Poštnina plačana v gotovini Ceoa 1.5© dia Izhaja vsak petck ob 16. ,'/ Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dorn po raznaSalrih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličjc, desno; uprava: Jevo // Telefon štev. 65 ,' / Racun pri poštnera čekovncm zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXI.__________ _______Celie, petek 8. decembra 1939____________________Štev. 50. fzse/ffev Nemcev iz Jugoslav! je 0 tem vprašanju objavlja omladinski kulturno-politični list »Naša misel« za- nimiv članek, \z katerega posnemamo: Načelo totalitarnosti je v poslednjem času dobilo svojevrsten prispevek. Po geslu: »Heim ins Reich« je Nemčija na- čela vprašanje preselitve svojih manj- šm v matično državo, kar se cleloma v dveh primerih že izvaja: tirolaki in baltski manjšinski skupini že zapušča- ta ozemlje dosedanjcga bivanja ter se odseljnjeta v določene predele v atari domovini. Preseljcvanje samo na sebi, kakor tudi v pogledu na čas, v katerem se je začclo, razglabljanje o vzrokih in posledicah, vse to je vzbudilo opravič- ]jivo pozornost. Zlasti pa je preseljeva- nje postalo predmet razpravljanja tam, kjer so pravtako nemške manjši- ne, t. j. v podonavskem bazenu, v južni in jugovzhodni Evropi. Obstoja verjet- nost, da se resno načne razpravljanje o preselitvi manjšin s tega področja, kar je v ostalem nakazal sam kancelar Hit- ler, ko je 6. oktobra t. 1. v rajhstagu iz- javil, da bi takšna izselitev ustvarila za- dovoljivo atmosfero ter dobre sosedske odnošaje med Nemčijo in državami po- dunavskega bazena. Vprašanja preselitve nemške manjši- ne iz naše države se je naše časopisje že oprijelo; zlasti so bila značilna mišlje- nja in izjave, ki smo jih zasledili v gla- silih nemškc manjšLne same. Na svoje- vrstno stališče pa se je postavila beo- grajska »Politika«, katere pisanja se bomo dotaknili kasneje. Manjšine lahko razdelimo po kriteriju njih povezanosti z matičnim narodnim ozemljem in po njih medsebojni strnje- nosti v tri skupine: v one, ki so kom- paktno naseljene v neposredni teritori- alni zvezi z matičnim narodnim ozem- ljem; one, ki predstavljajo kQmpaktnc, zaključene edinice sredi driigorodnega ozemlja in sledivjič v tiste, ki predstav- ljajo več ali manj raztresene pripadnike manjšinske narodnosti. Po gornjih vidikih se presoja tudi po- membnost, ki jo manjšina kot etnograf- aka edinica predstavlja. Ta pomembnost dobiva v izvestnih okoliščinah lahko značilno obeležje, ko postane manjšina po svojem položaju nosilec konkretnih nalog ter začne predstavljati aktivno silo, delujočo v izvestnem pravcu in smotru. Imeli smo v zadnjem časn priliko, opažati svojevrsten aktivizem, ki so ga razvijale nemške manjšine v onih deže- j lah, ki podleže tako zvanemu nemškemu | življenjskemu prostoru. Manjšine, ki so j bile po svoji prirodni legi in nacional- ¦ nera čustvovanju priprayen nosilec eks- j panzijskih teženj, so izvrševale v prvih | početkih pripravljanje terena, ki je olaj- j šalo sledeče akcije. Manjšme so postale tako most ekspanzijske politike, agent ! provokater ali sredstvo za opravičilo po- | segov, izvršenih v nadaljnjih fazah v | živo telo drngih narodov in držav. Z dokončno osvojitvijo dežel, kjer so manjšine s svojstvenim delovanjem pri- pravljale teren zavojevalnim posegom, je bila njih naloga v tem smislu oprav- ljena, ni pa s tem usahnil pomen manj- šine, ki je z novimi prilikami dobila nove j naloge. Sproščena onih utesnitev, ki jo j je zanjo predstavljal tuj večinski narod, | v katerem je do sedaj bila manjšina, je | začela z novim delovanjem, ki ima oslo- nec in pomoe v matični državi. Ce se je s strani tretjega rajha v zad- njem času postaviio vprašanje preselitve nemških manjšin v staro domovino, si to lahko razlagamo — in takšne so tudi splošne razlage — na dva, mOrda tri načine. Z okupacijo novih dežel je Nemčija dobila znatno ozemlje, ki je naseljeno z nenemškim prebivalstvonh Z nastopom izvestnih okolnosti bi ta teritorij zaradi razumljive nenaklonjenosti prebivalstva za rajh lahko predstavljal oviro, če ne celo opasnosti. Zaradi tega teži rajh za germaniziranjem teh predelov in za etnografskim zaokroženjem svojega ozemlja. Za ta posel je treba sposobnc- ga človeškega materiala, ki ga manjšine gotovo predstavljajo. Na ta način je za- dovoljeno nacionalnemu momentu, ki ga tudi vidimo v teh preseljevanjih. Z izselitvijo nemških manjšin iz dru- gih dežel se baje žele ustvariti med pri- zadetimi državami boljši odnoäaji, kajti manjšine so le prečestokrat vzrok med- sebojnih trenj in političnih intervencij, ki meddržavne odnose samo kalijo. Nadvse važen moment preseljevanja j manjšin pa je njih gospodarska korist j za rajh. Ni treba mnogo razmišlja- { nja o tem, kaj pomeni Nemčiji danes odškodnina, ki jo dobi za prepuščcno lastnino od onih držav, iz katerih sc je izselila nemska manjšina. Ne motimo se, če trdimo, da je izmed >:goraj nave- denih razlogov zadnji morda najmoč- nejši. Kljub vsemu se pa samo ob sebi ven- darle pojavlja vprašanje, ali sta dva, oziroma trije momenti ekvivalentni po- trcbi in pomenu, ki jih rajh stavlja na svoje manjaine. V območjih, ki ne pod- leže nemškemu »življenjskemu prosto- ru«, vsekakor, v onih, ki mu podleže, ne. Ce zasledujemo torej preseljevanje nem- ških manjšin s tega vidika, bomo prišli ! do zanimivih ugotovitev. Kot omenjeno, se danes izvaja prese- ljevanje nemških manjšin iz Italije ter iz baltskih držav. Kaj more to značiti? S sklenjeno preselitvijo Nemcev iz Tirol- ske, ki so jo dogovorili ter začeli iz- vajati v času tesnih prijateljskih od- nošajev med Nemčijo in Italijo, je Nem- čija manifestirala prijateljstvo ter do- končno urejene teritorialne odnošaje med obema državama. Z drugimi bese- dami: stavila je z dnevnega reda svoje zahteve po Tirolaki in priznala mejo na Brennerju kot dokončno. [ Nekoliko drugačno, vendar ne v bi- stvu, je ozadje izselitve neniške manj- šinske skupine iz baltskih držav. Ne more se sicer reči, da ne bi baltske de- žele spadale v nemško interesno področ- je; toda interes nad baltskimi deželami je bil za Nemčijo več ali manj prestiž- nega značaja. S sklenitvijo sovjetsko - j ncmškega pakta se jc Nemčija morala j odreči Baltiku kot svoji interesni sferi, j ker je postal Baltik domena sovjetov. Zaradi tega je sledila izselitev ncmške : manjšine. j Ce se danes pojavlja v izvestni obliki j vprašanje izselitve nemških manjšinskih j skupin iz podunavskegn bazena, mora- | I mo presojati stvarnost takšnih izselitev j ; iz zgoraj obrazloženih vidikov. Znano je, I da se podonavski bazen, južna in jugo- vzhodna Evropa, smatrajo za nemški j »življenjski prostor«, do katerega ima j Nemčija svoje politične in gospodarske i interese. V teh težnjah je iskati odgovo- | ra na vprašanje, ali bo postavljena izse- j litev nemških manjšin s tega področja j v razgovor. | Kar se tiče posebno položaja Jugosla- | vije in izselitve njene nemške manjšine, moremo postaviti sledečo trditev: upo- števajoč pomen manjšine v ekspanzijski politiki in izjave, dane ob raznih prili- kah od strani kancelarja Hitlerja ob raznih prilikah med Nemčijo in Jugo- slavijo, je izselitev nemške manjši- *ie iz Jugoslavije odvisna od re- sničnosti in iskrenosti teh izjav. Ce igra Jugoslavia v računih Nemčije kakršno koli vlogo, ni treba nemški manjšini, ka- teri ta izselitev ne bi bila dobro došla, iz vprašanja njene preselitve delati ni- kake problematike. v^e gornjemu ni ta- ko, bo vcrjetno vprašanje stavljeno slej ali prej na dnevni red in gotovo tudi reseno v tem smislu, da se bo manjšina morala izseliti. Ozrimo se sedaj še na stalisce, ki ga je v pogledu preseljevanja nemške manjšine iz Jugoslavije zavzela beograj- ska »Politika«, katcre informacijc izvi- rajo, sodeč po pisanju, iz mcrodajnih krogov. »Politika« se v svojem članku, ko govori o možnosti preselitve nemške manjšine iz Jugoslavije, zavzema za kompenzacijsko rešitev izselitvenega vprašanja ali zamenjave Nemcev za ko- roške Slovence ter gradiščanske Hrvate. Rusiia nadaliuie svoie prodiranie v Evropo Voina med Rutiioin Finsko — Za Če/ioiflovaško in Politko ie sedai na vr$ti mala Fintka — Po- ostrena blokada Nemiiie ie ie izvaia — Pove- iana akt'svnost na zapadni fronts Sovjetska vojska je 30. novembra zju- . traj brez vojne napovedt prekoraßila me- je finske republike. Sovjctske čet« so xascill« ozemlje ob južni rusko-finnki iiieji, na severu pa Ribiški polotok in ogrožajo cdiiio tamkajšnjo finsko luko Petsamo. Sovjetska letala so i/vršila vcč napadov na glavno mesto Helsinki in nekatera druga finska mesta. Letal- ske bombe so povzročilc mnogo žrt«v med civilnim prebivalstvom. V Helsinkih jc bila osnovana koncentracijska vlada, ki je sporočila v Moskvo, da je Finska še vedno pripravljena ugoditi sovjetskim zahtevam, v kolikor so v skladu s suvc- renostjo in neodvisnostjo i'inskc repu- blike. Molotov pa je to ponudbo, ki mu jo je sporočil švetlski ]H>slanik v Moskvi, odklonil in izjavil, da Sovjetska Rusija ne priznava sedan je finsko viatic. Sovjet- ska Rusija je osnovala v zasedenem fin- skem mestu Teriokiju »iinsko ljudsko vlado« pod predsedstvom tinske^a ko- munista Kuusbiena, ki je že 1. 1919. za- \ pustil Finsko in poslej ves čas bival v Sovjetski Rusiji. Finska vlada v Hclsin- kih je poslala Društvu narodov pritožbo i proti sovjetskemu vpadu v Finsko. V soboto se bo sestal v Zenevi svet Dru- štva narodov, v ponedeljek pa skupščina Društva narodov, ki bo razpravljala o fiaski pritožbi. Sovjetska vlada je sporo- čila, da se zastopstvo Sovjetske Rusijc ne bo udelcžilo sej, na katerih bodo raz- pravljali o pritožbi vlade v Hclsinkih, ki jc Sovjetska Rusija nc smatra več za predstavnico flnskega naroHcj Slovani!«, ob zaključ- ku pa so udeleženci ob spremljevanju godbe zapeli Pesem sokolskih legij. Na akademiji je bolj prevladovala ritmič- na plat nego telovadba. Akademijo so v nedeljo ponovili. Tudi tokrat je bila akademija zelo dobro obiskana. Zlasti mnogo je bilo mladine in okoličanov. Po redni glavni skupščini so bili vadi- teljem in vaditeljicam na razpolago za j priprave komaj pičli trije tedni. Z ozi- ! rom na tako kratek čas moramo s pri- 1 znanjem pohvaliti vse sodelujoČe, ki so društvo častno uvedli v jubilejno leto. Službe božje V petek zjutraj so bile službe božje v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Služ- bam božjim so prisostvovali zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, Sol, korporacij in društev, med njimi deputacija Sokolov in Sokolic v krojih ter gasilci, in mnogo drugega občinstva. Sole so imele posebne službe božje. Dve sokolski proslavi Ob 10.30 je bila v telovadnici v Sokol- skem domu v Gaberju proslava Sokol- skega društva Celja I z lepim nagovo- rom br. staroste Franja Vrečka, dekla- macijami, nastopom društvenih malih harmonikarjev in zaobljubo noye^a Stran 2 »NOVA DOBA« 8. XII. 1939 gteVe ^ clanstva. Proslava je bila zelo dobro obiskana. Ob 11. je bila v nabito polni mestni telovadnici proslava Sokolskega društva Celja-matice. Druatveni orkes- ter je zaigral državno himno, nakar je br. starosta dr. Milko Hrašovec orisal pomen praznika zedinjenja in omenil 50- letnico Sokolskega društva Celja-matice, ki bo prihodnje leto proslavljena z vi- dovdanskim pokrajinskim zletom v Ce- lju. Po ljubki deklamaciji pogumne male sestrice Jasne Svetove in godbeni točki je br. starosta razdelil spričevala o izpitih in diplome za uspehe na tek- mah. Sledila je zaobljuba novega član- stva. Ob igranju orkestra so vsi zapeli himno »Hej Slovani!« in Pesem sokol- skih legij. Ob 18. je priredilo vojaštvo z vojaško godbo na čelu baklado po mestnih uli- cah, ki so bile polne občinstva. Koncert Zvečer je bil slavnosten koncert v Mestnem gledali&ču. Koncert je bil zelo dobro obiskan. Združeni zbori Celjskega pevskega društva, Celjskega zvona in Oljke so ob spremljevanju celjske vo- jaške godbe zapeli državno himno, nato pa je vojaška godba pod vodstvom ka- pelnika g. Fabjanoviča učinkovito za- igrala Tittlovo uverturo po slovanskih melodijah. Mladinski pevski zbor Glas- j bene Matice v Celju je pod vodstvom i g. Cirila Preglja z dobro dinamiko za- pel Pregljevi »Slovenska zemlja<- in >Srečal sem mravljo« ter Svarovo >Moj ocka«, slednjo ob klayirskcm spremljevanju Maria Sancina. Mešani zbor Celjskega Zvona je pod vodstvom g. prof. Antona Knapa izvajal Vodopiv- Čevi »Ves dan je pri oknu« in »Vipav- sko« ter Doktoričevo »Našo bol«. Zbor je homogen in izenačen, ima dober gla- sovni material, poje precizno in s fine- so ter oeituje visoko stopnjo pevske kul- ture. Moški zbor »Oljke« je pod vod- stvom g. Avgusta Cererja zapel Alja- ževo »Na dan!«, Devovo »Soči« in Foer- sterjeve »Gorenjce«. Zbor je od lani zelo napredoval ter je prožen in dinamičen. Godalni kvartet Glasbene Matice v Ce- lju, ki ga tvorijo gg. ravn. K. Sancin .(I. violina), V. Jegrišnik (II. violina), D. Sancin (viola) in A. Raspolič (čelo), je s fineso, občutjem in dovršeno tehni- ko izvajal ravn. K. Sancina zanimivi in komplicirani godalni kvartet v g-duru ter Glazunova Slovanski kvartet op. 26. Ob zaključku je mešani zbor Celjskega društva pod vodstvom g. Peca Segule zapel Prelovčevo »Pomlad«, Lajovčevo »Vodica čista se vila« in Premrlovo »Našo pesem <-, slednjo ob spremljeva- nju pianistke gdč. Milene Oražmove. Zbor je uravnovešen, poje precizno in z lepo dinamiko ter razpolaga z dobrim glasovnim materialom. Koncert je do- segel velik uspeh in je dostojno zaklju- čil vrsto proslav praznika zedinjenja. Uiitelj Franio Krainc t ¦¦¦¦i^BHHiHHHBHHi Na svojem posestvu na Polulah pri Celju je po daljšem, težkem trpljenju v torek 5. t. m. ob 13. izdihnil svojo blago duSo v 73. letu starosti učitelj v p. g. Pranjo Kranjc. Vsc, ki so tega plemeni- tega moža poznali, je vest o njegovi emrti globoko pretresla. Pokojni se je rodil 9. februarja 1867 v Rajhenburgu kot sin železniearja. Le- ta 1888. je maturiral na učiteljišču v Mariboru, leta 1895. pa je bil imenovan za učitelja na okoliški deški ljudski šoli v Celju. Sola je bila takrat razmeščena v skromnih prostorih. V istem letu je bila ustanovljena nižja slovenska gimna- zija v Celju, gradnja Narodnega doma pa se je bllžala dovröltvl. Po Ijöpanovi smrti je 1. 1897. prevzel vodstvo okolis- ke deške ljudske Sole nepozabni šolnik in učiteljski organizator Armin Gradiš- nik. Njegova desna roka je bil Franjo Krajnc in mu je bil s svojim vedirm temperamentom ter zgledno značajnost- jo vsekdar velika opora. Pokojni se je uveljavil v šoli kot vzoren naroden vzgojitelj. Mnogo let je tudi poučeval telovadbo na nižji slovenski gimnaziji. Nepregledna vrsta bivžih učencev so da- nes z globoko hvaležnostjo spominja svojega bivšega učitelja. Franjo Krajnc se je začel takoj po svojem prihodu v Celje udejstvovati v takratnem slovenskem nacionalnem in kulturnem življenju. Sodeloval je z ve- liko vnemo pri Celjskem Sokolu, pri Celjakem pevskem društvu, ki mu je tajnikoval več let, in drugih nacionalnih | i organizacijah. Bii je tudi med sousta- novitelji Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. V priznanje svojih zaslug je bil Krajnc izvoljen za častnega člana Celj- skega pevskega društva in Kluba slo- j venskih kolesarjev v Celju. Kadarkoli je bilo treba izpričati narodno zavest, smo videli pokojnega kot neustrašnega in idealnega pobornika v prvih vrstah. V j težkih časih pred vojno ni bilo državno- zborskili, deželnozborskih ali občinskih volitev, pri katerih bi ne bil Krajnc za- stavljal vseh svojih sil za napredek slo- venstva. Pokojni je bil odličen predstav- i nik stare nacionalne učiteljske garde, i [ odločno naprHen, '/načajen in izredno j 1 Wapr ,-¦ -allW!'¦"¦¦*—' "¦ '") I Dolgo vißio j.'."-; ji.- vzorno opravljal posle tajnika krajevnega šolskoga sve- ta za Celje - okolico. Poleg g. dr. Jura Hrašovca in šolskega upravitelja v p. g. Frana Voglarja je imel Krajnc prav posebne zasluge za gradnjo novega velikega poslopja okoliške deške na- rodne sole v Celju, ki je bilo otvorje- no 1. 1927. Pokojni je bil zelo nadar- jen slikar in risar ter izvrsten botanik j in točen poznavalec celjske zgodovine. i j Njegova potovanja v počitnicah so ga povedla širom sveta. Skoraj ni drža- ve v Evropi, ki bi je ne bil prepotoval, znani pa sta mu bili tudi Mala Azija in severna Afrika. Izredno zaslužnemu, plemenitemu in ' splošno spoštovanemu možu bodi ohra- I njen časten spomin! Politika Ooslecfnost . . . Po »Sokolskem glasniku« posnemamo: Zagrebška »Hrvatska straža«, ki pro- glaša sebe za »vodilni katoliški dnevnik med Hrvati«, je ob ja vila na dnu stolpca v rubriki »Iz dana u dan«, kakor da gre za devet vrabcev, brez kakršnega koli naslova razen zvezdice — tole vzorno >krščansko« beležko: »DNB javlja iz Präge, da so tarn vi- sokošolci v zadnjem času ponovno po- »kušali izzvati nerede. Oblasti se za- prle češke visoke sole za tri leta. Devet visokošolcev so ustrelili.« Sicer pa ni čudno, če pomislimo, da ni ta »vodilni katoliški list« nikoli niti z besedico zabeležil niti ene izmed števil- nih izjav voditelja čeških katolikov, ka- nonika Sramka o položaju katoliške cer- kve v Ceško-moravskem protektoratu, kakor tudi ne izjave 30.000 slovaških katolikov v Franciji o slovaški »neod- visnosti«.. Se nekaj je »vodilni katoliški list med Hrvatk opustil, da bi bil zabeležil. To je brzojavka iz Bratislave, ki jo je ob- javil tudi zagrebški »Obzor« in ki kaže, da je predsednik slovaäke vlade in vo- ditelj slovaške klerikalne stranke, ka- nonik Tiso poslal Stalinu pozdravno brzojavko ob proslavi obletnice boljše- viške revolucije. To pomeni, da umejo gospodje kleri- kalci pozdravljati tudi boljševiško revo- lucijo, če jim to ukaže tujec . . . Nemcä v Jussoslavill In vpra- šanje preseliftve O tem vprašanju objavlja »Slovenski Narod« po beograjski »Narodni Odbra- ni«: Nismo poučeni, kako bodo sprejeli to namero rajha Nemci, naseljeni v naši državi. Organ novosadskih Nemcev »Deutsches Volksblatt« je nedavno po- udarjal, da se Nemci v Vojvodini ne morejo, smatrati ogrožene zaradi svoje- ga števila in svojega gospodarskega po- ložaja. Na vsak način ta list ne bo me- rodajen v tem vprašanju, ki je bilo spro- ženo na najmerodajnejšem nemškem mestu. Nedvomno so Nemci iz Vojvodi- ne ne bodo z veseljem odzvali pozivu Nemčije, kar velja prav tako za Nemce v Sloveniji, v Bosni in na Hrvatskem. Isto tako ni jasno, po kakšnem načelu se bo vršilo izseljevanje v Nemčijo. To bo predmet razgovorov med obema za- interesiranima državama. V vsakem pri- meru sklep ne bo odvisen od posamezni- kov, niti od narodne manjšine ali od kraja, kjer je bila doslej. To se bo tem laže izvedlo, ker ni nobenega dvoma, da so se Nemci v Jugoslaviji doslej popol- noma identificirali s stališčem in živ- ljenjskimi težnjami Nemcev v rajhu. Nsmški predlog o izselitvi Nemcev iz jiaše države jo treba z naše strani samo pozdraviti. Narod Jugoslavije, ki želi videti v nemški državi lojalnega in do- brega soseda, ima jasno izraženo željo, da s svojim sosedom živi v najboljših prijateljskih in sosednih odnosih. Pre- pričani smo, da izseljeni Nemci iz Jugo- slavije ne bodo nikoli pozabili, da so v Jugoslaviji uživali vsako zaščito, zato l)odo lahko v novi domovini lojalna in solidna zveza z našo državo. Poffcflfo o pol it Uni za- nesljivoiti Sin, ki bo hotel na Koroäkem prevzeti po očetu posestvo, bo moral napraviti poseben usposobljenostni izpit in se po- vrh še izkazati z uradnim potrdilom, da je politično zanesljiv. Ali ne bi bilo ne- kaj sličnega tudi pri nas potrebno za prevzem posesti ob mejah, pa za pre- vzem oljrti in trgovin ? Učimo se od dru- gih in sprejmimo to, kar bo na našili tleh našemu življu v korist. Kako se bo življenje pri nas kar čez noč spremenilo, kako bo izginila nadutost raznih odpad- nikov, ki se med nami bogatijo, njih misli pa niso z nami! Masef/evan^e Memeev mecf Čefie fit Slovak® Nemški poročevalski urad poroča, da se je ob progi Berlin1—Breslau—Bohu- min—Zilina naselilo na meji med Cehi in Poljaki okrog tisoč nemških rodbiri iz Posarja. Izseljenim nemškhn rodbi- nam bodo tudi odrejena naselja okoli Präge. ŠtGvilo femesov Jugoslavia ima več kmetov kakor Nemčija, čeprav ima Nemčija brez Av- strije in Ceškoslovaške ti'ücrat več pre- bivalcev kakor Jugoslavija in Bolgarija skupaj. Kai atane vojna ? | Kdo bi mislil da stane 1 torpedni strel ' 750.000 dinarjev. Tak strel pa lahko po- topi ladjo. ki stane pol milijarde dinar-.,; rjev....... "¦ prisostvovala tudi predsednik vlade Dragiäa Cvetkovič in podpredsednik vla- de dr. Vladimir Maček. — Cudno poročanje. »Slovenski go- spodar« je objavil 29. novembra vest, da se je moka pocenila za 20 do 25 par. Ko so šli ljudje, ki so to čitali, po pocenjeno moko, so ugotovili, da se moka ni poce- nila, marveč — podražila. Poročilo »Slo- venskega gospodarja« je povzročilo med ljudmi hudo nevoljo, ker so ljudje sma- trali vest »Slovenskega gospodarja« po pravici za neokusno potegavščino. — Smrt dveh zaslužnih učiteljev. V Mariboru je umrl šolski upravitelj v p. g. Fran Cvetko. Kakor toliko drugih, tudi nanj niso pozabili tedaj, ko so pre- ganjalj zns.r.aje in idealiste ter honori- rah .... . .' ki jih sreeujemo danes na vsak korak po naši mili Sloveniji. Vse svoje bogate sposobnosti je prerano umrli učitelj Cvetko posvetil v letih pokoja narodno obrambnim ciljem Družbe sv. Cirila in i Metoda. Prciskušen narodni in prosvet- ni delavec še iz nekdanjih naših temnih dni se je z vso vnemo oklenil dela za CMD, v kateri je videl najjačjo našo mejno obrambo. Cast njegovemu spo- minu! — V Smartnem ob Paki pa je lunrl g. Jože Terčak, šolski upravitelj v p. v 70. letu svojega vzorno lepega živ- Ijenja. Mož značaj, eden izmed onih na- ših prosvetnih in narodnih buditeljev in borcev, ki so svoje življenje posvetili splošnosti ter so umeli hoditi vselej po- nosno in s pokonci glavo. Ohranjen mu 1)0 med narodom trajen spomin. — Umrl je v torek v Kaplji vasi pri St. Pavlu pri Preboldu posestnik g. Jo- sip Turnäek, bivši član up rave celjske gasilskc župc in ustanovitelj gasilskc čete v Kaplji vasi, ki ji je predsedoval 25 let. Pokojni se je z veliko vnemo udejstvoval na gasilskem področju ter jc bil splošno priljubljen in spoštovan. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožalje! — »Naša misel.« Izšla je prva ätevil- ka petega letnika »Naše misli«, omla- dinskega kulturnega političnega lista. Poleg lepega programskega uvodnika prinaša zelo zanimive in aktualne članke. Omenjarno samo članek »Jugo- slovenaka omladiixa in sporazurn« ter člaiiek »Preseljevanje manjäin«, 'ki ga he do mogei } ¦" ' •> ilT-rr-, ki se bavi Kino UNION Celie p^vi^____________ Od 7. do 11. docembra veliCastno filmsko muzikalno de!o iz življenja najvcčjega slovanskega rnuzika, ruskecia genija P. I. Čajkovskega SIMFONIJA ŽIVLJENJA ,¦,¦ ¦¦.¦,.-:..¦::.,...,:,,,, Najčarobncjša žena filmskega platna Z A R A N LEANDER poje v torn Filniu krasne ruske pesmi V ostalih vlogah: HANS STÜWE MARIKA RÖKK LEO SLEZAK * Domale vesti — Odplačevanje kmečkih doigov. Ka- kor znano, se morajo zapadli obroki od- plačevati Privilegirani agrarni banki po davčni upravi. Davčna uprava pa je do- bila nalog, da začne z vso strogostjo iz- terjevati. To se pač nekoliko nerado ču- je, ker so zädnje case resno napovedo- vali, da bodo kmečki dolgovi do višine 50.000 dinarjev malim kmetovalcem sploh črtani. — Dvig cen vsem potrebščinam. Za- grebške »Novosti« poročajo, da je v Ju- goslaviji porast draginje vecji nego v državah, ki so v vojni. Ako je temu ta- ko, je to pojav, ki izpričuje našo veliko organizacijsko in upravno nedostatnost. — Naši novi generali. Za armijskega generala je bil imenovan g. Jovan Nau- movič, nekdanji poveljnik celjskega peš- polka in poznejši poveljnik celokupnega orožništva. Gosp. armijskemu generalu Naumoviču, ki je vsem narodnim Celja- nom ostal v kar najlepšem spominu, k njegovemu napredovanju iskreno česti- tamo! — Med drugimi so napredovali v čin brigadnih generalov tudi trije ožji slovenski rojaki in sicer gg. polkovniki Fran Pogačar, naš ožji celjski rojak, Mirko Rajh, brat pokojnega Jožka Raj- ha z Mote pri Ljutomeru, ter Metod Ra- kuša iz Ormoža. Novo imenovanim SS- generalom, ki so se že nekdaj v drugih razmerah odlikovali po svoji narodni od- ločnosti in zavednosti, naše prisrčne čestitke! — Za füiancneßa ravnatelja v Ljub- Ijani jo imenovan višji finančni svetnik Josip Mozetič. — Nov! železniški mos»t čez Savo pri Zagrebu je bil v nedeljo dopoldne sve- čano izročen prometu. Svečanosti sta z našimi narodnimi in obrambnimi vprašanji. »Naša misel« izhaja v Ljub- ljani in stane letno 18 din. Kinodinar in Celie Celje, 7. decembra. Kinodinar se imenuje tisti dinarski oziroma poldinarski prispevek, ki ga mora plačati sleherni obiskovalec kina za centralno državno gledališče v tisti občini. Kje torej ni gledališča, vsaj ne državnega, se kinodinar ne pobira. Ta- ko ne pobirajo tega prispevka niti v Ptuju niti v Muski Soboti, da ostanemo lepo tostran Save. Ne pobirajo ga niti v predmestjih, ako so to posebne ob- čine, na primer v Studencih pri Mari- boru, čeprav ne veš, kje se dežela za- čne in mesto konča. Tudi v Gaberju pri Celju bi ga ne pobirali, ako bi še obstojala posebna okoliška občina; ta- ko pa, ko obsega Celje tako ploskev kakor pol Pariza, kakor pravijo na ma- gistratu, bi seveda tudi Gaberje moralo pobirati ta prispevek od obiskovalcev kina. V Celju pa bi ne pobirali tega prispevka, ako bi ne gostovalo tu včasih tudi državno glcdališče. Kinodinar pobira kar davkarija in ga uradno odvede hipotekarni banki, ki ga potem nakaže centralnemu državne- mu gledališču, in sicer 30% za tekoče stroške, 70% pa za stvarne potrebščine, po predloženem proračunu. V Celju znaša kinodinar na leto kakih 120 do 140000 dinarjev, torej k subvenciji mestne občine prav znaten pripomoček. Ako bi torej Celje ne imelo gledališ- kih gostovanj bi tudi tega gledališkega prispevka, v obliki kinodinarja, ne da- jalo. Takoj moramo staviti vprašanje: Koliko gostovanj pa more Celje priča- Stev. 50. »NOVA DOBA« 8. XII. 1939 stran 3 kovati, ako prispeva tako znatno vso- to za gledališče? To ni urejeno. V po- sameziiih 3ezonah nam obetajo 6, 8, 10 in celo 16 predstav na sezono. Hva- limo Boga, da jih baje dobimo letos 10, ko bi bili za kinodinar dovolj dve, za začetek in konec ... Menim, da se tako ne gremo: prav in primerno je, da dobi Celje za ta denar, kinodinar, okoli 120.000 din in mestne subvencije okoli 30.000 din, skupaj 150.000 din, vsaj 20 predstav, kajti vendar ne bo stala sleherna predstava nad 10.000 din. Najlepye pa še pride: Ako bi Celje ne irnelo ten gledaliskih predstav, bi ne plačevalo kinoprispevka. Ker pa igra v Celju mariborsko gledališče, ki je državno, prejema kinodinar Ljubljana. Tega pa še celo ne moremo razuineti. Pravijo, da je pač Ljubljana centralno državno gledališče ... Torej, če boä ti nekaj pripravil, kasiral bom že jaz ... Tako ni v redu in se mora pravilno urc- diti. Tudi ecljska mcstna uprava ima pru- vicor da računa s temi prispevki in za- hteva honorarjem primerne dajatve: ako plaeujemo večji prispevek, več in boljše gledališkc predstave! Tako za- hteva že logika. Te prispevke pa naj dobiva tisti, ki delo res opravija! Da bi pa bila v tern pogledu tudi mogoča gib- čnost, naj se odmerja prispevek v raz- merju s številom in kakovostjo pred- stav, tako da bo moglo gostovati več gledališč: mariborsko, ljubljansko, za- grebško i. dr. za ta prispevek oziroma dd prispevka, seveda v določeni sezo- ni. Tako bo moglo tudi Celje izkoristiti tiste kulturne institucije in uživati tiste kulturne dobrine, ki jih v tako veliki meri pomaga vzdx'zcvati. —k Celieinokolica c Znižajte mestno trošariiio! V času, ko so cene vseh življenjskih potrebščin tako narasle, da je zagospodarila bcda in pomanjkanjc v rodbinah nameščen- cev, upokojencev in delavcev, je upravi- čena zahteva ki se postavlja, da obein- ska uprava odpravi ali vsaj bistveno zniža visoke trosarine, ki jih je uvedla. Te trosarine, ki jih pobira mestna ob- čina, so nam v Celju že itak drago in za srednje in revne sloje neznosno živ- ljenje še bolj podražile. Gospoda, ki v naši rnestni obeinski upravi odloea o mestnih trošarinah, naj se malo zamisli v to, da živimo v Celju tudi še taki ljud- je, ki nirnamo svojih palae in milijon- skih zaslužkov. Izpadek na trošarinah se bo že našel tain, kjer še ni bede in ! pomanjkanja. Ako pa se tja ne more po- | seči, se naj opusti vse ono, kar ni res j nujno potiebno. Izgleda, da ccijska ob- j činska uprava v denarju kar plava, pa bo gotovo rada opustila pobiranje mest- ne trosarine, ki jo je uvedla. j c Na naslov coljske meütne obc^iie. Po i določbi § 122. zakona o mestniii obči- j nah mora predsednik mestne občine sc- staviti zaključni račun ter ga skupno z bilanco in inventarjem razgrniti za 8 dni na obči vpogled. Zadnje proračunsko leto se je končalo 31. marca 1939. Sma- 1 tramo, da bo sedaj, ko sc bližamo kon- cu koledarskega leta in ker smo bili va- jeni, da je bil prejšnja leta tak obračun že davno predložen, g. predsednik celj- ske mestne občine vendar prišel na dan z obračunom za minulo proraeunsko do- bo. Ker pravijo, da nova metla dobro pometa, smo vsekakor radovedni, v ka- terem smislu se bo ta narodni prego- vor uresničil v našem občinskem gospo- darstvu. Gotovo ni naša dolžnost, da imenovancga g. prcdsednika celj3ke mestne občine opozorimo na določila § 117. zakona o mestnih občinah. Po tern členu mora on sestaviti najkasneje tri meseco pred pričetkom proračunskega leta proračun za bodočo poslovno dobo. Ta poslovna doba se bo pričela 1. apri- la 1940 in bi bilo potrebno, da bi bil novi proračun pod streho vsaj do konca tega leta. Sedaj, ko pa še ni niti predlo- žen obračun za poslovno dobo 1938-39, ' smo res zelo radovedni, kako misli v tern pogledu g. predsednik celjske mest- ne občine zadostiti zakonitim predpisom. c Ljudsko vscučilišče. V ponedeljek 11. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof. tlr. Andrej Gosar iz Ljubljane o social- nih problemih inodernega mezdncga raz- merjji«. Opozarjamo občinstvo na to za- nimivo in aktualno predavanje. c »Prodana ncvesta« v ecljskem gle- dallšču. Mariborsko Narodno gledališee bo uprizorilo v srcdo 13. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Smetanovo opero »Prodano nevesto« pod glasbenim vod- stvom dirigenta g. Lojzeta Herzoga in v režiji g. Vladimira Skrbinška. Glavne paifije bodo peli gdč. Igličeva, ga. Za- mejic-Kovu-ova ter gg. Manoševski in Pavle Kovič. Predstava je za abonma. Nc-dbonenti dobijo vstopnicc v predpro- daji v Slomškovi knjigarni. c Baletni vector v gicdališču. Maks Kiirbos in Irena Litvinova, člana in so- lista ruskega balcta v Monte Carlu ter gosta newyorske Metropolitan opere, bo- sta priredila v soboto 16. t. m. ob 20. baletni večer v celjskem gledališču. Na spoi.edu so klasični karakterni in pla- stični plesi po glasbi Beethovna, Chopi- na, Straussa, Debussyja itd. Baletni ve- čer bo nudil globok umetniški užitek. c Božrčna likovna razstava. Naäi sli- karji pripravljajo za božične piazmke razstavo svojih del. Razstava bo od 17. do 26. t. m. v dvorani Mestne hranilni- ce in bo obsegala nad 80 del v olju, akvarelu, grafiki in dr. Razstavljali bo- do ga. Vera Fišer-Pristovškova ter gg. Anton Mehlc, Miro Modic, Albert Sirk in Cvetko Sčuka. Na to zanirhivo in ! bogato razstavo opozarjamo že sedaj. I c Starokatoliška služba božja odpade v Celju 10. t. m., ker bo služba božja ta ! dan v Txbovljah ob 9. v dvorani Sokol- skega doma. - c Zelev smrti. V Grcgorčlčevi ulici 3 v Celju je umrl v torek v starosti 81 let trgcvski potnik g. Ivan Senica. V celjski bolnici so umrli: 1. t. m. 28-letni Milo- rad Lazarevič, pristav v notranjem mi- niülrstvu in zet policijskega nadzornika v P- g. Vrčkovnika v Celju, 41-letna dninarica Neža Sarlahova iz Petrovč in 14~letna posestniKova hčerka Anica Bri- I novčeva iz St. Ruperta na Dolcnjskcm, v ' soboto 62-letni dninar Henrik Kranjc iz ! Celja in 37-letni zidar Jakob Zele s Te- harja, v nedeljo 58-letni dninar Franc Slaiic iz Bukovcev pri Sv. Marku pri Ptuju, v ponedeljek 38-letni posestnik Alb.n Hlupie z Male gore pri Desiniču, v sredo 34-letni posestnikov sin Franjo Stih s Huma ob Sotli, v četrtek pa 31- letna Lizika Peerova, uradnica pri od- vetniku dr. Goričarju v Soštanju, in tri mesece stari sincek dninarice Karel i-jAi'bcc iz Pečovnika. N. p. v m.! c Tujski promet in brezposelnost. V mesecu novembru je obiskalo Celje sa- rao 918 tujcev (834 Jugoslovenov in 84 inozemcev) nasproti 1183 v letošnjem oktobru in 1078 v lanskem novembru. iJri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 334 brezposelnih (232 moških in 102 ženski) nasproti 283 (194 moš- kim in 89 ženskam) dne 20. novembra. c Tragicna snirt. V torek okrog 14. sta šia 16-letni pekovski vajcnec Jože Bornikar in 50-letni pekovski pomoenik Mihael Mastnak, zaposlena pri pekov- skem mojstru Francu Jakliču v Gaber- ju pri Celju, po končanem delu spat v svojo sobo poleg pekarne. Malo železno peč v sobi sta zakurila z ogljem, po ne- sreči sta pa pustila pokrivač zaprt. Za- radi tega se oglje ni užgalo, marveč je samo tlelo. Iz peči jc začel uhajati stru- pen plin, ki je Bornikarja in Mastnaka omamil. Bornikar se je zbudil in hotel očividno skočiti iz postelje, bil pa je že tako omamljen, da se je zgrudil in pa- del s poslelje. Malo pred 18. je stopil v sobo raznašalec peciva Franc Privšček in naäel Bornikarja in Mastnaka nezavestna Obvestil je takoj mojstra, ki je poklical zdravnika in celjske reševalce, ki so pre- peljali oba ponesrečenca v bolnico. Bor- nikar pa je že med prevozom izdihnil. Ztlravnikoin se je posrcčilo i'P;:;iU Mast- naku življenje. c Celjski pododbor Udružen^a rezaixm. iat.v).tiu.ja _v avu. ji režiji kanalizacljska dela v Vodnikovi i iilici. Sedaj, ko bo po doseženem spora- j zumu z g. Gradtom mogoče razširiti ulico < tudi v predelu med Strossmayerjcvo in • Gledališko ulico, so kanalizacijska in , seveda tudi tlakovalna in druga dela v i tej ulici nujno potrebna. Vidcli smo itak že v raznih mestnih proračunih postav- ke, ki so se nanašale na ureditev te uli- ce.— Pasant pa mora v tej ulici nehote opaziti izrazito jezikovno zmožnost tarn zaposlenih delavcev. Govorica nekaterih delavcev spominja na dobo, ki smo jo v Celju nekoč preživljali in ki se ne sme nikdar več povrniti. —j— Zomuikska vrcmonska napoved za pe- tek 8. t. m.: Ozračje se bo ohladilo, po- nekod bo oblačno, v južnih krajih in na planinp.h bo najbrž deževalo, v dolinah I in kotlinah bo megla. Sokolstvo Zbor prosvetarjev celjske sokolske iupe Due 19. novembra je bil v Narodnem domu v Celju zbor prosvetarjev celjske sokolske župe. Zbor je otvoril predsed- nik župnega prosvetnega odbora brat Drago Pahor, ki se je uvodoma poklonil s pozdravoin Nj. Vel. kralju Petru II. Brat predsednik je poljudno razložil po- ložaj, ki je nastopil za naše sokolstvo v zvezi s slovansko mislijo, ki preživlja težko krizo. Današnji časi zahtevajo marljivih in odločnih delavcev, ker ho- čemo in moramo vztrajati na začrtani poti. Vsakdo so mora zavedati, da je s prostovoljnim vstopom v sokolsko orga- nizacijo prevzel tudi vse dolžnosti, četu- di je treba za nje doprinašati žrtve. Te- meljito je razpravljal br. Pahor o na- logah, ki spadajo v delokrog sokolskih prosvetnih odborov. Njegova poučna iz- vajanja so prisotni sprejeli z navduše- njem. Med tern je dospela brzojavka sa- veznega prosvetnega odbora, ki je želel zboru mnogo uspeha. Iz prosvetnega poročila posnemamo, da so bili v 14-dnevni savezni prosvetni šoli dve članici in 1 član 2PO. Zadnje štiri dni lanskega leta je bil v Zagorju ob Savi župni idcjni tečaj na internatski podlagi ob udeležbi 12 sester in 24 bra- tov iz 27 župnih edinic. Tečaje za novo članstvo je priredilo komaj 6 edinic. Za predavanja in nagovore pred vrsto so prosvetarji razmeroma dobro skrbeli. V lanskem decembru je bila izvedena ak- cija za pomnožitev naročnikov Zupnega vestnika, ki je dobro uspela. Tudi za ostale liste so bili pridobljeni novi na- ročniki. Poročevalsko službo je treba še bolj izpopoiniti. Društvo v Trbovljah je ob vsaki premieri izdalo gledališki list. Sokolske knjiznice poslujejo v 26 dru- žtvih. Proslavo 1. decembra je priredilo 47 edinic. Kraljev rojstni dan je samo- stojno proslavilo 21 društev. Letos so skoraj vse edinice proslavile god slovan- skih blagovestnikov s prižiganjem kre- sov. Za razvoj sokolskega gledalisqa je bil ustanovljen gledališki fond. Sčaso- ma bo ZPO ra7,i;ui:i<-:ii v, znoskom, ki bo lahko z .^ledališko Kirjiznico, .„.............„., ... ,. 1 iger na razpolago. Izlete za deco je priredilo 18 društev, posebnih akademij za deco je bilo 7, toliko tudi lutkovnih predstav. Naraščajske odbore imajo 4. društva. Gledaliških iger je bilo uprizorjenih 88. V župi je bil izvajan film »Oj leti, 3ivi Sokol«. Statistika pa ni popolna, ker ne- kaj edinic vse leto ni poslalo prosvetnih poročil, nekaj pa jih je poslalo le dva- i krat namesto redno ob vsakem četrt- letju. ZPO je skrbel za stike z društvi in je v ta namen organiziral okrožne pro- svetne zbore. Sam je po svojih činite- ljih obiskal 10 društev. Okrožni pro- svetni zbori so bili v 6 okrožjih. Ostala tri okrožja se bodo šele lotila organiza- cije okrožnih prosvetnih odborov. O delu v sokolski Petrovi petletki je | izčrpno poročal br. Tone Zorko. Največ zastavljenih si nalog so izvršila ona dru- I štva, ki tudi na ostalih področjih mar- I Ijivo delu je jo.. Največ edinic ima v na- ertu gradnjo sokolskega doma. Za po- množitev števila slavnostnih krojev se j je zavzelo 19 društev, nalogo je izvedlo 6 cii'ustev, 4 društva so na delu. Prapo- re si je izmed 11 društev nabavilo žo 6, 3 jih pa imajo v delu. Gledališke odre so si postavili 4, orkester sta ustanovili 2 edinici. Razen tega je navedena še cela vrsta podrobnejših nalog. V župni gozdni soli so bila predava- nja iz sokolske ideologije, zgodovine in organizaeije. O šoli, kjer ima tudi ZPO svoj delež, se je v naših listih toliko pi- salo, da bi bilo ponovno podrobnejše poročilo odveč. Debata je bila prav živahna. Videlo se je, da so prišli bratje in sestre s pra- vim namenom, da izrazijo svoje želje glede izpopolnitve prosvetnega dela in navedejo tudi razloge, ki tu in tarn ovi- rajo prosvetno delo. V debato so posegli sestri Marica Sernečeva in Cirkova, br. inž. Marinček in še drugi bratje. ZPO bo nadaljeval delo po delovnem načrtu, ki ga je savezni prosvetni od- bor objavil v 10. številki »Sokolkega glasnika« zdne 12. marca 1938. Tam je objavljen tudi načrt za društveno pro- svetno delo. Za prihodnje leto si je pro- svetni odbor nadel tele naloge: Za žu- po: Prirejanje enodncvnih okrožnih obrambnih tecajev, pregled dela v edi- nicah, tridnoven dramatski tečaj v Kr- škem, okrožni sestanki prosvetarjev, propagandni teden za sokolski tisk, skrb za predavanja in za predavatelje v dru- stvih, duhovna priprava članstva za ju- bilejni ccljski in za vsesokolski zlet v Beogradu, kontrola i'ilmov v sokolskih kinematografih, organizaeija radiopre- davanj, sokolska razstava ob 50-letnici Sokola - matice, zbirka fotografij in ne- gativov, župna dramska knjižnica, gle- dališki sklad, okrožne ali župne prosvet- ne prireditve v zvezi s 50-letnico. Za društva in čcte: Uvedba dnevnika pro- svetnega dela, prirejanje idejnih tečajev za novo članstvo, minimalne knjiznice, akeija za tisk, predavanja, debatni ve- ceri,, duhovna priprava in štednja za jubilejni zlct v Celju in vsesokolski zlet v Beogradu, posebna skrb za deco ii? naraščaj, poživitev poročevalske službe in končno proslave. Pri razpravi o novem župnem pro- svetnem odboru je bilo soglasno skle- njeno predlagati v celoti dosedanji 2P0 Zadnji zbor je bil 4. decembra 1938, pa je razumljivo, da se je nakopičilo mnogo gradiva, ki ga je bilo treba obde- lati. Dopoldanske ure niso zadostovale, zato se je zbor nadaljeval popoldne. Nam je tuje, da bi hvalili poedince za delo, storjeno v naši organizaciji, ven- dar ne moremo mimo, da se ne bi za- hvalili vsem bratom in sestram iz ZPO, ki so svoje naloge, ne baš lahke, izvr- ševali z ljubeznijo in vnemo. Sledili bo- mo njihovim vzgledom in prispevali po svoje, da bodo poročila na prihodnjem občnem zboru prosvetarjev in prosve- tark še popolnejša in zvrhana z uspehi. x Zbor društvcnili načclnikov in iia- čelnic celjsko sokolske župe bo v nede- ljo 17. decembra ob pol 9. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Na dnevnem redu so poročila načelništva in poroče- valcev za a) narasčaj, b) deco, c) okrožja, č) streljanje in obrambnost, d) taborjenje. Vršila se bo razprava o de- lovnem načrtu za leto 1940. s posebnim ozirom na jubilejni zlet v Celju, nato bodo predlogi za novo župno načelništvo. in raznoterosti. Zbor je obvezen za vse. brate nacelnike in sestre načelnice v. župi včlanjenih društev in čet, za okrož- ne nacelnike in načelnice in končno za. vse člane in članice župnega strokovne- ga odbora. Poročila za zbor so bila do- stavljena vsem bratskim edinicam v dveli izvodih. x Sokol«ko druätvo Celje - matica že vec let pHreJa za deco božično obda- ritev. Letos bo božična obdaritev v ne- deljo 17. t. m. ob 15. v Narodnem domu. Deklice in dečki bodo ob tej priliki de- klamirali, društveni orkester jih bo pa razveseljeval z izbranimi godbenimi toč- kami. Zeleli bi povabiti vse pripadnike nasega Sokola toda zaradi velikega šte- vila dece tega ne moremo. Na božično prireditev za deco bodo povabljeni le njeni starši. Tako bo Sokolsko društvo Celje - matica tudi v socialnem pogledu izvršilo svojo dolžnost, za kar gre naša zahvala blagim dobrotnikom in dobrot- nicam, ki so prispevali z darili, v denar- ju ali blagu. , Rv. Peter pod Sv. gorami, nekako v sre- ; di med najbližjima (26 km!) železniš- kima postajama Mestinjem in Brežica- mi in na križišču cest: naprej proti jugu proti Brežicam, na vzhod preko Sotle na Hrvatsko, proti zahodu čez Trebče v Podsredo. Redno avtobusno zvezo ima kraj s Celjem skozi Podčetrtek, Mcsti- nje in Smarje. (Ljudstvo reče kraju tu- di Podšempeter namesto Sv. Peter pod Sv. gorami.) Zupna cerkev je posvečena sv. Petru. Prvotna cerkev je omenjena že 1. 1054. V turški dobi je cerkev obdajalo tabor- sko obzidje, ki je deloma še ohranjeno. V letih 1868—3 872 je cerkev preslikal Tomaž Fantoni. Posebno znamenitost pa daje.io kraju bližnje Svete gore, ki privabijo v za- četku septembra na tisoče romarjev od vseh strani. Sv. gore (vis. 521 m) se prvič omenjajo 1. 1265. kot Gora sv. Ma- rije Device pri Kunsperku, 1. 1642. pa že kot Svete gore. Prvotno premajhno cer- kev so podrli in 1. 1611. je novo posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren. Leta 1693. so zgradili večji presbiterij iz rezanega kamna in postavili nov oltar. V cerkvi so zgradili mogočne slope, ki dele cer- kev v tri ladje, galerijo in kor. Leta 1872. je vso cerkev poslikal Tomaž Fan- toni. Impozanten je glavni oltar, stran- ski oltarji ob slopih imajo lepe nastavke s kipi in oltarnimi slikami. Cerkev ima i mnogo zaobljubljenih podob na zidu, ki kažejo našo domačo nošo in domače pri- like. Okoli ccrkve so postavili štiri ka- pele: sv. Bolfenka (sedaj Lurške Ma- tere božje) 1. 1518., sv. Bošt jana 1. 1647., sv. Martina 1. 1651. in sv. Jurija 1. 1667. Njih arhitektura je poznogotska. Ka- pele so umetniško prav zanimive. Vzhodno od Sv. Petra so na hribu (598 m visokem) razvaline Knušperške- ga gradu, ki ga je dal zgraditi verjetno že grof Engelbert Pilštanjski (936 *—• L80). Leta 1167. je dal krški škof Hen- rik podreti stari grad in zgraditi nove- ga, ki je prišel potem v posest Celjskih frofov in Habsburžanov ter leta 1681. v posest gorofov Tattenbachov. Vendar je pričel grad kmalu razpadati. Ves pomen je izgubil tudi trg pod gradom, Od Sv. Petra se okrenemo mimo po- Ivopališča proti zapadu in pridemo preko hudih vzpetin po soteski Bistrice v Pod- sredo, ki je sicer že izven sedanjih mej žmarskega sreza. Na severnem pobočju Orlice je Podsreški grad, omenjen prvič lcta 1213., sedaj v lasti Windisch- grätzov. — V trgu samem je še ohra- njen znameniti ostanek starih sodnih pravic, sramotilni kamen ali pranger z l<;tnico 1667., kar pa ni nesporno. — Tu se je sodstvo izvrševalo navadno ob s::edah od česar je dobil tudi kx'aj svoje ime. Zaradi prangerja je vladal nekaj lot spor med Podsredo in Sv. Petrom pod Sv. gorami, ki je pranger ukradel v mnenju, da si s prangerjem pridobi tudi trške pravice. Podsrečani so si ga pripeljali nazaj in ga zalili z betonom, da ga tako zavarujejo. — Pri Podsredi je v višini 582 m na Stari Sveti gori cerkev Marije sedein žalo3ti. Ustno iz- ročilo trdi, da so si tudi Sveto goro in božjo pot od Podsredčanov prilastili Sentpetrani. (Tako se namreč imenuje- jo prebivalci Sv. Petra pod Sv. gorami v razlikovanju od Sentpetrcanov, ki so prebivalci Sv. Petra na Medvedovem selu, in Senpečeranov, kl so prebivalci Sv. Petra v Savinjski dolini.) Podsreda ima redno avtobusno zvezo preko Koz- jega in St. Jurija s Celjem ter z Raj- henburgom. Iz Podsrede proti severozaliodu pre- stopimo zopet mejo sreza in pridemo po slikoviti soteski pod previsom Gluho pečjo v Kozje. Tja bi bili sicer že lahko prej dospeli iz Prelaske preko Buč, a smo hodili namenoma po ovinku preko Sv. Petra (Podsempetra) in Podsrede. (Konec prih.) 2e iz dolgoletnih izkušenj ve Božiček, da je pri nakupu okraskov za božično drevo in drugih primernili daril veihio «lobro postrcžen v veletrgovini papirja in knjigarni Karl Goričar vdv., Colje, Kralja Petra cesta 7—9. Stev. 50. »NOVA DORA« 8. XII. 1989 Stran 5 -----------------———^——— —^——— — .-----__^_^____^__^^^_______^_________^__^^^^__^_^^_ ____ Iz nasih kraiev Pefrovče p Ali mora biti res tako? Ze dolgo gledamo na razmere ki vladajo na tu- kajšnji šoli. Skrb za naše otroke, ki jim ne moremo nuditi visje izobrazbe kakor ljudskošolske, zahteva, da se naši otro- ci korenito izuče v najvišjih razredih. Zabo bi želeli, da se gospod upravitelj z vso resnostjo poprime svoje nalogc v soli in da posveti svoje mlade, še ne- izrabljene moči pouku naših otrok. Pri- poročamo pa mu tudi, da omeji svoje vožnje z motorjem na najnujnejše posle in na popoldanski čas. Cudimo se tudi, kaJco more učitejica našim malčkom v nižjem razredu povedati, da Miklavža ni, ampak da sta Miklavž oče in raati. Ali se morp.jo v tako težkih in resnih časih otrokom ubiti lepe sanje in vsa blaže- iiust o Miklavžu ter razdvojiti duše star- '"¦ v in otrok? Žalec ž Proslava praznlka zedinjenja. Sokol- ako društvo v Zalcu je letos izredno slovesno proslavilo veliki sokolski in na- rodni praznik. Zastopstvo v kroju se je udeležiso s članskim in naraščajskim praporom službe božje. Ob 10. je bilo v mali dvorani Sokolskega doma svečana seja ob zelo lepi udeležbi članstva. Višek proslave pa je bila popoldanska akade- mija. Ceprav je dvorana novega Sokol- skega doma izredno prostorna, jo je ob- činstvo skoraj do kraja napolnilo. Aka- demija se je pričela s pozdravora kra- Iju in državni zastavi ter državno him- no. Sledile so telovadne točke posamez- nih oddelkov in ljubke deklamacije na- äih malih. Moške skupine so iz- vedle svoje vaje krepko in borbeno, ženske skupine nežno, ljubeče in polno mehkobe. Bratom vaditeljem in sestram vaditeljicam polno priznanje, da so v razmeroma kratkem vadbenem ča- su dosegli toliko uspehov in še posebej, da so obcutili notranji smisel poedinih vaj. Vsem telovadcem in telovadkam lepa hvala, da so se krepko lotili dela in pripomogli do tako sijajne proslave na- P. i Zvocni Kino Žalec. V petek 8 t. m. ob 14., 16. in 19.: »Pagl a vček«. Vesel film o doživljajih profesoria z najdenčkom. V glavnih vloffah Paulini Qarton, Müly Mathis, Gabrielle Dorziat in mali Filip. — V soboto 9. t. m. ob 20. in v nedeljo 10. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Ženski ganster j i«. Pusto- lovski film iz ameriškega podzemlja. V glavnih vlogah Mary Carlisle in Lloyd Nolan. Braslovže b Fraznik zedinjenja je Sokolsko dru- štvo v BraslovČah avečano proslaviio. Ob 8. zjutraj je članska delegacija s praporom prisostvovala svečani službi božji. Ob 9. dopoldne je bila svečana proslava v Sokolskem donrn. Svečanost je otvoril s pozdravom Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu članstvu starosta br. Tepi Omladič. Br. prosvetar Ljubo Snu- derl je nato predaval o pomenu praznika zedinjenja za vse Jugoslovene. Sledile so deklamacije, prizori in telovadne točke. Nato je br. prosvetar prečital poslanico Saveza SKJ vsemu pripadništvu velike sokolske armade. Pevskim točkam je aledila zaobljuba novega članstva. po zaobljubi je br. starosta pozval vse nove čT-me, da ostanejo zvesti dani zaobljubi in sokolski ideji. Sledila je prevedba de- ce v naraščaj in naraščaja v članstvo, nakar so bilc razdeljene diplome deci. L^Pa proslava je bila zaključena s pet- jem himne »Hej Slovani« in Pesmi so- kolskih legij. p0 proslavi se je deputa- cija članstva, naraščaja in dece poklo- nila na pokopaii^ču na grobovih pr-ers- no umrlih bratov in prižgala tam svečke. b Miklavževanje v «okolskem doniu. Sokolsko društvo BraslovčG je pnredilo za svojo deco in naraščaj v nedeljo 3. t. m. miklavževanje. Vsa \- stvo, da je bilo veselje. V verzih je n;i- števal grehe laškim in okoliškim zem- ljanom, nato pa obdaril najboljše po da- našnjih skromnih razmerah. V nedeljo popoldne je bilo rniklavževanje za deco, ki je bila prav tako deležna mnogih da- ril. Na tem mestu se vsem, ki so pri3pe- vali ali sodelovali pri prireditvah, iskre- no zahvaljujemo za njihovo naklonje- nost in požrtvovalnost. 1 Navdušeni sadjarji. Naši občinarji so vzeli od rudniakega ravnatelja g. Drolca iz Hrastnika v najem zemljišče med železniSkim mostom in cerkvenimi njivami poleg pivovarne in sicer za do- bo 5 let. Na tem zemljišču bodo gojili sadike sadnega. drevja in jih nato pro- dajali kmetom. Vrtnarski upravitelj bo poučeval tudi šolsko mladino o gojitvi sadnega drevja. Gojitev se bo začela že spomladi in morajo vsi dosedanji lastni- ki vrtov opustiti zemljišča. Nimamo nič proti gojitvi sadnih dreves, toda gospod- je naj iščejo taka zemljišča rajši dru- god in ne v središču mesta. Meščani že itak težko najdejo vrtove za nujno po- trebno zelenjavo, dočim je za kmečko obdelovanje zemlje v okolici dovolj. 1 Kino Laško bo predvajal v četrtek 7. t. m. ob 20.30 in 8. t. m. ob 16.30 vo- sel film »Mala princesa«. V gl. vlogi Traudl Star k, Paul Hörbiger, C. .-v- da Maurus in Hansi K n o t e c k. Predigre! —• Razširite vest, da bomo predvajali v soboto 9. t. m. ob 20.30 in nedeljo 1.0. t. m. ob 16.30 in 20.30 edin- tttveno filmsko delo »Rapsodija«, ki je nasičeno s kom.pozicijami Wagnerja, Liszta, Griega, Chopina, Moszkowskega in Johanna Straussa! Glasba, petje, pies, pustolovšeine in ljubezenske prigo- de. V glavni vlogi ljubka francoska igralka Olympe Bradna. — V torek 12. sredo 13. in četrtek 14. t. m., vsakokrat ob 20.30 pevski velefilm »Pevec Nj. Vi- sočanstva«. V glavnih vlogah svetovno znani tenor ßenjamino Gigli in Sloven- ka Geraldina Katnikova. Oglejte si vse tri velike filme! Oof mi Hrattniku o Iz Sokolskcp.a društva. Naš največji državni praznik je dolski Sokol dostojno proslavil. Na predvečer, dne 30. novem- bra, je priredil primerno proslavo, na kateri so dovršeno nastopili mladinski oddelki. Prav ugajal jc tudi prizorček, ki ga je predvajala deca. Na sam praznik zedinjenja se je udeležila službe božje v cerkvi moena deputacija članstva in na- raščaja v krojih s članskim in naraščaj- skim praporom. — Po proslavi je bil društveni občni zbor. Uprava je v glav- nem ostala ista z br. Jurkom kot staro- sto. I^e prejšnjega načelnika je zamenjal br. Stravs. Občni .rbor je potekel v zna- menju sokolskc discipline in sokolskega bratstva. Novi upravi želimo v kritičnih časih, ki se nam obetajo, čimveč uspe- hov. — Miklavž je obiskal tudi tukajš- nje društvo. V torek proti večeru se je zbrala v telovadnici sokolska družina, v glavnem deca, ki je težko pričakovala prihoda radodarnega svetnika. Obdaro- vanih je bilo okoli 90 sokolskih pripad- nikov od dece do naraščaja, ki so polcg takih daril, ki prijajo zobem, prejeli tudi primerna praktic-na darila. lavffiiika potoiilnica v ialcu REGISTR0VANAZADRUGAZNE0MEJEN0ZAVE20 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranllne knjižice in v tekoßem računu ter jih obrestuje najugodncje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Raöun PoStno hranilnioe St. 10-994 Brzojnvi: »PosoJIInioa" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob d«lavnikih od 8. do 12. In od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 11. Bozicni okraski Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v najvcqi izbiri. Velika zaloga prvovrstnih nslivnih peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montblanc i. t. d. Knjigre, slikovnice I. t. d. Knjigarna in veletrgovina s papirjem Franc Leskovsek, Celje, ciavni trg 16 o Pra/nik rudarjev. Zadnjo nedeljo so praznovali rudarji god svoje zaščitnice sv. Barbare. Rudarji so ob zvokih lastne godbe in s svojim lepim praporom pri- korakali iz Hrastnika na Dol, kjer so se v cerkvi udeležili službe božje. V dolski cerkvi stoji oltar sv. Barbare, ki so ga postavili rudarji sami. Po službi božji so odšli na pokopališče, kjer so dostojno počastili spomin šestih, pred leti pone- srečenih tovarišev, nakar so se razšli na svoje domove. Ob tej priliki je TPD raz- delila med rudarje običajno nagrado. Radeie r Pro»lava praznika zeduijeuja. Ze na predvečer narodnega in državnega praz- nika so plapolale skoraj z vsake hiše državne trobojnice. Solska mladina je imela v petek zjutraj v soli skupno pro- slavo, nakar je odkorakala pod vod- stvom svojega učiteljstva k službi bo- žji, ki jo je opravil župnik g. Lovšin. Službi božji so prisostvovali zastopniki vseh državnih uradov in raznih društev t.ör »«nogo «Jirvigogf«. oV>žir»atva.. Soltolsko | društvo je priredilo v proslavo zedinje- nja veliko telovadno akademijo. Nasto- pili so vsi oddelki. Lep nagovor sta ime- ¦ la br. Ferči Miler in Lado Pohar. Sokol- ska dvorana je bila nabito polna radeš- ' kega občinstva. Po proslavi je bila prosta zabava s plesom. Ker so dopoldne v Sevnici odkrili spomenik kralju Alek- sandru I. Zedinitclju, je pohitelo tjakaj mnogo Radcčanov. Sokoli so bili v kro- jih. Br. starosta Ferdo Laznik je po- klonil v imenu radeškega Sokolskega I društva lep venec s primernim nago- vorom. Sevnita s Iz učiteljske službo. Te dni je bila premeščena v Sevnico učiteljica gdč. Mi- mica Bcljanova iz Dragatuša. Sevničani jo prav toplo pozdravljamo v svoji sre- Franjo Dolžan • kleparstvo, vodovodne insteSocije ( alrelovodne noprave di in ji želimo, da bi se kar najboljäe počutila med nami. —- Na šoli poučuje sedaj 18 učiteljev in učiteljic in troje veroučiteljev. Solski upravitelj g. Leo- pold Bonča upravlja zaradi tega samo obširne upraviteljske posle. Iščem za takoj ali pozneje prostore primerneza delavnico, najmanjSa prostornina 40 m2. Prost»ri mornjo biti v sredini mesta in biti svctli. V primetu potrcbe sem pri- pravljen tudi prezidati prostore odnosno jih zamenjati z lastnimi. Ponudbe na Kristalijo, Celje, telefon 154. BANAÜKA HOKfl JE BOLjlfi zato tudi cenejša! Z moko pa je veselje le, če se lahko uporablja Obižčite domačo tvrdko JUGOPHOÄET, lastnik Goiob Ivan, Celje, Krekova c. 11 Na z a I o g I dnbna koruza in koruzni zdrob ELEKTRICNE ŽARNICE d o b i t e pri tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra e. 17 TELEFON 1'it Nogavice vsch vrst, oblaCila daniska, moSka, otroskn tudi po mcri dobite najcencjSe v trgovini - plctilnici »JS&ara« PongračlC, C e 1J c, [ SlomSkov trg 1. KLINAR MILOŠ :SJE KUUČnUNlČARSTVO tž ner|mte9a ¦ lekla Celje, Gregoriifeva 4 ^nm^ C E M E ZMERNE «Ü5Ä--------— 0 E I 0 S 0 LI D H 0 kJÜL^^5Ji!!! folio Za kresN0 4 1 WWlJC T i I e f o n 24 5 Prevzema via« zgoraj nBvedenB stroke jpadajolla del« \* poprauila — Ceno zmsrne — Postrežba toJna In wIWrb Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTARBJŠI NARODNIDENARN1 ZAVOD V 0BLJÖ Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ so yarno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, ualožen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu ÄGpYEHRstNKE v jgij^j posojj|njcj d.d. vCeljU-Marodni dom POEST.ECEK° RIVt Io-591 CENTRÄLÄ: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MflRlBOR, SOSTflN) - -—^—————^—-^^—-«--—-—~-——^M^—IIMl———^¦———i^—MM—W^MB Urejuje i* aa koMorcij »Nove dobe« odgovarja K«a« P«milL — Za Zvwdo twkarno v G*Lj« Josip Ktoditik — Oba v Gelju