drugi enaki plesovi, kar je morda uzrok, da so nekatere dame izostale. Na vsak način osupnilo nas je, da so manjkale one, ki so jako v obližju in ae rade vedejo kot Slovenke. Hudobni jezičneži trdi', da so se vstrašile klepetanja ^der Deutchen Wacbt". Smešno! — Drugi dan odpeljali so se dijaki na Slatino, kjer so z isto mirnostjo in doatojnostjo naatopili, kakor v Šmariji. Nemški gostje, ki poznajo alov. dijake le po živih opisih Celjakega Moniterja ali pa graške ,,Tagespošte" čudili ao se in ae prav pohvalno izrazili o njih. Trojica dijakov predstavila se je njegovej prevzvišenosti premilostivnemu vladiki Strosamajerju, ki jih je jako prijazno vsprejel m jim izročilbla- goslov in pozdrav na sodruge. Popoldan pa so imeli vai dijaki priliko pozdraviti Njegovo prevzvišenost v svojej sredini. Slava in živijoklici so ga aprejeli ua prihodu in spremili ob odhodu. — Slednjiu moramo še omeniti, da je vznemirilo ne samo dijake, ampak tudi prebivalstvo Smarijskega trga, da je 9 žendarjev stražilo in patroliralo po trgu, kakor da bi bili slov. dijaki sami hudodelniki. Iz Slatine. (Svoji k svojim. Vzorni mladenči!) Jako je bilo naše nemčurje in nemakutarje vzorno obnašanje alovenskih dijakov na Slatini v oč-i bodlo in pikalo. Nekaj jim moramo narediti, si mislijo, hajdimo jih ščuvat, drugače ne bo za ,,vahterico" nobena drobtinica z bogate mize slovenske hudobije, natolcevanja in zabavljanja eez Nemce pala. Torej se pridevlje 4. avg. proti večeru, ko ao si še dijaki pred ohodom grla nanioeili. nek debel nemškutar v g. Leitnerovo dvorano ter ko vidi zavita slovenska bandera pri durili, odpre svoja široka uata pa pove modro besedo: ,,Bos aullen diese bindiše Fohnen, die Buben sull ma einaperren !" to se pravi: kaj pa pomenijo ta biudiš (!!) bandera, te smrkovce moramo zapreti. No Slovenci, Vi še hočete takega Bloveka med seboj trpeti, pa denarje nositi, ki Vašitn sinovom take priimke daje? Tak je tudi \proti Vam. V lice ae Vam alini in hlini pa dobrika, za Vami pa oale kaže ter pravi: ti kmetski ,,buteljni bindišaraki" so za proso najboljši. Mislim, če koga pes vgrizne, da mu ne gre potem več blizo. Zatorej, Slatinčani, svoji k svojim! — Celjaki listič je pisal, da so se dijaki tukaj obuašali, kakor bi jim bila Slatina .,Do_ane", to ae pravi, njibova prava domačija, kjer sme vaaki gospodovati, kakor v svoji hiši. Nekaj tednov popred je pa povedal — čudi se, o avet — da niso Graaki pevci smeli v eisto uemški Slatini ,,Deutschea Lied" popevati. Ubogi sirotek, vse upanje mu bo poeaai po vodi steklo. Slatina kaže vedno bolj, da je prava slovenska domačija, ter se ne da več od par privandranili in pa iz Slovencev preobrnjenih Nemcev voditi. To so tndi pokazali v predvečer cesarjevega goda nekateri vzorni mladenoi. Gasilno društvo je po bakljadi začelo pri g. Leitnerju v dvorani seveda na občno zahtevanje ,,Deutsches Lied" popevati in muzika pa piskati. Slovenaki društveniki so pa narodiie peli. Da glavni zbor pevcev drugi pevači ne motijo, lehko bi si bil vsaki po svoji glavi popeval, kar bi htel, nobenega Nemca bi ne bilo to motilo, ko bi le ne bilo alovensko. To je dokazal nasprotnik g. M. . . . ,,Kaj drugega pojte, jim pravi, to je pregrdo". Ko ae niso mladenči dali pregovoriti, je nastal hrup in vsi nemčurji so jo potegnili k strašni sodbi. In. kaj so sklcnili: nKer vas je šest mladenčev v nemški prostorni dvorani alovenske pesni pelo ter niste hoteli pri ,,Deut. Lied" ustati z drugimi goati, hte za vaelej iz društva izpahnjeni." Ti nerodno društvo! Najboljše moči odpusti. Ne prisegam pa, da ne bo v kratkem še veiVje število radovoljno izstopilo. Kajti Slatinčani ae zavedajo. Sram jih je vecnega hlapčevanja par Nemcev. Na slovenskih tleh liočejo biti oni gospodarji. Kdor pa ni z nami, reče pravi Slovenec, naj v naši biši molči. drugaee mu pokažemo. Vzornim mladenoem pa kličemo vai drugi bratje slovenaki: ,,bravo, bravo!" Kdor ima srce, — Zna za dom' solze, — Za slovenske domovine raj, — Za njo rad živi, — Za njo lirepeni, — Njo, le njo bo ljubil vekomaj! Iz Medloga pri Celji. (D i j a rn a n t n a ali biserua poroka.) Kaj takega. kar je doživela naša soseska, se ue pripeti v vsaki župniji. Lepo število našib aoseščanov je spremIjalo v sredo 19. avg. zjutraj častita atarčeka Jožefa Mirnik. po domače Koa, in njegovo ženo Jcro, rojeno Gaberšek, v Celjsko župnijako cerkev. Preteklo je natnreč že šestdeset let, kar imenovana živita v srečnem zakonu. Poročena sta bila 31. julija 1825. Jožef Mirnik je rojen 1. 1804, njegova ženka leta 1802. obadva sta torej že stara nad 80 let, pa še dovolj čvrsta Njunega zaroda živi 36 otrok, vnukov in vnucičev. Naš rojak, vlc. g. Jakob Krušič, župuik v št. Andražu, kateremu sta biserna poročenca krstna botra, prišel je danes v Celje, da služi sv. mešo, pri kateri sta se onadva in smo se svati zahvalili dobrotljivemu Bogu za obilo dobrot, katere sta skozi toliko let prejemala iz njegove mile roke. Bog živi vse verne Slovence, naj enako našima Jožefu in Jeri, doeakajo v čvrstem zdravji viaoko starost! Naj pa ostanejo vea čaa avojega življeuja tudi zvesti svojemu narodu, kakor sta ostala naša dva biserna poročenca! Medložan. Izpod Pohorja. (Učiteljaka konferenca)za Mariborski, St.-lenartski in Sloveasko-bistriški šolski okraj se je vršila letoa v v dan 13. avgusta v Mariboru. Točno ob 8. uri zjutraj je predsednik, c. kr. šolaki nadzornik gosp. Franc Robič, zborovanje otvoril, ter g. Mih. Nerata naduoitelja v Leitersbergu imenoval svojim uamestnikom. Zapisnikarjem sta bila enoglasno voljena gg. Henrik Tribnik, učitelj na Spod. Polskavi in Josip Sobati, učitelj v Hočah. Potem se gospod predaednik spominja jako marljivega, priljubljenega tovariša gosp. Josipa Tribnika, bivšega nadučitelja v Slivuici pri Mariboru. katerega aam je nemila smrt pokosila. Navzoei atoječ kot zuamenje žalosti, svoje aočutje izrazijo. Dnevai red nadaljevaje uazuanja gosp. nadzornik prav obširno svoje opazke, katerih si je pri letošnjem nadzorovauju nabral. Dalje zagotavlja. da so napredki šol teb. treh okrajev prav povoljni. Gosp. nad- zornik še prečita došle poatave in uredbe potem pa pridejo podrobni ui-ni črteži na vrsto. Ee-ferenti so svojo nalogo v občno zadovoljnostrešili. Po precej zanimivi debati o tem predmetu, se od zbora u*'ni črteži sprejmejo. Drugo ualogo: ,,Kako vzgojuje ljudska šoia k reaaicoIjubnosti" razpravlja nemški g. Leske in slovenski g. Vauhnik. Predavanje je bilo razumljivo, gladko in jedernato. Omeniti še je, da je tudi c. kr. okrajni poglavar goap. baron Hein zborovanje obiskal. Po vrlem, vec ko 6 ur trajajouem, dobro dokoruanem jlelu g predsednik zborovanje a trikratnini ,.Živio" na Nj. Veličanatvo skleae. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Novi altar.) Blagovoli, dragi ,,Slov. Gosp." sprejeti nekatere vrstice o slovesnoati, katera se je že zdavnej pri nas vršila. Peto nedeljo po veliki noči so nam preo. g. prošt Ptujski blagoslovili novi veliki altar, katerega so po prostovoljnih doneskih omislili za lepoto cerkve avoje vneti farniki. — Altar, katerega je po uačrtu gosp. arhitekta Mikowicza v Gradcu izdelal g. Adolf Vogl v lnomostu, je lepo, nenavadno, v resnici nmetno delo, kar so dozdaj priznali še vsi izvedenci. Tudi Njih prevzišenost, premilostljivi g. knezoškof so imenovali delo ,,lepo" in so faranom še posebno pokvalo izrekli za gorecnost, ki ga imajo za olepšanje avoje cerkve. Ta darežljivoat vrlih Margeoauov pa zasluži še v sedanjem čaau posebno pobvalo, ker denarjev, kakor povsod, tudi tukaj pomanjkuje iu si morajo ljudje tako rekši od ust pritrgovati, da zamorejo za lepoto cerkve svoje še kaj storiti. Pri vaej darežljivosti farauov pa bi tako lepega altarja ue imeli, ako bi ne bili priatopili na pomoč blagi dobrotniki, katere naj tukaj omeuim, da se jih dobri farani spomiujajo v molitvah svojih. Darovali ao: preč. g. prošt Ptujski 50 fl.; zdaj že pokojni blagi gosp, dekan Fric 100 Ł., potem gg. duhovniki tukajšiiji rojaki: preč. g. dr. iu kanonik V. Nemec 25 fl., c. g. Korbiiiijan Lajh 10 fl, č. g. Feguš 55 fl., č. g. Martin Kolenko 21 fl., č. g. Fr. Geč 15 fl., neimenovan 9 fl. iu gospodična R. Pešl 10 fl. Bog vsem plati! G. Adolfa Vogla v Inomostu pa amemo z dobro vestjo vaem priporotati, kateri hočejo kaj v pravilaem slogu in umetno izdelanega za avoje cerkve naročiti. Od sv. Marjete na Pesnici. (Sloves nost.) Angeljska nedelja ae je pri nas poaebno sloveeno obhajala. Bila je skušnja šolskih otrok iz kršč. nauka. Pri tej priliki ao tudi preč. gosp. dekan blagoslovili dve podobi (sv. Jožefa in sv. Ane), ter tudi v lepi pridigi pomen podob razložili. Preč. gosp. kauonik L. Herg pa so alovesno sv. mešo peli. Naš premožni kmet Alojz Cep, poseben uastitelj sv. Jožefa, je to podobo na svoje atroake dal narediti in tukajanje žene so si oakibele podobo sv. Ane. Podobi je izrezai trojički podobar Lav. Perko za 130 fl. Delo je lepo. Vsi goapodje v okolici, kateri ao dali kaj delati pri gori omenjenem podobarju, njegovo delo enoglaano hvalijo in tega rojaka priporoižujejo. Pisec teh vrst se rad pridruži tej hvali, pristavi ji ae samo željo, naj bi se pri enacih naročilih povsodi najprvo na domače umetnike gledalo.