NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 19 DECEMBRA 1975
ŠT. IS
Zveza sindltatov Slovenije
Kra&o-obalni svet Koper:
-	SKLEP o razglasitvi veljavnosti družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih do-
-	DRUŽBENI DOGOVOR o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kra&o območje
VSEBINA
hodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kraško območje
Občina Piran
- SKLEP o javni razgrnitvi predloga lokacij plomb ob Belokriški cesti v Portorožu
ZVEZA StNMKATOV SLOVENUE
Na podlagi 67. člena družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kraško območje skupna komisija za družbeni dogovor območja
ugotavlja :
določila 67. člena o sklenitvi družbenega dogovora območja so na dan 17. decembra 1975 izpolnjena, in
razglaša
sklenitev Družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov ter o obsegu in strukturi skupne porabe za obalno-kra&o območje.
Dokazilne listine o sprejemu in podpisu družbenega dogovora območja se hranijo pri Zvezi sindikatov Slovenije, Kraško-obalnem svetu, Koper.
Koper, 17. decembra 1975	Predsednik:
___	MILAN ŽELE, s r.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter samoupravne interesne skupnosti, skupščine občin, skupščina obalne skupnosti, konference SZDL in sveti ZSS obalno-kraškega območja
sklenejo
na podlagi 143. do 151. člena ustave SR Slovenije, 29. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke (Ur. list SRS, št. 26/73) ter na podlagič statutov občin
DRUŽBENI DOGOVOR 0 USKLAJEVANJU MERIL ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV TER O OBSEGU IN STRUKTUR! SKUPNE PORABE ZA OBALNO-KRAŠKO OBMOČJE
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom za obalno-kra3(o območje določajo udeleženci osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov v skladu z družbenim planom za obalno območje in družbenim planom občine Sežana.
Predmet dogovarjanja je zlasti:
-	določanje tiste višine osebnih dohodkov in tistega obsega dru-gih pravic, s katerim se zagotavlja socialna varnost in stabilnost delavcev, ki je odvisna od splošnih razmer območja udeležencev, to je razmer okolja, v katerem delavci delajo in živijo, ki odločilno vplivajo na njihovo materialno in socialno varnost in varnost njihovih družin.
* osnove in merila za oblikovanje, uporabo in delitev družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe;
osnove za oblikovanje politike življenjske ravni;
-	osnove in merila za uveljavljanje nekaterih pravic iz medsebojnih razmerij ;
-	osnove in merila za financiranje splošne in skupne porabe.
-	osnove in merila za dodatno zbiranje sredstev za financiranje Perečih družbenih potreb na podlagi posebnih dogovorov,
KRAŠKO OBALNI SVET KOPER
-	osnove in merila za uresničevanje drugih postavk iz družbenih planov, ki zadevajo socialno varnost človeka;
-	osnove in merila za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti;
-	postopek sklepanja in sprejemanja družbenega dogovora za
območje.	2
Udeleženci se dogovorijo, da pri določanju meril o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov izhajajo iz družbenih planov, sindikalne liste, samoupravnih sporazumov in drugih družbenih dogovorov.
Ta družbeni dogovor in samoupravni sporazumi dejavnosti, h katerim so pristopili udeleženci, tvorijo skupno temeljni akt o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke na obalno-kraškem območju.	g
Udeleženci bodo pri razporejanju dohodka upoštevali, da delijo rezultate svojega in združenega dela, in se ravnali po določbah tega družbenega dogovora.
Udeleženci bodo v okviru možnosti zagotavljali stalno izboljševanje delovnih razmer in lasten napredek ter izboljševanje osebnega in družbenega standarda.	4 ^11
Udeleženci se zavezujejo,	da bodo proučevali delovanje in posle-
dice tega družbenega dogovora v svoji organizaciji in svoje ugotovitve in morebitne predloge sproti sporočali skupni komisiji zbora delegatov.	5 . člen
Udeleženci bodo na osnovi določb tega dogovora uskladili interna merila za uspe most dela in gospodarjenja, ki je rezultat skupnega živega in minulega dela delavca, in merila, ki povezujejo osebne dohodke z gibanjem produktivnosti dela in poslovne uspešnosti, kot to določajo samoupravni sporazumi dejavnosti.
B UDELEŽENCI DRUŽBENEGA DOGOVORA OBALNO-KRAŠKEGA OBMOČJA 6. člen
1.	Udeleženci družbenega dogovora so:
-	temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti in vse druge organizacije združenega dela,
-	samoupravne interesne skupnosti,
-	krajevne skupnosti,
-	skupščine občin Izola, Koper, Piran in Sežana,
-	skupščina Obalne skupnosti,
-	občinske konference SZDL Izola, Koper, Piran in Sežana,
-	medobčinska konferenca SZDL,
-	občinski sveti ZSS Izola, Koper, Piran in Sežana,
-	Kraško-obalni svet ZSS.
2.	Naloge udeležencev so:	i
-	Delavci v združenem delu skrbijo: za napredek gospodarjenja skladno z dogovorjenimi dlji družbeno-ekonomskega razvoja; za razporejanje dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov, razvojnih programov svoje organizacije združenega dela in konkretnih analiz o njenem ekonomskem položaju ter programov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti; za osebni in družbeni standard na podlagi razpoložljivega dohodka.
146
'URADNE OBJAVE*
19. decembra 1975 — Št. 18
-	Samoupravne interesne skupnosti skrbijo za kar najbolj racionalno porabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu in drugi občani namenijo za uresničenje sprejetih programov, zagotovijo popolno informiranje delovnih ljudi ó razvoju svoje dejavnosti ter o realizaciji programov in uporabi sredstev.
-	Krajevne skupnosti skrbijo za družbeni standard delovnih ljudi in drugih občanov na svojem območju ter s tem ustvarjajo pogoje za povečanje produktivnosti dela; v ta namen pripravijo svoje programe razvoja, zasnovane na sredstvih, ki jih prispevajo delavci v združenem delu in drugi občani v krajevni skupnosti; skrbijo za kar najbolj racionalno porabo pridobljenih sredstev za namene, predvidene v usklajenem srednjeročnem planu krajevne skupnosti.
-	Skupščine občin in Obalne skupnosti so odgovorne za uresničevanje sprejete družbeno-ekonomske politike in družbenih načrtov; v skladu s tem imajo vlogo pobudnika za usklajevanje ukrepov in akcij na področjih, ki jih ureja ta družbeni dogovor.
-	Konference SZDL se bodo zlasti zavzemale za uspešno uresničevanje in dograjevanje delegatskih odnosov in celovito informiranje delavcev, delovnih ljudi in občanov o vseh vprašanjih, ki jih vsebuje ta družbeni dogovor.
-	Sveti ZSS bodo okrepili politično akcijo v tej smeri, da bodo delavci v združenem delu dejansko odločali o oblikovanju in razporejanju celotnega dohodka; sveti so osnovni pobudniki za ukrepe, ki omogočajo usklajeno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev in njihovih družin, odpravljanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela.
r- Vsi udeleženci se bodo v svojih organih zavzemali za dosledno izvajanje določb tega družbenega dogovora; na podlagi analiz in novih spoznanj bodo skrbeli za dopolnjevanje in dograjevanje dogovarjanja na področju razporejanja dohodka in delitve osebnih dohodkov.
C.	DRUŽBENOEKONOMSKA IZHODIŠČA ZA DRUŽBENI DOGOVOR OBALNO-KRAŠKEGA OBMOČJA 7. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo pri razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka izhajali iz postavk, opredeljenih v družbenih planih obalno-kraskega območja.
Z ozirom na to, da so pogoji za zagotovitev socialne varnosti človeka enaki, se udeleženci dogovorijo, da se določijo enaki kriteriji za celotno območje.
Zaradi enakopravnega obravnavanja obalno-kra&ega območja je potrebno usklajeno planiranje družbeno-ekonomskega razvoja za celotno območje.	8. člen
Osnovne značilnosti razvitosti obalno-kraškega območja:
Obalno-kraško območje ima 83 tisoč prebivalcev in obsega 1043 kv. km. Poprečna gostota znaša 80 ljudi na kv. kilometer in je nekoliko manjša od poprečne gostote v SR Sloveniji. 72% prebivalstva živi na obalnem in 28 % na sežanskem območju, medtem ko po površini pripada 67 % obalnemu in 33 % sežanskemu območju, kar pomeni, da ima sežansko območje precej manjšo gostoto prebivalstva. To velja tudi za kraški del obalnega območja. Največ prebivalstva je nakopičenega v obalnem pasu in Sežani.
Za obalno območje je značilna visoka stopnja rasti prebivalstva. V zadnjem desetletju je znašala 1,52%. Tako visoko stopnjo rasti je omogočalo veliko doseljevanje, kar daje tudi posebne značilnosti populacije. Nasprotno pa se število prebivalcev na sežanskem območju že vsa ta leta po vojni zmanjšuje, v zadnjem desetletju poprečno za 0,4 % na leto. Padanje števila prebivalstva je posledica odseljevanja v kraje izven občine (v Ljubljano, Novo Gorico, Koper itd.).
Delež kmečkega prebivalstva znaša le še 11 % na obalnem in 22 % na sežanskem območju. Starostna struktura kmečkega prebivalstva je zelo neugodna, in to na celotnem območju. Posledica tega je bilo zaostajanje kmetijstva, ki je na obalnem območju v zadnjem desetletju naraščalo po stopnji 1,67 %, medtem ko je sekundami sektor naraščal po stopnji 11,90 % in terciarni sektor po stopnji 11,68 %.
Za naslednje obdobje se predvideva, da se bo delež kmečkega prebivalstva še nadalje zmanjševal, in sicer zaradi neugodne starostne strukture in odseljevanja v večja središča.
Naj večji delež v družbenem proizvodu ima terciarni sektor - na obalnem območju 55,8 %^na Sežanskem 57 %, najmanj a pa primarni sektor - 4,6 % na obalnem in 10 % na sežanskem območju. Osnovni
pečat gospodarstva je torej terciarno gospodarsko področje, v njem pa transportne organizacije, med katere štejemo tudi koprsko luko.
Na vsem območju je 33 tisoč zaposlenih v organizacijah družbenega sektorja, od katerih 79 % na obalnem in 21 % na sežanskem območju. Območje se uvršča med najbolj razvite regije v SR Sloveniji. Družbeni proizvod na prebivalca znaša okoli 35.000 dinarjev na obalnem in okoli 30.000 dinarjev na sežanskem območju. Poprečna stopnja rasti družbenega proizvoda je na obalnem območju v zadnjem desetletju znašala 11 %, stopnja rasti zaposlovanja pa 2,8 %. Poprečna stopnja rasti družbenega proizvoda na sežanskem območju je v razdobju 1965/1973 znašala 6,7 %, poprečna stopnja zaposlovanja pa 1,5 %.
Investicije v obdobju 1966/1970 so na obalnem območju naraščale dvakrat hitreje kot poprečno v SR Sloveniji in so predstavljale 42 %-ni delež družbenega proizvoda. Glavne investicijske naložbe so šle v gospodarsko sfero, medtem ko so bile investicije v socialni razvoj (zlasti šolstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo) relativno močno zapostavljene, saj so predstavljale v skupnih bruto investicijah v pre-' teklem desetletju le 6,3 %.
Tudi na sežanskem območju so Se glavne investicijske naložbe v zadnjem 5-letnem obdobju pretežno v gospodarstvo. V družbene dejavnosti je bilo vloženo le 8,1 % vseh investicijskih sredstev.
Obalno območje je osnovni dejavnik v naraščajoči pomorski orientaciji razvoja SR Slovenije. Ugotovljeno pa je, da svojih izrednih gospodarskih možnosti doslej še ni dovolj izkoristilo, posebno glede na svoj obmorski položaj. To je brez dvoma ena osnovnih značilnosti območja.
Dominantno vlogo v razvoju gospodarstva imata pomorsko gospodarstvo z industrijo in turizem, na sežanskem območju pa zlasti ) trgovina, kar pbgojuje predvsem obmejna lega. Obe območji se izredno dopolnjujeta v turističnem gospodarstvu.
Dosedanji socialni razvoj na obalnem pasu je značilen po hitrem doseljevanju aktivnega prebivalstva, to je v glavnem že odraslih de- i lavcev. To je povzročilo veliko povpraševanje po stanovanjih, tako da še danes primanjkuje okoli 1800 stanovanj. Tak razvoj je dodatno povzročil obsežno socialno problematiko tudi na drugih področjih, kot pri osnovnem, srednjem in dopolnilnem izobraževanju, zdravstvu, kulturi, telesni vzgoji, socialnem skrbstvu otrok in starih ljudi.
Zaostajanje socialnega razvoja za gospodarskim že ovira nadaljnji vzpon, kar velja za celotno območje.
Kadrovska struktura po kvalifikacijah ne ustreza potrebam niti v J gospodarstvu niti v družbenih dejavnostih. Primanjkuje okrog 49% q delavcev z visoko izobrazbo na obalnem in 40 % na sežanskem območju, 55 oziroma 57 % z višjo izobrazbo in 37 % visokokvalificiranih delavcev. Hkrati je 37 % delavcev z nižjo kvalifikacijo in 33 oziroma 30 % nekvalificiranih delavcev preveč.
Obmejni položaj tega območja posebej povečuje njegovo problematiko, kar se kaže zlasti na gospodarskem področju (maloobmejni promet) in v kulturni dejavnosti.
Območje se po svojih geografskih, gospodarskih in socialnih značilnostih deli na dvoje izrazito različnih območij: na ozek in razvit obaln! pas in Sežano ter na agrarno in redko poseljeno zaledje. Skoraj celotni gospodarski potencial je lociran v obalnem pasu in Sežani.
Območje po svoji opremljenosti z infrastrukturo močno zaostaja za potrebami, posebno v prometni povezavi. Iz celotnega območja izstopa zlasti brkinsko območje kot najmanj razviti predel.
9. člen
Osnovna usmeritev nadaljnjega razvoja obalno-kra&ega območja:
Prednosti območja, kot so obmorska lega, ugodna klima, geopolitična lega in urbanska struktura, pogojujejo nagel razvoj tudi v prihodnosti, čeprav z nekoliko nižjim trendom rasti, a še vedno iznad republiškega poprečja. Tako naj bi družbeni proizvod naraščal po realni stopnji okoli 10 % na obalnem in okoli 7,7 % na sežanskem območju, zaposlenost pa po stopnji okoli 2,8 % oziroma 2,5 % na leto.
Na osnovi take prognoze naj bi se število prebivalstva povečalo do leta 1985 na 103 tisoč ljudi, od česar odpade na obalno območje < okoli 80 tisoč. Število zaposlenih v družbenem sektorju bo znašalo -J okoli 43 tisoč delavcev, od tega 81 % na obalnem območju.
V naslednjem obdobju naj bi se okrepila gospodarska povezava z ^ ožjim in širšim zaledjem ter prometna in industrijska kooperacija, kar bo spodbujalo tudi hitrejše integracijske procese.
Koncepcija bodočega razvoja območja gre za tem, da se še bolj okrepi pomorska orientacija SR Slovenije, kar se vidi tudi v načrtih prometne povezanosti obale s kontinentom.
V	programu prihodnjega razvoja je predvideno, da bo dominantno področje gospodarskega razvoja tako kot v preteklosti tudi za naprej pomorsko gospodarstvo ? industrijo in turizem. Razvoj turizma pogojujejo obmorska lega, lepote krasa in zgodovinske znamenitosti. Razvoj turizma pogojujejo obmorska lega, lepote krasa in drugih gospodarskih področij, kot na primer trgovine, obrti, gradbeništva, komunalne dejavnosti in drugih.
Posebno pozornost je zaradi zaostajanja kmetijstva posvetiti razvoju kmetijske proizvodnje, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Naša naloga bo, da zmanjšamo tempo deagrarizacije in oču-vamo populacijo podeželja. Kmetijstvo ima ustreme pogoje za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje.
Skozi vsa povojna leta je kmetijski sektor stagniral in dosegel kritično točko prav v sedanjem času. Potrebno je izkoristiti ugodne klimatske in pedološke razmere, ki predstavljajo dobro podlago za nzvoj kmetijske proizvodnje.
Eden izmed ključnih problemov v nadaljnjem razvoju območja je izpeljava nalog na področju infrastrukture, kot je rekonstrukcija obalne ceste in ostalega cestnega omrežja, transportnega terminala nà mejnem prehodu v Sežani, elektrifikacija železnice, ureditev kanalizacije, zaščita morja in rek pred onesnaževanjem in hitrejše povezovanje s telefonskimi priključki. Med osnovne probleme je uvrščena tudi oskrba z vodo. Dokončati je treba višinski vodovod po sprejetem programu in pripraviti vse potrebno za dodatno oskrbo z vodo. Poraba pitne vode se bo namreč samo na obalnem območju povečala od sedanjih 3001 na sekundo na 8601 na sekundo v letu 1985.
Pospešti bo treba stanovanjsko graditev in v ta namen doseči simultano akcijo vseh dejavnikov na tem področju. Razvoj območja, močna imigracija in stanje stanovanjskega fonda narekujejo, da bi morali graditi letno 10 stanovanj na tisoč prebivalcev na obalnem in 135 stanovanj letno na sežanskem območju.
Dosedanji gospodarski in socialni razvoj na tem* območju je značilen primer, ko zaradi hitre rasti materialne proizvodnje socialni razvoj zaostane. Nesorazmerje oziroma neskladje med socialno in ekonomsko sfero se na določeni točki sprevrže v poglavitno oviro napredka. Izraža se v mnogoterih vidnih in prikritih oblikah - od neizkoriščenih proizvodnih možnosti pa do neutemeljene socialne diferenciacije. Zaradi tega je odpravljanje tega neskladja ključni problem v nadaljnjem razvoju.
Osnovni problemi s področja družbenega standarda na našem območju, kijih bo treba v neposredni prihodnosti rešiti, so:
-	izgradnja prve etape nove bolnišnice,
-	sanacija in razšritev objektov za osnovno šolstvo in varstvo predšolske mladine,
-	urejanje srednjega šolstva in dijaških domov,
-	urejanje domov za stare ljudi.
Re štev teh problemov ne bo možna z rednimi materialnimi sredstvi, ampak le z dopolnilnimi sredstvi.	.
Pereči problemi so tudi na drugih področjih socialnega sektorja, kot sta kultura in telesna kultura, vendar jih bo treba reševati z racionalno uporabo rednih sredstev.
V	skladu s predvidenim razvojem in rastjo produktivnosti dela je predvideno povečanje osebnega in družbenega standarda. Produktivnost se bo povečala po stopnji okoli 6,5 %, realni osebni dohodki na zaposlenega pa po stopnji okoli 3,5 %
Izboljšanje družbenega standarda je odvisno tako od pogojev na delovnem mestu kakor na mestu prebivanja. Ta problem rešujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti. Zaradi tega bodo morale tudi krajevne skupnosti pripraviti svoje programe razvoja družbenega standarda, na osnovi katerih bodo delavci v združenem delu namenili pri razporejanju dohodka določen 4" sredstev.	io. čten
Za programirani gospodarski in socialni razvoj bodo potrebna tudi sorazmerno večja investicijska sredstva. Zaradi tega se udeleženci Ogovorijo, da bodo ob delitvi dohodka izdvajali za 2 % več sredstev 13 razšrjeno reprodukcijo kot to izhaja iz razmerij, opredeljenih v sunoupravnih sporazumih dejavnosti.
Poslovni uspeh udeleženca, ki ne doseže take ravni izdvajanja SRdstev za razširjeno reprodukcijo, obravnava občinski zbor združena dela.
11.	člen
Delavcem v združenem delu je s tem družbenim dogovorom zagotovljena minimalna socialna in materialna varnost tudi v primeru, ko je poslovni uspeh udeleženca pod minimalnim poslovnim uspehom, dogovorjenim s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
D.	ZAGOTAVLJANJE MINIMALNE SOCIALNE
IN MATERIALNE VARNOSTI DELAVCEV NA
OBALNO-KRASKEM OBMOČJU .	..	12. člen
Udeleženci se dogovorijo za naslednje kriterije, ki se upoštevajo pri zagotavljanju minimalne socialne in materialne varnosti delavcev:
1.	Sredstva za osebne dohodke se zagotavljajo najmanj v višini 85 % poprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca v preteklem letu na območju udeležencev, pomnoženo s številom pogojno nekvalificiranih delavcev temeljne ali druge organizacije združenega dela.
2.	Poleg teh sredstev za osebno in splošno porabo se za zagotavljanje minimalne socialne in materialne varnosti delavcev določijo še naslednji kriteriji:
-	dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo na dan nedelje in praznika;
-	nadomestilo za čas bolezni do 30 dni v višini 90 % neto osebnega dohodka delavca v minulem koledarskem letu;
-	regres za prehrano med delom v znesku 100 din na delavca mesečno;
-	namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo v dogovorjenem odstotku;
-	namenska sredstva za izobraževanje v vi Sni 1,5 % zagotovljenih bruto sredstev za osebne dohodke;
-	regres za letni dopust v dogovorjeni najnižji višni.
13.	člen
Udeleženec, ki na osnovi dohodka ugotovi, da nima na razpolago dovolj, da bi pokril sredstva po prejšnjem členu, vloži zahtevek na skupno komisijo udeležencev za dodelitev brezobrestnega kredita za pokritje manjkajočih sredstev iz rezervnih skladov udeležencev.
14.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo za solidarnostno kritje potreb iz prejšnjega člena izdvajali 0,5 % sredstev iz ostanka dohodka v rezervni sklad. Osnova za izračun so izplačani bruto osebni dohodki.
Tako izdvojena sredstva udeležencev se vodijo pri udeležencih in se združijo samo v primeru potrebe iz prejšnjega člena.
15.	člen
Skupna komisija odloča v skladu s pravilnikom o dodeljevanju kreditov iz solidarnostnih sredstev udeleženčev o višini kredita in pogojih vrnitve na osnovi sanacijskega programa, ki ga prosilec predloži z zahtevkom.
E.	OSNOVE ZA SAMOUPRAVNE SPORAZUME
INTERESNIH SKUPNOSTI
16.	člen
Temeljna načela za sklepanje samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti so zlasti:
-	usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji;
-	zagotavljanje neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanje enakopravnega družbeno-eko-nomskega položaja delavcev na vseh področjih;
-	zagotavljanje takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delavcev kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti dela ter o njegovem financiranju;
-	tak razvoj družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočal porast družbenega standarda in odpravljanje vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
-	daje se prednost tistim nalogam, ki so določene z družbenim planom, ter tistim, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
-	usklajevanje programov in zagotavljanje možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi in posebej znotraj obalno-kraškega območja;
-	združevanje nalog in sredstev za njihovo uresničevanje v okviru območja;
-	zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti samoupravnih interesnih skupnosti;
148
* URADNE OBJAVE«
19. decembra 1975 — Št. 18
-	uresničevanje samoupravne politike in nalog družbenopolitičnih skupnosti;
-	razvijanje sistema javnosti dela samoupravnih družbenopolitičnih skupnosti, ki naj omogoči delavcem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev;
-	razvijanje odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb;
-	pravočasno pripravljanje programov, tako da je dovolj časa za
opravo-	17. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo za normalno delovanje samoupravnih interesnih skupnosti zagotovili te vrste sredstev in najmanj v naslednjih višinah:
1. Iz bruto osebnih dohodkov delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah:	v %
- za občinski nivo samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo
in solidarnostno prelivanje	7,42
-	za skupnost zdravstvenega varstva in
zavarovanja	8,01
-	za skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja	11,80
-	za zvezo skupnosti otroškega varstva
SR Slovenije	2,37
Skupaj	29,60
2.	Za financiranje regionalnih in republiških samoupravnih interesnih skupnosti se uporabljajo stopnje, dogovorjene z regionalnimi in republiškimi dogovori.
3.	Dodatna sredstva zunaj teh stopenj se zbirajo iz dohodka na osnovi samoupravnega sporazuma za gradnjo splošie bolnišnice Koper po stopnji 1 % na bruto osebne dohodke.
18.	člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo za reševanje perečih družbenih problemov namenili dodatna sredstva največ v višini 1,5 %. Osnova za izračun so izplačani bruto osebni dohodki.
Za vsako zajemanje dodatnih sredstev po tem členu je treba skleniti samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor po veljavnem postopku.
Celokupna obremenitev delavcev v združenem delu s prispevki po 1. točki 17. člena in po 1. odstavku tega člena ne sme presegati 32 % iz bruto osebnih dohodkov delavca.
F.	ODNOSI S KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI NA OBALNO-KRAŠKEM OBMOČJU
19.	člen
Kot v temeljni organizaciji združenega dela tako tudi v krajevni skupnosti uresničujejo delavci svoje interese neposredno s pomočjo svojih samoupravnih organov.
Delavec uresničuje pomemben del svojih življenjskih interesov tam, kjer prebiva, to je v svoji krajevni skupnosti. Tu gre za njegove interese zlasti v zvezi z upravljanjem stanovanj, otroškim varstvom in socialnim skrbstvom, vzgojo in izobraževanjem, zdravstvenim skrbstvom, komunalnimi potrebami, interesi potrošnikov; varstvom okolja itd.	20. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo izločali iz dohodka 1 % za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti. Osnova za izračun so izplačani bruto osebni dohodki.
Iz stopnje po prvem odstavku se izloči 0,8 % namensko za izgradnjo objektov za oskrbo podeželja z vodo in 0,2 % za sofinanciranje razvojnih planov krajevnih skupnosti, s tem da se 0,1 % razporeja na osnovi zaposlenih, ki vplačujejo ta prispevek, 0,1 % pa za solidarnostno prelivanje na manj razvite krajevne skupnosti.
Sredstva se zbirajo po občinah, način zbiranja, razdeljevanja in uporabe se uredi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupna ko-
G.	OPREDELITEV KRITERIJEV,
KI SO PO SINDIKALNI LISTI PREDVIDENI ZA DRUŽBENI DOGOVOR OBMOČJA 1. Najnižji osebni dohodek 21
Najnižji osebni dohodek sprejemajo udeleženci za temeljni instrument v delitvi osebnih dohodkov, ki s svojo ekonomsko funkcijo
hkrati zagotavlja tudi socialno varnost in stabilnost delavcev, ki so zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih obalno-kraškega območja.
22.	člen
Najnižji osebni dohodek določajo udeleženci za delovna mesta najnižjega profila, za katera se ne zahteva nobena strokovna usposobljenost in delovna izkušenost.
23.	člen
Najnižji osebni dohodek delavca, obračunan po osnovah in merilih vsakega posameznega udeleženca za polni delovni čas in normalni delovni uspeh ob normalnih delovnih pogojih, znaša najmanj 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega, ki je bil v preteklem letu dosežen na območju veljavnosti tega družbenega dogovora.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma dejavnosti.
24.	člen
Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega, ki je bil v preteklem letu dosežen na območju veljavnosti družbenega dogovora, ugotovi oddelek za načrtovanje in statistiko skupščine obalne skupnosti Koper in ga objavi v „Uradnih objavah občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana."
25.	člen
V primeru, da bi bil znesek najnižjega mesečnega osebnega dohodka po tej osnovi manjši od najnižjega zneska po sindikalni listi, velja določilo sindikalne liste.
26.	člen
Najnižji osebni dohodek se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov. Skupna komisija seznanja udeležence o višini valorizacije najnižjega osebnega dohodka na podlagi elementov, ki jih konkretizira republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
2.	Najvišji osebni dohodek 27. člen
Naj višji osebni dohodek mora biti rezultat in kazalec uspešnosti gospodarjenja. Izhajati mora iz osnov in meril, ki jih opredeljujejo samoupravni sporazumi dejavnosti.
Udeleženci tega družbenega dogovora bodo periodično, vsaj pa enkrat na leto, obravnavali kriterije in izplačila najvi^ih osebnih dohodkov in po potrebi tudi ukrepali za odpravljanje neskladij v gibanju najvi§ih osebnih dohodkov.
Sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti, je tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela.
3.	Osebni dohodek delavcev - pripravnikov
28.	člen
Delavcu - pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v vi ani:
-	pripravniku s srednjo izobrazbo 70% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
-	pripravniku z vi§o izobrazbo 85 %, za deficitarne poklice pa 90 %čpoprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu;
-	pripravniku z visoko izobrazbo 100 %, za deficitarne poklice pa 105 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene v prejShjem odstavku, če ima udeleženec izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena akontacija osebnega dohodka se poveča za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Deficitarne poklice opredeljuje udeleženec s svojim aktom o raz-porejanu dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
4.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
29.	člen
Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša najmanj 90 % izplačanega poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu.
Za delavce, katerih začasno nesposobnost za delo je povzročila nesreča pri delu ali poklicno obolenje, znaša to nadomestilo 100% izplačanega poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca v preteklem letu.
Za valorizacij, nadomesti! po tem členu se uporabljaj, določila 26. člena.
5.	Regres za prehrano med delom, povračila, nagrade
30.	člen
Regres v ceni organizirane prehrane med delom znaša 200 dinarjev na delavca mesečno. Kot organizirana prehrana med delom se šteje tudi pogodbena ureditev z organizacijo, ki pripravlja tople obroke.
V	primerih, ko delavci udeležencev nimajo urejene organizirane prehrane med delom, znaša regres 100 dinarjev na delavca mesečno.
Regres za prehrano se ne sme izplačati v gotovini. Veljavnost regresa za prehrano v obliki vrednostnih bonov mora biti omejena na tekoči mesec.	31. člen
Nagrade za Čas praktičnega dela učencev gospodarstvu znašajo mesečno najmanj :
-v prvem letniku	600 dinarjev neto,
-	v drugem letniku	700 dinarjev neto,
-	v tretjem letniku	850 dinarjev neto.
V	času teoretičnega pouka prejmejo učenci v gospodarstvu štipendije na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov.
Udeleženci določijo v svojih samoupravnih aktih višino mesečne nagrade ter osnove in merila za dodatne nagrade, odvisne od učnega uspeha in uspešiosti pri praktičnem delu.
32.	člen
Nagrade študentom in dijakom za prakso znašajo najmanj 650 din in največ do višine najnižjega mesečnega osebnega dohodka po tem družbenem dogovoru, zmanjšanega za prispevke iz osebnih dohodkov. Kriterije, druge pogoje in višino nagrade uredi udeleženec v svojem splošnem aktu. Te nagrade ne izključujejo izplačevanje štipendij za šolanje.
Osebni prejemki, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti izplačujejo dijakom in študentom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo med šolskimi počitnicami, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
33.	člen
Udeleženci določijo v svojih splošnih aktih osnove in merila za izračun odškodnin avtorjem racionalizacij, izumov in izboljšav, (e določb o tem še nimajo, jih bodo uredili v roku 120 dni po uveljavitvi tega dogovora. Udeleženci bodo prek skupne komisije usklajevali zlasti določbe, ki opredeljujejo kriterije in višino odškodnin.
6.	Namenska sredstva	34. člen
Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo znašajo toliko, kot je dogovorjeno z družbenim dogovorom o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot 6 % bruto osebnih dohodkov.
35.	člen
Za družbeno-ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije, štipendije in za druge namene v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki in štipendiranju, znaša namenski znesek za izobraževanje najmanj 1,5 % bruto osebnih dohodkov.
36.	člen
Neuporabljena sredstva združenih sredstev za štipendiranje iz prispevka za izobraževanje po prejšnjem členu se po vsakoletnem obračunu namenijo za izgradnjo dijaških in študentskih domov.
37.	člen
Udeleženci bodo vsem delavcem, ki se družbeno ali spio mo izobražujejo v interesu temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, zagotovili enake možnosti za pridobitev izobrazbe. Neposredni interes ugotavljajo udeleženci skupno s svojimi družbenopolitičnimi organizacijami.
38.	člen
Za opravljanje izpitov v primerih izobraževanja po 35. členu se zagotovi naslednje število dni odsotnosti z dela:
za diplomiranje na visoki šoli in za magisterij za strokovni izpit
Pravica je enkratna in ne velja za ponavljanje.
20 do 10
a izpit na osnovni šoli za odrasle in zpit na srednji in poklicni šoli zpit na višji in visoki šoli aključni izpit na srednji in poklicni šoli a diplomiranje na višji Šoli
1
2
10
15
^	.	39. člen
Delavec ima v primeru opravljanja izpitov po prejšnjem členu in v primeru obveznega predavanja v okviru izobraževanja po 35. členu naslednje pravice:
-	do nadomestila najmanj 80 % osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja po enakih osnovah, kot če bi delal na delovnem mestu,
-	do povračila najmanj 50 % šolnine,
-	do povračila prevoznih stroškov, če je kraj šolanja zunaj kraja bivanja.
7.	Prejemki oziroma izdatki iz pklada skupne porabe
40. člen
Sredstva sklada skupne porabe bodo udeleženci oblikovali največ do vi Sne, ki ne presega 70 % višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev v preteklem letu, pri čemer bodo zagotovili, da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek udeleženca, povečan za obračunano amortizacijo.
V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
-	stanovanjsko gradnjo - obvezni stanovanjski prispevek in dodatna namenska sredstva,
-	dodatno in dopolnilno izobraževanje delavcev,
-	gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje - najmanj v višini 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu,
-	preventivno zdravstveno varstvo,
-	regrese za letni dopust učencev v gospodarstvu,
-	odpravnine,
-	humanitarne organizacije,
-	pomoč družini delavca, ki je umrl za posledicami nezgode pri delu.
42.	člen
Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini 35 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega na obalno-kraškem območju v preteklem letu, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu.
Regres za letni dopust pripada tudi učencem v gospodarstvu. V regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
Najmanjši znesek regresa, ki ga delavec prejme neposredno ali posredno, znaša dve tretjini zneska iz prejšnjega odstavka.
Razlika sredstev med izračunom po prvem odstavku in izračunom po maksimalno dovoljeni višini iz sindikalne liste se lahko porabi za dopolnilno regresiranje stroškov dopusta zunaj kraja bivanja, kot npr. za delavce s podpoprečnimi osebnimi dohodki, z večjim številom nepreskrbljenih otrok in podobno. Konkretizacijo kriterijev za dopolnilno regresiranje določijo udeleženci v svojih aktih.
Tako oblikovana sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta po tem členu se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali samoupravnimi sporazumi.
43.	člen	-'L
Iz sredstev sklada skupne porabe se izplačujejo naslednje solidarnostne pomoči in izdatki:
a)	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu ali poklicne bolezni, v višini pogrebnih stroškov po računu,
b)	ob smrti v ožji družini in v primeru daljše bolezni delavca, denarna pomoč lahko znaša največ en poprečni neto mesečni osebni dohodek na zaposlenega v organizaciji udeleženca v preteklem letu,
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino,
d)	enkratne letne obdaritve upokojencev,
e)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti,
f)	odpravnine,
g)	nagrade ob delovnih jubilejih,
h)	obdaritev otrok delavcev za dedka Mraza,
i)	obdaritev delavk za 8. marec,
j)	druge solidarnostne pomoči in izdatki.
150
»URADNE OBJAVE«
19. decembra 1975 — St. 18
O izplačilih po točkah b, c, d, e, h, i in j daje predlog osnovna organizacija sindikata.	^
Delavcu, ki odhaja v pokoj, se ob upokojitvi izplača odpravnina. ViSna odpravnine je odvisna od skupne dolžine delovne dobe delavca in pogojev, pod katerimi je delavec pretežno delal. Osnova za izračun je poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov, odpravnina pa znaša najmanj dva in največ tri ta poprečja.
Pri konkretnem opredeljevanju višine odpravnine se upošteva
-	socialni kriterij in
-	kriterij stalnosti pri organizaciji, iz katere gre delavec v pokoj. Delavci, ki imajo v zadnjem letu pred upokojitvijo poprečni mesečni osebni dohodek izpod poprečnega na obalno-kra&em območju, imajo pravico do treh poprečij iz 1. odstavka tega člena.
Drugim delavcem se prizna dve poprečji iz 1. odstavka tega člena, za vsakih 5 let dela v organizaciji, iz katere gredo v pokoj, pa še dodatno 20 % zneska po tej osnovi. Za delavce, ki so dosegli več kot 20 let dela v organizaciji, iz katere gredo v pokoj, znese odpravnina tri poprečja iz 1. odstavka tega člena.
Delavcem, katerih delovno razmerje je v organizaciji, iz katere gredo v pokoj, mirovalo, se doba mirovanja šteje v stalnost.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine.
43. člen
Delavec lahko dobi ob delovnih jubilejih nagrado, in sicer največ neto
-za 10 let	2.300 dinarjev
-	za 20 let	3.450 dinarjev
-	za več kot 30 let	4.600 dinarjev
Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami,
določenimi z zakonom ali samoupravnimi sporazumi.
Kaj se šteje za delovno dobo v isti delovni organizaciji ter obliko in viSno nagrade za posamezne delovne jubileje, določijo udeleženci v svojem splošnem aktu.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega takih jubilejev. V tem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
H.	UREDITEV NEKATERIH DRUGIH VPRAŠANJ
I.	Kolektivni dopust	46 člen
Udeleženci, ki imajo uvedene kolektivne dopuste ali jih nameravajo uvesti, bodo to sporočili skupni komisiji vsako leto do 28. februarja.
Čas kolektivnih dopustov bodo objavili vsako leto najkasneje do 30. aprila.
Kolektivni dopust ne more trajati skupaj več kot 18 delovnih dni.
II.	Osebni dohodek delavcev funkcionarjev v mandatni dobi
47.	člen
Udeleženci bodo omogočili svojim delavcem popolno opravljanje funkcij in dolžnosti delegatov v delu družbenih teles, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in jim odobrili plačano odsotnost, kadar sodelovanje to terja, in sicer v vi ani akontacije, ki bi jo delavec dosegel, kot če bi delal.
Poleg tega ima delavec delegat ali član družbenih teles, teles družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij, kadar sodeluje na sejah teh teles, poleg povračila stro&ov za potovanja (potni stro&i, dnevnice) še pravico do pavšalnega povračila 20 dinarjev. Izplačilo dnevnice in izplačilo pavšalnega povračila se medsebojno ne izključujeta.
To pravico ima tudi delavec kot delegat ali član, kadar se izven svojega delovnega časa udeležuje sej organov samoupravljanja udeleženca.
Vsa izplačila po tem členu gredo v breme udeleženca sklicatelja sej.
III.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas letnega dopusta in kriteriji za njegovo dolžnino
48.	člen
Za čas letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo v višini osebnega dohodka po osnovah in merilih za poln delovni čas, kot če bi delal, oziroma v višini poprečnega osebnega dohodka, kot ga je dosegel v zadnjih treh mesecih pred nastopom dopusta.
49.	člen
Dolžino letnega dopusta bodo udeleženci določili z upoštevanjem naslednjih kriterijev:
a)	dolžina skupne delovne dobe in posebej delovna doba delavca v organizaciji, kjer dela,
b)	pogoj in zahtevnost dela, stopnja fizičnega in duševnega napora,
c)	delo v podaljšanem delovnem času, delo v izmenah, nočno delo, deljen delovni čas,
d)	posebni socialni pogoji delavca,
e)	udeležba v NOB. $Q
Kriteriji v točkah a), b) in c) so obvezne osnove za ugotavljanje dolžine dopusta vsakega delavca, pri čemer sestavlja kriterij a) približno 40 % dolžine delavčevega dopusta, kriteriji v točkah b) in c) pa 40 do 60 %. Kriteriji v točkah d) in e) se upoštevajo dodatno v primerih, ko delavec izpolnjuje pogoje.
51.	člen
Glede na posebne socialne pogoje se prizna delavcu naslednje
dodatne dneve dopusta:	dni
-	invalidu II. in III. kategorije	3
-	samohranilki (samohranilcu) - za vsakega
otroka do 7 let	2
-	materi - za vsakega otroka do 7 let	1
-	krvodajalcu - za 10 do 25-kratno darovanje	1
-	krvodajalcu - za več kot 25-kratno	darovanje	2
-	udeležencu NOB od 1941 do 8. 9.1943 oziroma
dol3.10.1943	4
-	udeležencu NOB od 9. 9.1943 oziroma do 14.10.
1943 do konca 1944	3
IV.	Nadomestila osebnega dohodka v posebnih primerih odsotnosti z
52.	čten
V posebnih primerih odsotnosti z dela pripada delavcu nadomestilo v višini osebnega dohodka, kot če bi delal.
53.	člen
Primeri in čas trajanja odsotnosti z dela, v katerem je delavec upravičen do nadomestila, so:
dni
-	ob sklenitvi zakonske zveze	do 3
-	ob rojstvu otroka	1
-	ob smrti zakonca, otroka	3
-	ob smrti staršev, staršev zakonca, brata,
sestre	2
-	ob smrti starih staršev	1
-	ob preselitvi v kraj zaposlitve	do 2
-	ob preselitvi v kraju	zaposlitve	1
-ob darovanju krvi	l
-	v drugih izjemnih in nujnih	primerih	1
I. ORGANI DRUŽBENEGA DOGOVORA OBALNO-KRAŠKEGA OBMOČJA
54.	člen
Organi družbenega dogovora obalno-kra&ega območja so:
-	zbor delegatov
-	skupna komisija
Zbor delegatov sklicuje skupna komisija v svoji pristojnosti ali na predlog Kraško-obalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije, skupščin občin in skupščine Obalne skupnosti ter skupina udeležencev, podpisnikov istega samoupravnega sporazuma dejavnosti.
55.	člen
Zbor udeležencev, sklican na osnovi 63. člena, se konstituira kot zbor delegatov.	53. člen
Zbor delegatov je sklepčen, če so na njem navzoči delegati večine udeležencev družbenega dogovora.
Kadar zbor odloča o zadevah iz družbenega dogovora, je potrebna 2/3 večina glasov navzočih delegatov, pri drugih sklepih pa večina glasov navzočih delegatov. ^
Na svojem zboru delegati udeležencev izvolijo iz svoje sredine 27-člansko skupno komisijo za družbeni dogovor območja (v na-
19. decembra 1975 — Št. 18
daljnjem besedilu: skupna komisija), in sicer na predio. Kraško obalnega ^ta Zveze sindikatov Slovenije. V sestavi skupne komisije mora bih 2/3 članov s področja gospodarstva.
Skupna komisija skrbi za organiziran in usklajen potek dogovarjanja m opravlja druge naloge za udeležence, ki se določijo s sprejetimi sklepi zbora delegatov, z družbenim dogovorom in zakonom o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke Skupna komisija odgovarja zboru delegatov, ki mu poroča o po-teku postopka in o svojem delu.
58.	člen
Zbor delegatov lahko poblasti skupno komisijo, da odloča o posameznih sporih, ki nastanejo med sprejemanjem družbenega dogovora in pri njegovem izvajanju.
59.	člen
Skupna komisija pripravi obračun in predračun stro&ov postopka sprejemanja in izvajanja družbenega dogovora z razdelitvijo na udeležence in ga predloži zboru delegatov v razpravo in odobritev.
60.	člen
Zbor delegatov in skupna komisija delata vsaka po svojem poslovniku, ki ga sprejmeta v svoji pristojnosti.
66.	člen
Skupna komisija obravnava pripombe in dopolnitve z delegati prizadetih udeležencev. Ce se ne doseže soglasje, poSje komisija sporna vprašanja s svojimi stališči vsem udeležencem, da jih v roku 30 dni obravnavajo in o njih odločijo neposredno delavci oziroma njihovi pristojni organi.
Po izteku roka skupna komisija ugotovi, ali je predlog potrjen za sprejemanje ali pa je treba sklicati zbor delegatov, da o predlogu odloči.
67.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo delavci večine udeležencev, ki predstavljajo 2/3 delavcev na obalno-kraškem območju, in ga podpišejo v enakem besedilu pooblaščeni predstavniki udeležencev.
68.	člen
Skupna komisija poSje sklenjeni družbeni dogovor republi&emu sekretariatu za delo, Centru RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in Komisiji za presojo skladnosti pri RS ZSS.
69.	člen
Družbeni dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo po postopku, kot je predpisan za njegov sprejem.
J.	POSTOPEK SKLEPANJA IN SPREJEMANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA
61.	člen
Postopek za sklenitev ali dopolnitev družbenega dogovora se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerikoli možni udeleženec iz 6. člena in osnovne organizacije sindikata.
Predlog z načrtom družbenega dogovora ali z navedbo njegove vsebine oziroma predlog za spremembe ali dopolnitve pošlje predlagatelj vsem predvidenim udeležencem iz 6. člena.
62.	člen
Vsi prejemniki morajo predlog iz prejšnjega člena obravnavati in najpozneje v roku 30 dni sporočiti predlagatelju in Kraško-obalnemu svetu Zveze sindikatov svojo odločitev, ali se vključujejo v postopek.
K pismenemu sporočilu o svoji odločitvi priložijo svoja mnenja ali svoje predloge ter ime delegata za zbor udeležencev.
Odločitev o vključitvi v postopek za sklenitev, spremembo ali dopolnitev družbenega dogovora zavezuje organizacijo, da sodeluje v postopku kot udeleženec v postopku dogovarjanja.
63.	člen
Po izteku 30 dni skliče predlagatelj ali Kraško-obalni svet Zveze sindikatov delegate udeležencev na zbor udeležencev. Delegati temeljnih organizacij združenega dela, ki so vključene v isto organizacijo združenega dela, sestavljajo delegacijo, iz katere se eden ali več delegatov udeleži zbora.
Vsak delegat ima en glas.
64.	člen
Po pooblastilu zbora delegatov skupna komisija že med postopkom dogovarjanja sproti presoja ali je predlog v skladu z ustavo in zakoni ter s postavkami in cilji družbenih planov, zlasti v odnosih med družbenim proizvodom ter sredstvi za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.
Prav tako presoja in zavzema stališča do predlogov in pripomb, ki prihajajo v teku postopka.
65.	člen
Na podlagi stališč zbora delegatov in na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pripravi skupna komisija predlog družbenega dogovora oziroma predlog sprememb ali dopolnitev družbenega dogovora in ga pošlje v razpravo in v odločanje vsem udeležencem. Predlog poSje tudi Centru RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in Komisiji za presojo s a
nostipriRSZSS.	s..
Morebitne pripombe in dopolnitve k predlogu dogovora po jejo udeleženci skupni komisiji najpozneje v roku, ki ga določi z or e e gatov.
Šteje se, da udeleženci nimajo pripomb, če v tem roku ne o go vore komisiji.
70.	člen
Udeleženci uskladijo določbe svojih samoupravnih aktov s spremembami in dopolnitvami določb družbenega dogovora v roku 3 mesecev po dnevu, ko so bile uveljavljene.
V času, ko uskladitev določb samoupravnih aktov s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora še ni opravljena, se uporabljajo določbe sprememb in dopolnitev v vseh primerih, ko so določbe samoupravnih aktov v nasprotju z njimi.
71.	člen
Po sklenitvi družbenega dogovora lahko pristopi organizacija kot udeleženec družbenega dogovora tako, da sporoči skupni komisiji svojo pristopno izjavo, ki jo je sprejela večina vseh njenih delavcev.
Skupna komisija izda pismeno potrdilo o sprejemu pristopne izjave.
Z dnem prejema potrdila skupne komisije o sprejemu pristopne izjave prevzame organizacija vse pravice in obveznosti kot udeleženec.
72.	člen
Udeleženec lahko odstopi od družbenega dogovora s pismenim in z obrazloženim sklepom, ki ga sprejme večina njegovih delavcev, skupni komisiji.
Odstop začne veljati s prvim januarjem naslednjega leta. S tem dnem nastopijo za organizacijo, ki odstopa, posledice po 74. členu.
73.	člen
Udeleženec, ki meni, da sprejeti in registrirani družbeni dogovor prizadene njene interese ali da določbe kršijo načelo delitve po delu oziroma enakopravnost delavcev pri uporabi tega načela, lahko vloži pri skupni komisiji obrazloženi zahtevek za ponovni preizkus spodbi-janih določb tega družbenega dogovora.
Skupna komisija z zahtevkom takoj seznani vse udeležence in jih pozove, da se v roku 15 dni o njem izjasnijo. Ko skupna komisija sprejme odgovore udeležencev, ponovno preizkusi napadene določbe družbenega dogovora in če meni, da je zahtevek utemeljen, predlaga zboru delegatov njihovo spremembo ali dopolnitev.
Pri ponovnem preizkusu obvezno sodelujeta s svojima delegatoma organizacija, ki je vložila zahtevek, in Kraško-obalni svet Zveze sindikatov.
Ce se organizacija, ki je vložila zahtevek, ne strinja z oceno in predlogi skupne komisije, lahko predlaga obravnavo spornih določb pred zborom delegatov.
Kadar bi odločitve skupne komisije povzročile spremembo mate-nalnih odnosov, je skupna komisija dolžna predlog predložiti zboru delegatov v odločanje.
Če se organizacija, ki je vložila zahtevek, ne strinja tudi z odločitvijo zbora delegatov, lahko sproži spor pred sodiščem združenega dela.
152
*UHADME OBJAVE*
19. decembra 1975 — Št. 18
74.	člen
Organizacija, ki ne sklene družbenega dogovora ali od njega odstopi, sme poleg bruto osebnih dohodkov obračunati sredstva za druge potrebe le po elementih in vi&nah, določenih v 12. členu.
Skupna komisija predloži pristojnemu občinskemu zboru zdru ženega dela organizacije iz prejšnjega odstavka v obravnavo.
O vseh primerih iz prvega odstavka se seznani javnost v sredstvih javnega obveščanja.
K.	DOLOČBE O SANKCIJAH
75.	člen
Ko skupna komisija ugotovi neizpolnjevanje ali kršitev določb družbenega dogovora, sporoči to prizadetemu udeležencu in njegovi organizaciji sindikata. Organizacija sindikata primer obravnava in sporoči svoje stališče pristojnemu občinskemu svetu ZSS in kraško-obalnemu svetu ZSS.
76.	člen
Za neizpolnjevanje ali kr ate v določb tega družbenega dogovora so predvideni naslednji ukrepi:
1.	opomin,
2.	javni opomin,
3.	spor pred sodiščem združenega dela.
Javni opomin in razsodba sodišča združenega dela se objavita v sredstvih javnega obveščanja.
77.	člen
O ukrepih zoper udeleženca, ki krši ali ne izpolnjuje družbeni dogovor, sklepa skupna komisija na osnovi 2/3 glasov navzočih članov.
Pri razpravi o ukrepih mora obvezno biti navzoč delegat krStelja.
Sporočilo o ukrepih se poSje vsem udeležencem.
78.	člen
Udeleženec krStelj lahko vloži pritožbo na zbor delegatov v roku 30 dni po prejemu izreka o kazni. Pritožba se vloži pri skupni komisiji, ki jo mora predložiti zboru delegatov na prvem zasedanju.
V vseh primerih je mogoče predložiti spor tudi pred sodišče združenega dela.
79.	člen
Vsi stioski v zvezi s postopkom gredo v breme udeleženca kršitelja.
L.	SPREMLJANJE
IZVAJANJA DRUŽBENEGA DOGOVORA OBALNO-KRAŠKEGA OBMOČJA
80.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo poročali o izvajanju tega družbenega dogovora v rokih in na način, kot bo predvidela skupna komisija, najmanj pa enkrat na leto.
81.	člen
Skupna komisija sestavi na osnovi poročil udeležencev skupno poročilo, v katerem poda tudi svoje ugotovitve in oceno učinkovitosti delovanja družbenega dogovora.
Skupna komisija pošlje poročilo vsem udeležencem.
Letno poročilo se obvezno obravnava tudi na zboru delegatov.
82.	člen
Skupna komisija pošlje letno poročilo o izvajanju družbenega dogovora s stališči, ki jih je sprejel zbor delegatov, vsem skupščinam družbenopolitičnih skupnosti na obalno-kraškem območju in Centru RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
M.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83.	člen
Ta družbeni dogovor velja na območju občin Izola, Koper, Piran in Sežana kot temeljni samoupravni akt za namensko združevanje sredstev na ravni občine, obalno-kraškega območja in republike.
84 . člen
Določbe tega družbenega dogovora bodo udeleženci usklajevali s spremembami družbeno dogovorjenih meril glede vprašanj, ki jih ureja.
85.	člen
Določbe iz tega družbenega dogovora bo skupna komisija usklajevala z določili družbenega dogovora SR Slovenije, sindikalnimi dokumenti in dejanskimi potrebami vsako leto, najkasneje 30 dni po objavi takih dokumentov in o tem obveščala vse udeležence.
86.	člen
Vse določbe iz tega družbenega dogovora so z dnem njegove uveljavitve za vse udeležence obvezne.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo ne glede na 70. člen uskladili svoje samoupravne akte z določbami tega družbenega dogovora v roku 6 mesecev.
Izjemoma ostanejo določila samoupravnih sporazumov na jugoslovanski ravni še naprej v veljavi, dokler ne dosežejo zainteresirani udeleženci uskladitve z določili tega dogovora.
Dosedanji dogovori o višini dodatnega zbiranja sredstev za financiranje potreb s področja družbenega standarda in vodooskrbe, kar sicer urejata 18. in 20. člen tega družbenega dogovora, ostanejo v veljavi za dogovorjeno obdobje.
87.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnih objavah.
Vsak udeleženeo prejme po en izvod dogovora, original pa se hrani pri Krasko-obalnem svetu Zveze sindikatov Slovenije.
88.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1975, razen določil poglavja G in H, ki se uporabljajo od 1. januarja 1976.
OBRHA P)RAM
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 275. Člena statuta občine Piran je izvršni svet skupščine občine Piran na seji dne 12. decembra 1975 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Javno se razgrne predlog lokacij plomb ob Belokriški cesti v Portorožu, kot dopolnitev obstoječe stanovanjske zazidave, ki ga je izdelal Invest Biro Koper pod št. 74-21/75 v juliju 1975.
2.
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah.
3.
Razgrnitev se opravi v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran ter v prostorih Krajevne skupnosti Portorož. Ogled predloga lokacij plomb je možen vsak delovnik, razen sobote od 7. do 15. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure.
V času razgrnitve bodo strokovni delavci dajali pojasnila v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran vsako sredo od 15. do 17. ure.
4.
Na razgrnjeni predlog lokacij plomb lahko dajo OZD, TOZD in občani ustrezne ali pismene pripombe.
St.: 350-2/74
Piran, 12. decembra 1975	Predsednik
ROMAN KREJAClC, 1. r.