«si«*»" ixlmjn vmik prvi, tretji in èetrti četrtek luexeen trr veljii pò posti prejenmim ali uà doni poSiljaiia «kupuj r. „Qori&h'im Vestnikom* •sa m leto . . . gr|«|, 3,— » pol leta . . „ 1.50 n četrt n . . . ,, —.75 Zn tuje dežele toliko več, kolikor malia poštnina. 1'oHninične Številke po ti kr., dobivajo ae v Stolni, Scmeniiiki in Holnki ulici. UpravnlSh'0 in niunlniStvo : Morettijeva ulica, Štev. 28. & Deželni zbor gorički. V torek popolini«« Itila je. četi ta seja, kateri so prisil«tvovali tudi mnogi župani in občinski odborniki Vipavske doline, kateri so pred sejo izročili deželnemu /.boru peticijo zn železnico, kojo že toliko let žele in za njo moledvajo. Ti slovenski župani in podžupani so se čudom čudili, ko so sliftali poročati slovenska poslanca dra. Abrama in dra. Nikolaja T o n k I i-ja v italijanskem jeziku. Radoveduo so povpraševali jeden drugega, kaj pomeni to, sai smo jih poslali Slovenci v deželni zbor, da zastopajo naie interese, ne pa Italijani. Izrekli so se, da v bodoče odklanjajo take zastopnike, kateri ne spoštujejo jezika svojih volilcev. To jo sramota, da se klanjajo italijanskim poslancem! Keduj je še kedo videl in slišal, da bi bil kak italijanski poslanec rcferiral v slovenskem jeziku? Padle so še druge jako rezke besede glede italijanskega poročevanja slovenskih poslan-cev. Pri vseli deželnih zborih je navada, da se v s i referati m očijo poslancem o pravem času ali tiskani ali I tograflrani, da je prende dobro predenj se j« razpravlja, samo deželni zbor goriški ne pozna tega običaja. Referat se stavi na dnevni red, a iziizeniši poročevalca ne va nikdo za njega vsebino. Kako morajo toraj poslanci za to ali oni zadevo glasoviti ali pa dotični predlog odkloniti. Iz čitanja, katero je še posebej po-gostoma podobno nekemu mrmljanju, se ne izve nič, tildi se ne more paziti na stilizacijo, od katere je mnogokrat vse odvisno. To m mora odpraviti, to ni parlamentarno in žali poslance. Priporočamo toraj gosp. deželnemu glavarju, da odstrani to nedosta-tnost in da se zannprej liročč vsi referati, katere se stavi na dnevnr red, o pravem časa tiskane ali litografirniie zastopnikom naroda. i * • • Deželni glavar otvori sejo; zapisnikar prečita zapisnik zadnje seje, kateri se odobri. Deželni glavar naznani zopet celo vrsto peticij, mej temi občine Kreda za Predelsko železnico in občin Vipavske doline za železnico Gorica * Ajdovščina. Zapisnikar Klavžar prečita nastopni, po grofu Alfredu C o r o n i n i j n stavljeni in od .vseli slovenskih poslancev podpisani popolnopia z dr. Tonklijem, da se danes to zadevo razpravlja potem nujnosti. Za predlog so glasovali samo Slovenci, je toraj padel, ker so bili radi bolezni poslanca Maliorčiča italijanski poslanci v večini. Prečitajo se potem predlogi dr. Gre-j za pravosodje zabraniti ob nedeljah in In iiioui- sinila nviiiiiaiiilia iiXiiu»ii ' »..t » ^1... . .i......._ Podpisani stavljamo sledeči predlog: »Visoki deželni zbor nuj blagovoli skleniti naslednjo resolucijo: Deželni zbor poknežene grofje Goriške in Gradiške smatra svežo te dežele s severnimi kronoviiiHini po železnici iz dežel-nega glavnega mesta Goriškega po Soški dolini do katerega mesta Rudolfove železnice — posebno in v prvi vrsti črez Predel — v dosego krajše avezne črte med Trstom in severom monarhije ter v prospeli gospodarskega položaja v deželi; kakor tudi zgradbo železne proge iz Gorice po Vipavski dolini do katerega mesta c. kr. privilegovane južne železnice v vojvodini Kranjski, in sicer iz gospodarskih in vojsknilt razlogov kot nujno potrebo, in pričakuje, da visoka c. kr. vlada zgradi v interesu monarhije in dežele ležeči železnici v najbližjem tasti. Deželnemu odbom se nalaga, da naznani visoki c. kr. vladi ta sklep. V formalnem oziru predlagamo, naj se izroči ta predlog železniškemu in cestnemu odseku, da se o njem posvetuje in poroča. V Gorici, 21. 'jan livarja 1895. Predsednik pravi, da postavi ta predlog na dnevni red prihodnje seje ; dr. R o j i c predlaga nujnost; temu se vpira dr. Lovi-« e n i; dr. J. T o n k 1 i pravi, da ne razume predgovornika, kajti danes gre samo za formalni predlog, kateremu odseku naj se izroči v preudarjanje in poročanje stavljeni predlog. Nujnost, da se predlog tem prej razpravlja leži v tem, ker je deželni zbor do sedaj še prav malo redil ; ponovi v italijanskem jeziku motivacijo, ker se imi zdi, da je dr. Lovisoni ni razumel in priporoča nujnost. Dr. Gregorčič se čudi italijanskemu govorniku, ker zahteva naj 8e to vprašanje še nadalje študira, akoprem se je v deželnem zboru že nešteviluokrat razpravljala zadeva Predelske železnice, katera je koristna, potrebna ne sami deželi, temveč tudi glavnemu mestu Goriškemu ter so tu tildi sklepi deželnega zbora glede zgradbe Predelske in Vipavske železnice; se ujema g o r č i č a in sicer glede preinembe učnega načrtu kmetijske šole, se izroči finančnemu odseku. Glede poučeitja občin, kako se bo pregledoval zemljiščni kataster, se izroči peticijskemu odseku. Resolucijo glede zniža lija glavne vsote zemljiščnega davka, se izroči peticijskemu odseku. Glede spremembe domovinske pravice, se izroči pravnemu odseku. Posl. Kocijančič predlaga premembo nekaterih točk volilnega reda za učitelje in sicer, da bi učitelji volili po plačiiuili razredih. Dr. Lovisoni prečita bolj daljšemu govoru podobno interpelacijo za ustanovitev italijanskega vseučilišča, katero podpira z raznimi razlogi, kateri so se dosedaj v deželnem zboru tržaškemu ponavljali dosledno vsako leto. Med čitanjeni so se glasno pogovarjali usjbližnji njegovi sostali, da pretrga čitanje ter je opomni, naj molče. Poslanec Grča prečita nastopno: Iaferpclaeija poslanca Glazija Grča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra za pravosodje rudi zasliševanj ob nedeljah pri c. kr. okrožnem sodišči v Gorici. C. kr. okrožno sodišče v Gorici mnogokrat vabi stranke k zaslišanju ob nedeljah. Tukaj bodi omenjeno, da so bili v nedeljo dne 24. junija 1894.1. poklicani k zaslišanju k c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici : Kouielj Franc, Ušaj Franc in drugi iz Šempasa. V nedeljo, dué 11. novembra 1894. 1. v Gorici y kazenski zadevi Anton Marinčič in Frančišek Glešič a kot priče: Anton Hrovatin, Just Rijavec, Ana Samokec, Jožef , Živec, vsi iz Vitovelj v županiji Šempas. ! Marija vdova Živec, mati gori imenovanega Jožefa Živec a, se je v soboto dne 10. novembra 1894. I. predstavila c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici s prošnjo, naj se njeni sin Jožef Živec oprosti zaslišanja, ker ne mòre radi težke bolezni od doma. Dostavila je tildi uljudiio vprašanje: zdi se mi tudi, da je morda kaka pomota v vabilu, ker vabi na nedeljo? Preiskovalni sodnik jezno odvrne: tu ni zmote, nam je vse jedno, kaki dan je, mi deloma v delavnik in v nedeljo. Živec Marija odgovori: »moj sin ne more priti, ker je bolan, pa tudi drugi, ki so povabljeni, ne mislijo priti, ker je nedelja. Preiskovalni sodnik : »Zakaj y ne pridejo ? praznikih zaslišavanja pri c. okrožnem so dišču v Gorici? Blatil GrlA Alfred Coroniui, dr. Gregorčič, dr. Rojic, dr. J. Tonkli, Klančič. Preide se na dnevni red. Dr. Abram čila italijanski načrt zakona zastran doneskov zavarovalnic za gasilne stiaže. Dr. M u u r o v i c h predlaga naj se izroči stvar pravnemu odseku v poročanje. Dr. Abram ne oporeka. Za predlog dr. Mauroviča glasuje italijanska večina. Dr. Nikolaj Tonkli prečita italijanski referat o dežel noj podpori, ki naj bi se dovolila za cesto Soča-Treuta. Na predlog pl. Dot torija se zadeva izroči finančnemu odseku ; dr. Venuti predluže, da se odstopi finančnemu ; dr. Abram ga zavrne, da je stvar tako mala, da se ne izplača. Pri glasovanju je zopet zmagala italijuuska večina. Dr. V e r z e g n a s s i čila predlog, da se potrdi podpora podeljeua rodbini ranjkega deželnega računarja Andreja Jegliča. Se o-dobri enoglasno. Dr, V e r z e g n a s s i čita predlog, da ge potrdi podpora 100 gld, dovoljena druž-tvu goriške gasilne straže o priliki nje 25 letnice. Poročevalec je navedel, da se je ga-ailuo družtvo udeležilo požarov tudi izven Gorice in naznani nekatere slovenske kraje. Še odobri. Dr. Pa j e r čita predlog, da se potrdijo razne pokojnine, odgojevalnine in podpore dovoljene učiteljem in njih rodbinam. Se tprsjme. S tem je bil dnevni red dovršeu in predseduik naznani prihodnjo sejo v petek popoludne. Mi si dovoljujemo še opaziti, da se je poslanec, goriški župan, dr. Venuti mej čitanjem slovenskih predlogov jako dolgočasil, kar tudi prikrival ni. * * * Po dolgih letih je prišlo tedaj v deželnem zboru zopet do male debate, katera naj služi italijanskim poslaiicem v poduk, da Slovenci jim ne dopusté še dalje gospodariti sainooblastiio /. deželnimi dohodki. V torek so Italijani zopet pokazali svojo prevzetnost, brezobzirnost in absolutno strankarstvo glede slovenskega dela dežele. Da, pokazali so svojo slepo strast in sovraštvo do goriških »•Slcnfii'j»6i — noKloga tlaéi« — torej «lužimo «o I 2. Hoče li visoko isto potrebno ukreniti, da se ne bodo pri c. kr. okrožnem sodišč« v Gorici ponavljali prizori, ki so pripravni ljudstvo dražiti proti njegovemu dušnemu pastirju? 3. Hoče li visoko c. kr. miiiisterstvo Kako verte, d. MeiJ. ■ 1 .«liinitt 8ein,.d k° ,,il* ,lftU® be8e(le »• držite? 1 ni,lin d,.ll»iJ,r„i..Li?i?i„ ù .!l Ì2 Ak"!"'era jo Mie.določeno, da so «prejme imajo duhovniki tu opraviti ! Kdo je pri vas duhovnik? Bomo videli, kaj ima duhovnik tu opra v j ti! Na to je preiskovalni sodnik sè stolom vdaril ob tla rekoč: sedaj sedite! Bodete odgovarjala! Pridete v preiskavo! Bote kaznovana!" Vsa prestrašena, strahu se tresoča je Živec zapustila sodni urad. V nedeljo dué 11. novembra je izmej povabljenih došla Ana Samokec. Tudi to je preiskovalni sodnik mnogo in ostro izpraševal o duhovniku, pod kterega spadajo Vitovlje, predno je prišel k stvarnemu zaslišanju. Naj bo tu tudi omenjeno, da jo preiskovalni sodnik odločil potni n o tej p i i č i, k i j e p r i š 1 a v n e d e I j o, d r u-g i m, k i s o p r i š I i prejšnji i n nasi e d n j i d a n pa ni odločil nobene potni« e. Glede na popisano zaslišanje in glede na to, da ljudstvo, ki v vsakem koledarju bere: »sodna opravila počivajo .... vsako nedeljo44 ... je žaljeno v svojem verskem in pravnem čutu, ako je ob nedeljah vabljeno k sodišču, podpisani vprašajo Njegovo Vzvišenost gospoda ministra za pravosodje. 1. Hoče li visoko c. kr. miiiisterstvo za pravosodje preiskati spredaj opisani dogodek pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici ? predlog grofa Alfreda Ooroninijn, načrt za» kdim glede doprinosa zavarovalnic za gasilna družtvn in o podpori za cesto Soča Trenta, ste vi vendar, ker ste bili v večini, vse predloga pokopali, kajti vi hočete vse za Furlanijo, slovenskemu delu dtžele pa ne privoščite v vašej nadutosti nič. Pomislite na preteklo sesijo, ko so imeli Slovenci večino in sramujte se ! Napovedali ste nam vojno, dobro, mi jo sprejmemo, a to si zapomnite oko za oko, zob za zob! Dr. Lovisoni je čital metre dolgo interpelacijo za ustanovitev italijanskega vseli-čitiiča; ne razumemo, kako je deželni glavar kot star parlamentar»',c tako interpelacijo dopustil, katera nima niti pojma o parlamentarizmu. Ko je dr. Lovisoni čital ta govor, interpelacija se ne more imenovati, mislil je gotovo, da jo čita vernim odbornikom v občinskem svetil Oervinjanskem. Grofu Alfredu Ooroninijn so postale prazne fraze in ora-torične tirade tudi že prebeduste in je pobegnil, da vsaj no sliši efektiranegn čitanja modrega dr. Lovisonija. Ako bodo italijanski poslanci Še pri kakej seji tako terorizirali in prezirali slovenske zastopnike, tedaj naj se vsi uzdignejo, se priporočč nasprotnikom in zapustó korporativno zbornico. To zuhteva njih čast, to zahteva narodna poštenost ! Naj zboruj« potem sam deželni glavar z Lahi! Mera je polna, ant - »ut! letališki li cenili «tak c imel je v petek, 18. t. m. svojo prvo sejo, katerej so pi isustvovali vsi udje odsek«, deželni glavar m vladni zastopnik ; tedi več drugih deželnih poslancev je bilo uevzočih kot poslušalci. Pred zadetkom seje je na-znani! vladni zastopnik, uaniestuiftlveni svetnik pl. H o s i z i o, de bo v bodoče odgovarjal na interpelacije tičoče se slovenskega dela dežele v slovenskem, « one tičoče se italijanskega dela dežele v italijanskem jeziku; na interpelacije pa, katere zadevajo celo deželo v obeh jezikih. Na to so se razdelili razni referati, pri nekaterih se je glasovalo z listki. Peticija druživa za Furlanski paini tramvé izročila se je dr. Gregorčiču. Zadevo o zgradbi ceste o levem bregu Soča iz Kanala v Kobarid, katero je sprožila osreduja vlada, izročila se je dr. J. T o n k I i j u. Prvi del peticije tolminskega cestnega odbora za podporo 5000 gld. Uročil se je peticijskemu odseku, drugi del glede sprejem« nekaterih cest mej deželne p« dr. Rojcu. Peticija za Predelsko železnico izročile so «a dr. Gregorčiču. Prošnjo z* preloženje eueg« del« ceste mej Korininoui iu Dolenjo prevzel j« dr. Pa j er; prošnja občine Čepovan za sprejem ceste od Čepovana do Vrat mej skladovim izročila se je dr. Rojcu. ' Grof Alfred Coroniui stavi naslednji predlog: »Visoki deželni zbor naje sklene nastopno resolucijo : Deželni zbor poknežene grofij« Goriško-Gradiščanske zrnati« zvezo dežele z severnimi krouovinami po železnici skozi Soško dolino do eue točke Rudolfova železnice, posebno in v prvej vrsti pa železnico črez Predel, da se s tem okrajša oddaljenost Trsta na sever države ter da se povzdigne gospodarstveno stanje dežele, kakor tildi zgradbo železnice iz Gorice po Vipavskej dolini do ene točke južne želez-niče v vojvodstvu Kranjskem, in to iz gospodarskih iu strategičnik razlogov, zs nujno potrebuo, ter pričakuje, da bode visoka c. kr. vlada te železniške zveze v interesu države in dežele izvedla v najkrajšem času. Deželnemu odboru se nalaga, da prijavi to resolucijo visokej c. kr. vladi.44 O temu predlogu se je vnel luko živahen razgovor, v katerega so posegli skoro vsi člani odseka. Italijani izrazili so mnenja, en in formelno ne em meritoričho v o, ko bo refereat da je ta predlog prensgl dozorel in da bi se o nt prihodnji seji razpravlja dr. Gregorčič poročal o peticijah za Predelsko železnico ; dr. Gregorčič podpira predlog z tehtnimi razlogi. Dr. J. Tonkli pravi, da bi se moralo glede tega poraz«-nuli z italijanskimi poslanci Posl. grof Alfred C o r o n i n i izjavi, da je ta predlog stavil houa fide in to , temveč, ker se je prej razgovarjal o tej zadevi s svojim stricem, gospodom deželnim glavarjem, in pred več časom pa z gosp. dr. pl. Pajerjem ; is njiju govora je sklepal, da sta popolnoma zadovoljna, da bi se določili potrebni koraki. V tajnej seji z dne 15. t. m. reklo se je tudi, ko se je naznanila dotiina peticija, da se bodejo vse zadeve li-čoče se železnic v deželi razpravljale v v železniškem odseku. Ker pa se je sediy to vprašanje začelo nehote meritorično razpravljati iu on razvidi,, iz govorov, da so gospodje nasprotne, italijanske, stranke zoper Predelsko iu Vipavsko železnico, potegne svoj predlog nazaj ; sprejel pa bi bil pre-membe in nasvete glede stilizivanja svojega predlogu in bi volil, da se radi kratkega časa, kateri je določen za deželnozborsko zasedanj«, naznanijo že danes željene pre-meuibe, ker se mu vidi nujna rešitev te zr-deve jako potrebna. Posl. dr. Pajer. pravi, da on ni nasproten omenjenima železniškima programa, nego da je vedno za načelo: Tem več železnic, toliko bolje. Grof Alfred Coroniui izjavi, da ostane pri svojem subjektivnem mnenju, da so Italijani nasprotni tema črtama,, ako se to nasprotstvo .tudi lij oČitnoUfHziUs razvidna je to njegovo' mnenje vendar iz razprave in iz zmisla posameznih besedij. Ruzni člani odseka, tudi italijanski, prigovarjajo giofu Coroiiiniju, noj ne odstopi od svojega predloga opombom, da se izroči referentu o peticijah za Predelsko železnico. Ali grof se ne uda. S tem je bila seja končana. Jorfy vilezdr. Tonkli zastopa ▼ defittimi stom Kanalski okraj tor jo Tolminski domnftinoc ; referat o zgradbi coste ob levem bregu Sodo od Kanala do Sv. Lu-djo skozi Tolmin do Kobarida jo toraj v »ajspretnejših in najsposobnejlih rokah in so tmdjmno, da bodo gosp. poslanec uporabil in zastavil sa to cesto ves svoj no moli upliv. imel jo sitjo dno Sl. k m., v katerej so re-foranti poročali o izročenih zadevali. Dr. Josip Tonkli poroča o deželnem zemljiško-odveznem zakladu ; dr. V e r z e g n a m s i o porabi glnhonemnega fonda, o dijaški ustanovi grofa Frana Coroninija in o nekaterih drugih manjših zakladih. Dr. Josip Tonkli referti* o porabi deželnega fonda ; dr. O r e-gorčič o Werdenbergiškej ustanovi in o prošnji slovensko obrtno-nadaljevalne šole glede podpore 1000 gld.; dr. Verzegnassi si V tej zadevi izprosi dotičue spise; zadeva «o bo rešila v prihodnji seji. Dr. Rojic poroča o zakladu za ranjene vojake in o zalogi za plemenite gospé. Dr. Josip T o n ki i opomni, da se je leta 1868. ustanovil poseben odbor z načelnikom dr. Pajerjem, kateri je nabiral prostovoljne doneske za podporo rodbin v vojsko poklicanih rezervistov. Od nabranega denarja je ostalo okoln 8600 gld., katera svota se je tedaj pri tvrdki Viljem pl. Bitter naložila koristouosno in sicer z obresti po 6*/o- Kor člani tega odbora pouiirajo, želi dr. Tonkli, da bi se ta denar izročil deželi v obskrbo. Baron Bitter pove na to, da jo omenjena svota res tu in da se jo more «Ugniti kadarkoli; tvrdka je pa že pred več leti znižala obresti koutokorentiiini dolžnikom na 5%, ako tudi pri tei svoti, sedaj ne ve, a govoril bo s dr. Pajerjem, da se reši ta zadeva. Dr. Maurovicb referira o porabi nekega iuterkalaruega kapitala ter o prošnjah deželnih uradnikov, dne viličarje v in služabnikov za povišanje plač, k čemur pripomni dr. J. Tonkli, da je reorgauiza ega deželnih uradov, posebno računovodstva, nujno potrebna. Dr. Hojic zahteva, da se v proračun stavi svota 150 gld. za slovenskega stenografa. Po nekaterih ugovorih se sprejme ta predlog. Prihodnja seja bo v soboto ob S. popoludiie. Včeraj dopoludne imel je ta odsek sejo. Dottori poroča o prošigali učencev košar-ske šole v Marijanu iu Foljanu, dovole se 15 prosilcem podpore po 30 gld. — Slovenskemu oddelita družbe sv. Alojzija se dovoli za popravo poslopja 500 gld. in letni prinos 150 gld.; italijanskemu oddelku pa letni prinos 300 gld. Zadnji oddelek je dobil že lansko leto 500 gld. za poslopje in 150 gl. letnega priuosa. toraj 86 tukaj zopet daje njemu prednost. — Družbi sv. Vincenca Pavlanskega se dovoli 150 gld.; udovi Mariji Pavletič 100 gld. iz glukouemnega zaklada. Posl. Kocijančič poroča o prošnji sa podporo udove Katarina Vuga za odgojo otrok, se dovoli 100 gld. — Prošnja košar-ske šole v Žagi za enkratno podporo 200 gld. se izroči fiuaučuemu odseku, ker je ta svota že v proračuuu. Enaka prošnja bolške občine se ne razpravlja, ker jo je že mini-sterstvo odbilo. — Davkarski uradnik sinek prozi podpore za izdajo dela o knjigovodstvu, se izroči deželnemu odboru v pretresovanje. Občini Kobaridskqj se dovoli podpora 100 gld. sa ustanovitev iudustrijalno obrtnega tečaja na tamošujej ljudskej šoli s pogojem, da položi račun. Dr. Venati poroča o prošnji mizarske iole v Kormiuu in sicer za letno subvencijo, se odstopi finančnemu odseku. Posl. M i c U i e 11 i priporoča, da se dovoli zasebnej obrtnej Šoli v Tržiču jeden* krstno podporo 300 gld., dovoli se 800 gl. - - Dovoli se veteranu Peteanu v Romansu podpora. — Morski hospic v Gradežu dobi 400 gld. Dr. Abram poroča, da prosi občina Romana posojilo 8000 gld. za napravo pokopališča, katero bi se poVrnilo v štirih letnih obrokih ; Odstopi se finančnemu odseku, — Občini Pliskovica se dovoli podpora aa popravo cerkve po streli poškodovane 500 gld. Cestni odbori v Gradišči, Korminu in Triiča prosijo podpore ; dr. Abram predlaga, da se jim dovoli svota 8500 gld., katero naj ai primerno rendete ter naj se slovenskemu dolu dožele in ceste dovoli podpora 7500 gld. Italijani nagajajo proti temu predlogu vse le mogoče razloge, ker bi ràdi vse Imeli, Slovencem pz ne privoščijo nič. Ta točka pride v prihodnjej odsekovej seji ha dnevni red. Posl. Klančič poroča o prošnjah raznih iuostranskih di-užtev, a dovoli se samo „A-sylvereiuu* na Dunaju 50 gld. Seja je pričela ob 9. uri lu končala opoludne. Iz poročila je razvidno, da Lahi zategujejo cestne podpore slovenskemu delu, ker tako mislijo dobiti za kompenzacijo Furlanski tramvaj! Zimica mik Alfredi Coroniiijs. O priliki, ko so se v torek župani Vipavske doline poklonili slovenskim deželnim poslancem ter jim uročili peticijo za Vipavsko železnico, izročil je gospod Anton Lokar, podžupan v Ajdovščini, visokorodnemu gospodu grofu Alfredu Coroninija- Kronberškemu v imenu županstev Vipavske dolino zaupnico, katera slove : «Visokorodni gospod grof Alfred C o r o n i n i, naš državni in deželni poslanec! Ena naših najsrčnejših želj je, da se v kratkem času zgradi železnica po Vipavski dolini. To našo *e(jo je Vaše Visokorodje o vsaki priliki močno podpiralo in nje izvršitev vsestransko pospeševalo. Znana nam je tudi interpelacija, katero dte v tem zmislu blagovoljno stavili v državnem zboru z dobro nam želečimi Vašimi p. u. gospodi tovariši trgoviuskemn ministru v seji 7. decembra pr. leta. To Vaše prizadevanje zbudilo je med nami čut iskrene hvaležnosti. Prepričani smo, da bodete tudi v bodoče vse Vaše moči napeli iu z uplivom, katerega uživate, pripomogli, da se kakor hitro mogoče izpolni ta naša pravična želja, da se zgradi uauireč Vipavska železnica. Sprejmite toraj blagovoljno našo pre-srčno zahvalo in dokaz naše posebne uda* nosti iu blagovolite izreči to tudi p. n. gospodom sotrndnikom, ki so se z Vaud potegovali za zgradbo omenjene železnice. Z odličnim spoštovanjem Vašemu Vi-sokorodjn vedno udani zastopniki občin Vipavske doline. Žnpaustvo v Dombergu: Josip Šinigoj, župan, Ferdo Perozzi, Ulrih Golja, Fran Berce, podžupani. Županstvo Loka-v ec: .Jože Vidmar, župan. Županstvo Kamnje: Jože Valič, župan. Županstvo Bife m* ber g: Anton Pečenko, župan, Fran Fabiani, Jože PavlicA, podžupana. Podžupaustvo Batuje: M. Ditrili, župan. Podžupaustvo S e 1 o : Anton Berbuč , župan. Županstvo Vertojba: Josip Nemec, župan, Fran pl. Locatelli, Janez Sobau, Ivan Černe, podžupani. Županstvo Renče: Bajni. Žnidaršič, župan. Županstvo Bilje: M. Sauuig, župau. Županstvo Vogersko: g. Bubbia, župan, J. Gorjan, podžupun. Žnpaustvo Aj-d o vš 6 i n a : Za župana podžupnu Anton Lokar. Županstvo Sv. Križ: Ža župana: And. Palile, Josip Volk, podžupana.* Gosp. grof Alfred C o r o n i n i se je za presrčuo, nepričakovauu izraženo zaupanje ponovno lepo zahvalil. Citali smo mu iz obraza, da bil jako ginjen in da je to priznanje njegovega truda in njegovih vsestranskih napor'v korist in prospeh goričkih Slovencev za njega najlepše iu najdragocenejše plačilo. Bog ga nam ohrani še muogo let! Vipavska železnica. Občine Vipavske doline so se po svojih županih in odbornikih zopet oglasile ter prosijo, da bi se vendar enkrat zgradila toli potrebna in za celo deželo koristim železnica pa divnej in rodovitnej dolini Vipavske/. Žal, da kakor po navadi, tudi tukaj niso bili zastopniki vseli občin složni, tudi tukaj se je pokazala malenkostna zavist radi več ali manje osebnega dobička. Ako se Goriški Slovenci ne spametujemo in bodemo še dalje iz malenkostnih ozirov nasprotovali jeden drugemu, ne dosežemo nikdar nič, in Lahi imajo prav, ako se nam posmehujejo in nas zasramujejo. Skozi vsako vas ali selo ali mimo vsake hiše je železnico napraviti nemogoče ; mislimo, da je vse dobljeno, ako je le dovoljena železnica, in več ali manj o-sebne koristi morajo se umakniti občnemu dobičkn. Ako bi bili zastopniki Črniške občine te razloge trezno uvaževali in se vsaj nekoliko na korist cele Vipavske doline ozirali, bi se gotovo ne bili upirali peticiji v s e h drugih občin, kakor so se v torek, ko se je imela dotična peticija izročiti deželnemu zboru. V torek popoldne so se toraj zbrali župani in drugi občinski odborniki pri zlati Zvezdi, od koder so se podali v deželno hišo. Tam so se najprej predstavili slovenskim poslancem v klubuem lokalu. Gosp. Perozzi držal je primeren govor, v katerem je na kratko 'naslikal zgodovino, korist in potrebo Vipavske železnice ter slednjič v imenu vseh občin, zastopanih po 18. odposlancih, prosil deželne poslance, naj se potegnejo in zastavijo vse sile in ves svoj upliv, da se deželni zbor in vlada vendar enkrat odločita za zgradbo železnice po Vipavskej dolini ; sedaj, ko se je zgradilo Furlansko progo Tržlč-červinjan, od katere nima nikdo dobička, mora se zgraditi Vipavska železnica, katera ne bo prinašala koristi samo tej dolini, temveč tudi celi deželi in državi. Na to izroči posl. dr. Gregorčiču nastopno peticijo: Visoki deželni zbor 1 Vnovič se obračamo do visokega deželnega zbora s prošnjo, da blagovoli z vsemi mogočimi sredstvi delovati na to, da s« vendar vže začne graditi Vipavska železnica. Koristi in potrebe te železnice ne bodemo zopet danes dokazovali, ker je visoki deželni zbor sam preverjen o koristi in potrebi taiste in smo o tem govorili v prejšnjih peticijah. Hočemo pa visoki deželni zbor opozoriti le na to, da visokoisti je ob jednem za Furlansko In Vipavsko železnico dovolil podporo. Furlanska je že dodelana, a vipavska še ne vemo kedaj se začne gra-diti. Podpisana županstva sodijo, da, podpora za Furlansko železnico se ne bi smela izplačati, dokler gradenje Vipavske ni zagotovljeno. Ko je pa veleslavni deželni od- bor drugače sodil — Furlanski že podporo izplačal — upamo, da se bode visoki deželni zbor vsaj zdaj tembolj trudil in blagovoljno vse potrebno ukrenil, da v kur mogoče bližnjem času dobimo železnico po Vipavski dolini. V Ajdovščini, dne 1. januvarja 1895. Podpisi : Za občino Ajdovščina : G o-d i n a, župan, Ant. Lokar; Lokavec: Jos. V i d m a r ; Sv. Križ : T r p i n, Josip Palik, Josip Vouk; Kamnje: Jože Valič; Dorn-berg: Šinigoj, Perozzi, Golja, Brce; Rihenberg : Anton Pečenko, Emile F a biani, Josip Pavlica; Batuje: Dittili; Selo : Anton Berbuč; Vogersko : Josip Bubbia, S e d e v č i č, Josip Gorjan; Bilje : Matej Z a v n i k ; Bonče : Rajmund Žnidaršič; Vrtojba: Josip Nemec, Fran pl. Locatelli, Janez Soba u, Ivan Č o r n e. Dr. Gregorčič se deputaciji zahvali na zaupanje, katero imajo nje člani, vsi odlični možje, župani in podžupani, v slovenske poslance, opomni, da so se ti vedno in povsod potezali za koristi deželo in še posebej storili vse potrebne korake, da so doseže Vipavska železnica. Tudi v bodočo bodo vse svojo močij zastavili in ne odnehajo dokler jim vlada no izpolni opravičenih zahtev goriških Slovencev. Govor poslanca se je burno odobroval. Dr. Gregorčič gre hitro z peticijo k deželnemu glavarju. Med tein izroči gosp. Ajdovski podžn-pHii Anton Lokar državnemu in deželnemu poslancu, visokorodnemu grofu Alfredu C o-ro u i n i j u, zaupnico občin Vipavske doline v priznanje njegovega truda, da se doseže to železnico. Poitzdanico priobčujemo na drugem mestu. Posl. dr. Rojic vzame na to besedo, da ga jako veseli, ker je prišla tako velika deputacija odličnih mož ter jej priporoča, naj 9e pokloni tudi deželnemu glavarju, da bo videl on sam iu da se bodo uverili tudi italijanski poslanci, da za slovenskimi poslanci stoji celi narod, kateri zahteva svoje pravice in jednakopravnost. Besede dr. Rojca so se neprenehoma burno, odobroval«. Deputacija se potem predstavi deželnemu glavarju, na katerega je vidno napravila velik utis. Podžupan Perozzi razloži v primernem govoru deželnemu glavarju namen deputacije ter |>i osi, da bi podpiral nje prošnje. Vzvišeni gosp. deželni glavar reče, da je on za Vipavsko železnico, zato j e podpisal tudi o n kot ž u p a n S t. P e-terski peticijo takoj, ko se mu je uročila. Pravi dalje, da je prijatelj trgovinskega in finančnega ministra ter da bo zgradbo Vipavske železnice na vso moč podpirat in da se je uadjeti, da se bo ta proga prej ali slej zgradila. Deputacija se deželnemu glavarju lepò zahvali ter odide z upanjem, da je Vipavska železnica dober korak naprej. Dal Bog, da bi se že pričelo delo! Železnica Ronke-Červiujau. Najpotrebnejša železnica v celi monarhiji je iz Ronk v Červinjan. Naš glavar grof Franc C o r o n i n i je zastavil ves svoj upliv, da se je gradila in da sta država in dežela žrtvovali veliko denarja za stvar, od katere nima prebivalstvo nikake koristi, ki bo k večjemu imela kaj pomena, kadar se Primorska priklopi Italiji. Znana «furlanska mizerija* je kriva, da na tej progi ni nikakega osebnega prometa. Z novim letom se je promet na njej razvil tako silno, da je tekom jednega tedna imela šest popotnikov, tovornega prometa pa sloh ni nič, ker se vse blago prevaža izključno z parniki. Umevno je, da so vsled tega železniške blagajnice navadno prazne, te dni pa so bile tako popolnoma prazne, da se še osobje ni moglo plačati. Uprava je morala prositi centralno vodstvo drž. železnic pomoči iu dobila je 700 gld. «foršusa*. Ta svota pa ni zadostovala in tako so dobili uradniki po 20 gld., ostalo osobje pa manjše zneske — celo po U gld — «na račun*. Osobje se je iz stisko pomagalo s tem, da je zastavilo svoj« plačilno pole, dokler ni novič prišla pomoč z Dunaja. Taka je torej s to železnico. Kdo je uplival, da se je ta prcnepotrebna železnica gradila} je znano : grof Fran Coronili! ! Ali usifjùje se nam še drugo vprašanje. Predilo j se gradé železnice, Izreče vojno niinisterster-stvo svoje mnenje. V tem slučaju se vojno miuisterstvo iz strategičnih ozirov prav gotovo ni izreklo za progo, ker je z vojaškega stališča prej škodljiva, kakor koristna. Vojno miuisterstvo torej nikakor ni bil tisti faktor, kateremu na ljubav se je proga gradila, trgovinsko miuisterstvo se je zanjo odločilo zgol iz «gospodarskih* ozirov. Grof Fran Coronini je merodajne kroge «prepričal", da je proga potrebna, ali pri nas je navada, da se vedno, prodno se gradi kaka železnica, preštudira njena rentabiliteta, zakaj povsem nepotrebne proge se vender ne morejo graditi. Kdor pozna količkaj razmere na Furlanskem, si je lahko na prstih izračunal, da ta proga, nikdar ne more biti aktivna, še manj, da Bploh ne more ničesar koristiti, da je povsem nepotrebna. Strokovnjaki so to morali še prej izračunati kakor lajiki. Oe se je torej študirala rentabiliteta te proge, se je tudi v najugodnejšem slučaju moralo izkazati, da železnice na noben način ne kaže graditi. Kor pa se jo vzlic temu gradila, si moremo samo misliti, da so bile ali študije glede rentabilitete — hoté ali neliotš — površne iu pomanjkljive — kar bi bilo jako žalostno spričevalo trgovinskemu minister-stvu — ali pa »e je železnica gradila iu so se žrtvovale veliko svote jedino i/. političnih ozirov na grofa Frana Coroninija in na laško stranko, da dobe nje pristaši nekaj služb in da pri gradnji kaj zaslužijo, dočim se o strategično in gospodarsko potrebni in koristni Vipavski progi nič ne sliši. Ravno taka je z parnim tramvajem iz Gorice v Oglej, za katerega zgradbo zahteva inonimni komiu-j od dežele subvencijo 5000 gld. skozi 50 let. Kaj bi ta trum ve na par prevažal ? Trgovinskega prometa Furlanija nima, še umuje je pa osebnega prometa pričakovati, ker Furlan se ne vozi ako ni prisljen, kajti on hodi rajši peš, da si prihrani par krajcarjev, katerih mu zmerom primanjkuje.L’arni tranne bi toraj no imel drugega prometa, kakor k večjemu baron R i 11 e rje r j evo mleko iz Mona-stera, nekoliko tovorov furlanskih «scovot* (mellji) iu — precej vagonov komarjev. Povišanja učiteljskih plač. Postavo, katero je deželni zbor sklenil lansko leto glede povišanja plač ljudskim učiteljem, cesar tli potrdil. Letos pride ti zadeva v deželnem zboru zopet na duerni red ter mislimo, da marsiKomu ustrežemo, ako priobčimo n a m e s t n i š t v e u o o p a z-k e k načrtu omenjenega zakona. Načrt zakona obsega med drugim — če ga primerjamo sedanjim določilom — naslednje spremembe : Opazka k §. 1. velja samo za italijanski tekst — kajti slovenski tekst je ostal v načrtu zakona nespremenjen. § 4. je poprej začeuial z besedami : «Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), določuje po predlogu ožjega okrajnega šolskega sve-tovalstva, v katere razrede se imajo vrstiti učitelji njegovega okraja". V novem načrtu pa se glasi to določilo tako: »Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovat i) povišuje uči t elje svojega okraja....* Obe določili sfri nepopolni, ker imate v mislih samo okrajno šolsko svetovalstvo kot upravičeno predlagali učitelje, ko imajo vendar tudi drugi to pravico (Naj se primerjata §§ 7 iu 8 zakona z dne. 10. marea 1870 dež. zak. št. 18.) Fa tudi izraz «povišuj e“ (p ro m u o ve) ni jasen, ker se ne ve, ali pomenja imenovanje sploh, ali samo po višanje uže službujočih učiteljev v višje plačue razrede. V načrtu zakona je izpuščeno določilo sedanjega zakona, po katerem ima tisti, kateri ima pravico predlaganja, odkazati razrede, in ni določeno, komu bo zanaprej pristajalo, določevati razrede; iz spisov pa ni posneti, ali je deželni zbor nameraval tistemu, kateri iuia.pravico predstavljati, vz ti pravico, da odločuje razrede uli ne. Po § 30. zakona z dne 10. marca 1870 št. 18 dež. zak. zastran pravnih razmer u-čiteijskega osebja v javnih ljudskih šolah imajo pravico dobiti doklado za leta službe tisti učitelji, ki so v definitivni službi skoz pet let na kateri javni ljudski šoli v dižarnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in s primernim uspehom učite-Ijevali. Po načrtu zakona pa zadobe to pravico učitelji in podučitelji stalno nameščeni, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in z dobrim vspehom učiteljevali. Zahteva se torej definitivna služba, pa ne petletno službovanje v tej službi; potem takem se bo stallie nameščenim učiteljem vštevala tudi opravljena začasna služba, da dosežejo doklado. Demonstracije v Poroču. Da se ravnajo Lahoni po jednem in istem pravilu v vseh mestih, namreč po u*-gledu Pirana, razvidno je iz naslednjega poročila o «razsvetljavi* v Poreču prigodom predčasnega zaključka deželnega zboru istrskega. Od tam namreč poroča c kr. Corre-spomlonz-Bureau z dne 16. t. m.: Mnogo meščanov dogovorilo se je v naprej, da privede dne 14. t. m. zvečer razsvetljavo iu slovesen sprevod po mestu z godbo na čelu v čast vedenju večine v deželnem zboru. Res so bila zvečer razsvetljena vsa okna, izvzemši stanovanja državnih uradnikov, duhovščine iu pa znanega Antona Ritoše, po domače zvanega «kapela»". Pred hišo poslednjega prišel je okolo 6. ure zvečer Nikola Perusin s tolpo demonstrantov, kateri so razbijali po zaprtih vežnih vratih, v tem ko je Perusin na ves glas ponujal Ritoši sveče za rasvetljavo. Hkrati odprl je Ritoša okno in ustrelil iz revolverja, kajti izzvani Ritoša hotel je s tem strelom preplašiti množico, torej je bosa laž govoričenje demonstrantov, češ, da je Ritoša ustrelil le iz sovraštva, ne da bi bil imel vzroka za to. Hitro ni zadel nikogar; Perusin je takoj pobegnit iu tekel v mestno stražuico, kjer je ovadil llitošo. Stražarji »o takoj prišli po poslednjega in gu odvedli v zapor. Dne 15. t. m. ob 11. uri dop. izročil je župan llitošo sodišču, V tem, ko se stražarji gnali jetnika k sodišču, zbrana je bila po ulicah in pred sodiščem velika množica ljudstva, koja ga je »pozdravila" z žvižganjem, tule* njem in pa „evvivu“*klici, Sodnik stavil j» llitošo takoj na svobodo, določivši, da bode razprava istega dne ob 4. uri popoludiie. Ivo je liitoša izšel iz sodišča, pričela je množica zopet tuliti in žvižgati ter je šla za njim do njegovega stanovanja. Tam so pričeli novi izgredi. Nekateri dečaki metali so debelo kamenje v priprte hišne duri in okno pritličja. Sedaj prišla je Ritošimv soproga iz hišo, hoteča zapreti uaoknice, toda besna množica vsprejela jo je s kamenjem, ranivši jo na srečo le neznatno. Žena je zaprla iiuoknice, množica pa je v jednonirr tulila, žvižgala in psovala llitošo. Konečao je prišlo par mestnih stražarjev, ki so razgnali demonstrante. 1'opoludne okolu 4. ure bilo so ulice do sodišča in pred sodiščem zopet polne ljudstva. V tem iloznalo je n-krajuo glavarstvo o teli dogodkih in isto odposlalo je tri orožniške patrulje v varstvo lliloše iu njegove hiše. Jedna patrulja spremila je llitošo k sodišču; množica je seveda tulila in žvižgala. Razprava končala je s tem, da sodnik odstopi dotične spise državnemu pravdiiištvii v Ilovinjh. llitošo samega katerega smatrajo tu h r va ts k i m h g i-latorjem — vsi ti dogodki niso prestrašili čislo nič, kajti kljuboval jo množici s posmehom in tudi ni hotel, da ga štitijo o-rožniki. Ro končani razpravi vrnil se je domov, spremi jati so ga stražarji, orožniki in pa tuleča množica. Poslednjo razgnali so orožniki med potoni. Orožništvo stražilo je Jtitošiuo hišo pozno v noč; toda niso se ponovile demonstracije. Dne 17. t. m. odpotovali so luški po slane.i iz Poreča. Vkrcali so se na dveh parnikih, katera ohu sta bila v zastavah. Na pomolu bilo je mnogo ljudij; godba je svirala, moški vihteli so klobuke, ženske robce. „Evviva“-klicem ni bilo ne konca ne kraja. Zaradi svoje pristranosti slavnoznaui korespondenčni urad javlja, da sta dne 16. t. m. prišla laška poslanca dr. ili zzi indi*. G le/.er, vračajoč se i/. Poreča, v Pazin, kjer ju je »italijansko prebivalstvo" (čitaj : iredentovsku klika) z ovacijami pozdravilo. »Občinstvo** je izpreglo konje in vozilo voz, v katerem sta sedela rečena poslanca, po mestu, kličoč »Evviva" vsem laškim deželnim poslancem. Ob 8. uri zvečer sta se Rizzi in Glezer odpeljala z železnico v Pulj. Na kolodvoru soju Lahi z »Evviva-klici" pozdravili. Vračajoč se s Puzenskega kolodvora sonakateri »poulični pobalini in ženske" močno razsnjaje vlačili se po ulicah, kličoč „a basso* in jednake klice na novovoljeiiega župana in hrvatski občinski zastop, tako da so morali orožniki napraviti mir. Dva »fantalina" sta bila radi upornosti aretovana. Po noči se mir ni kalil. Tako c. kr. korespondenčni urad. Nežna skrb tega drž. zavoda za laško drulial se vidi iz finega razločevanja mej demonstranti. Ovacije je prirejalo laško prebivalstvo, konje je izpreglo občinstvo in občinstvo je tudi ua kolodvoru demonstrovalo, vračujč se v mesto pa se je to občinstvo hkrati premendo v »poulične pobaline in ženske". Že to nerodno poročanje samo opravičuje domnevanje, da je korespondenčni urad utajil resnico iu stvar zasukal. Tako poroča c. kr. korespondenčni urad o dogodbah v Istri; to je jako čuden način poročanja, a ta način kaže, kaka je v svojem bistvu uradna objektivnost. Vse, kar uganjajo Lahi, se popisuje kolikor mogoče blago, se zavija in olepšava, največje lopovščine pa se popolnoma zauiolče. Na drugi strani pa Slovanov ne more dosti črniti. Kdor je bra| korespondenčnega urada poročila o svoječasni revoluciji v Piranu in sedaj o demonstracijah, izgredih in napadih v Poreču, ta zvedavo vprašuje, kako bodo mogli slovenski koaliranci glasovati za di-spozicijski fond in to še za njega povišanje. To teudencijozna in pristransko poročanje c. kr. korespondenčnega urada obsojajo razni nemški listi, najbolje pa »Reichs-post**, katere rezko analizuje celo poročilo in se čudi da je v Avstrji kaj takega mogoča. Domačo vasti. , Vojaške vesli. Dosedanji poveljnik 5B. brigade pešcev v Trstu, generalmajor Pavel Tlioss, je premeščen kot poveljnik 10. brigade v Opavo, brigadirjem v Trstu pa je imenovan polkovnik 22. pešpolku Karol L o v e 11 o. j Osobne vesli. Odvetniška zbornica za Piimorsko je imenovala namestnikom umrlega ur. Antona D u kiča dr. Andreja Stan gorju, odvetnika na Voloskem, namestnikom i umrlega dr. Marka Co s tanti n i j a pa dr. Josipa Basii e o. Stavbarski pristav Franjo S tee h er pl. Sebenic premeščen je Iz Trsta y Giudee; poštna vežbenika Anton Tjonzil jz Beljaka v Trst in Edvard Prilit z iz Zadra v Trst. — Izpit za voditelja urada dostala sta poštna oflcijala Viktor Bel lati on te in Iginij Pozzo-Balbi v Trstu. Erjavčeva obletnici V spomin pokojnemu slovenskemu pisatelju prof. Erjavcu je bila dne 16. t. m. v Gorici sv. maša, katere se je udeležila ostala Erjavčeva rodbina in mnogo rodoljubov. Grob Erjavčev ko je okrasil z lepim svežim vencem in so sorodniki darovali primemo vsoto za Stogine zavode. Krilil V Istri. Laiionska gospoda se je nekoliko streznila in se sedaj boji posledic svojega postopanja. Oficijozni »Mattino* svari dunajsko vlado, naj lic nadaljuje tega kar je začela, ker bi se sicer Italijani odvrnili od Avstrije, dež. glavar islerski Campitelli pa skuša v »Neue Freie JTe-.no" oprati laško stransko. Pravi, da laški poslanci niso zasramovali vladnega zastopnika, nego da je ta s svojo nerodnostjo, s svojo nezgovoi-nosijo in s svojim kričanjem, s katerim je ugovarjal, obujal »veselost" pri poslancih iu da klici »no, no" niso bili naperjeni zoper vladnega zastopnika, nego samo zoper nje« gova izvajanja. — Namen tega opravičevanja je jasen, Campitelli finii molči o tem, da je laška večina klicala vladnemu zastopniku »ven ž njim". Jeden uspeli pa utegne to opravičevanje imeti: ta, da vlada ne bo ničesar storila zoper laško večino. Klik« deželnega glavarja. Piše se nam: „V kratkem bo praznoval deželni glavar Goriški, ekscelenca grof Fran Coronili!, svojo 25-letnico kot predsednik kmetijske družbe. O tej priliki se mil bode podarila krasno ! izdelana slika njegova ; stroški, ki so jako I znatni, bodo se pokrili z dulirovoljniini do-| noski, v prvej vrsti z prinesi Furlanskih j občili. V nekaterih občinah so se dovolili , taki prinosi le z večino jednega ali dveh glasov. Dotični odbor se menda do slovenskih občin ni obrnil za priiiose". I Dvojezični napisi. Frnmasonski »Cor-liere" se huduje un italijanske deželne poslance, ker do sedaj v deželnem zboru še niso interpelovali radi dvojezičnih napisov pri okrajnih sodnijah v Tižiču in ivorminii. Tudi ini bi radi culi iz list italijanskih poslancev ,jednako vprašanje, kajti potem bi morda zvedeli za razlog, zakaj je deželni glavar goriški toliko nasprotoval slovenskim napisom. Na noge to raj »Corriere" in pokaži koliko upliva imaš pri ilalijanskej stranki na Goriškem. Ako pripraviš italijanske deželne poslance do tega, da bodo interpelovali radi dvojezičnih napisov, bodemo ti jako hvaležni in ti dobrega srca odpustimo vse tvoje pregrehe. Damo ti absolutorij za vse tvoje dosedanje in bodoče neumnosti, Katere bodeš objavil. McnIpI svet liorlškl bil je 16. t. tn. radi smrti Tridentinskega župana sklican v posebno sojo, v katerej se je prepevala slava in se hvalile zasluge umrlega tirolskega Zupana ; sklenilo se je dalje tamošnjemu občinskemu zastopa in rodbini pokojnega naznaniti brzojavno sožalje goriškega mu-uicipija, kakor tudi odposlati posebnega zastopnika k pogrebu, da položi venec na krsto pokojnikovo. Kar sklepa mestni svet goriški nam ni nič mar, čudimo se le tukajšnjemu poročevalcu c. kr. Korrespomlenz-Bureau, kateri je vse to na Dunaj brzojavil, med tem, ko o 3. seji deželnega zbora ni vedel nič poročati. Umrli župan Tridentinski z imenom Oss - Mazztirana bil je strasten Italijan ; mesto Trideut ima pa dvakrat toliko dolgov, kakor Golica. Kje ho llalljaiiskl veleposestniki »Cor-rierove" stranke ? Židovski »Corriere" in z njim tržaški židovski listi trudili so se na vse pretveze, da bi sklicali shod italijanskih veleposestnikov, na katerem se je imela skleniti nezaupnica državnemu poslancu grofu Alfredu Coronlniju. Čakali in čakali smo tega shoda, da bi vsaj zvedeli število in imena onih italijanskih veleposestnikov, kateri poslušajo židovsko piščalko goriske iredente, a do danes zaman. Naprej, vohunski »Corriere", pokaži nam tvojo stranko veleposestnikov ! Jako radovedni smo! Ilalljanskl veleposlanik Slovenec. Bivši italijanski veleposlanik Resman v Parizu je pristen Slovenec ter govori in piše tudi ; dobro slovensko. »Slov. Nar", piše o njemu: Nekaj let sem je na bolj važnih in žarkih mestih v Carigradu in v Parizu za Italijo za diplomatskimi kulisami »takt dajal" veleposlanik Resman, kakor ga navadno pišejo laške novine. Trda nemška peresa pridevajo dva »ss“ in dva »n*, pogosto pa še »oe“, češ, to je naš mož in porojenec kakega germanskega konje — Roessmanna . . . Pravijo, da je prvi, najženijalnejši diplomat na Laškem — Ženijalen pa more biti le človek nemške krvi. če je res kaj prave ! — Veste vi, od kod je Resman? Oca bil je iz znane Strgarjevo hiše z Zgoše na Gorenjskem. Mati bila je it,ako pristna naša Mica. Oče gre za mladosti v Trst in ima srečo pri kupčiji . . . Sin, — sedanji poslanec — študira gimnazijo v Ti stil, višjo šolo v Padovi. L. 1859 pride nuvkriž z Avstrijo kot pristni »puro sangue" Lah — ostane v Lahih, ker ne sme »nazaj" iu poveča »glorijo" svoje rodne zemlje (P!) iu stori karijero. Mi popoliiujemo »Narodovo" poročilo nastopno: Naš urednik bil je v kadetskem zavodu v Trstu z Resmanovim bratom. Ta je pri vsaki priliki potrdil, da so njegovi roditelji Gorenjci, in da njegova mati prav slabo govori italijansko. Da, sam je govoril precej dobro slovenski, a je vedno nagla-fioval, da pojde, ko izvrši vojaško dolžuost v Avstriji v Italijo, kder ima njegov brat jako ugledno službo. Zbok raznih neprilik ni dovršil kadetsko šolo; ko je izstopil, izjavil se je, da gr« takoj v Italijo, kder stopi v vojaško akademijo v Fiorenciji. Kako je temu ne vemo, nege je nam Se znano, da je brat veleposlaniku Resmanu dokončal leta 1879. neko italijansko vojaško šolo ter da je bil uvrščen v neki kavaierijski polk. Tržaška odvetniška zboraiea se je v soboto zopet sešla na izreden občni zbor, katerega se pa slovanski odvetniki niso u-deležih. Laški gospodje so sklenili protesto-vati pri minister,-;t vu zoper naredim o sestavljanju porotniškili list. Sprožila se je tudi misel, naj bi uobeii odvetnik ne šel v Rovinj zagovarjat, dokler se imenik porotnikov ::u bo spet sestavljal po prejšnjih principili, a ta nasvet seje z ogromno večino odklonil, ker bi zadel laške odvetnike tam, kjer so najbolj občutni — v žepu. Tržaški frantaseli V seji občinskega sveta tržaškega z dne 18. t. m. je iredento vec dr. 8 p a d o n i interpolimi župana, če mu je znano, da se mej duhovščino tržaške škofije nabirajo podpisi za adreso na škofa Giovino, v kateri ad resi se obsojajo napadi obč. sveta na dr. Glavino, in da so dotičuo adreso podpisali tudi duhovniki, kateri so v mestni službi, Iuterpelant je ob hrupnem odobravanju galerije surovo napadal škofa in zahteval, naj se kaznujejo tisti v mestni službi stoječi duhovniki, ki so podpisali adreso. Župan Pittori je obljubil, da bode stvar preiskal, iu Žid Mojzes L n zza t to kot načelnik šolskega odseka mu je obljubil svojo pomoč. Koliko časa bodo v Trstu še gospodarili Židi in iredentarji? SlavJaasklJ v Trata. »Slov. Nar." poroča iz Trsta : Vest, ba pride Slavjauskij v Trst, je razveselila vse slovanske kroge. Prvi koncert je bil dobro obiskan; zbralo se je okolu 2000 oseb. Drugi koncert pa je privabil v velikansko gledališče »Rosetti" vso našo inleiigencijo in jako mnogo preprostega ljudstva. Gledališče je bilo natlačeno polno. Bilo je zbranih kakih 5000 osob, samih Slovanov. Občinstvo je bilo navdušeno in je frenetično ploskalo, tako da so se morale vse točke ponavljati. Labi »e koncerta niso udeležili i:i to vsled hujskanja laških listov. Nesramni »Piccolo" se je celo pmlrznil trditi, da je občinstvo klicalo »Živela Rusija", »L’Indipendente" pa pravi, da so se zbrali na koncert samo slovanski uradniki, okoličani in carinski težaki. Slavjanskemu so tukajšnji njegovi častilci poklonili krasen venec s slovenskim trobojnim trakom in napisom »Tržaški Slovenci". Te trakove so vsi laški listi, uštevsi uradno »Adrio", i-menovali ruske in se drznili Sioveucem očitati — panslavizem. To sumničenje ne izvira iz neumnosti, nego iz hudobnosti. Lahe, v ladne in iredeutovske, peče, da je bil koncert številno obiskan, da je bil ta obisk dokaz, kako močan je slovenski živelj v Trstu. linda lima Že v zadnjej številki smo poročali o nekaterih nesrečah, ki so se dogodile v hribih zbok velikega snega; sedaj smo sezuali še /.a nastopne: V Moženci pri Bovci je plaz zasul dva dečka, ko sta pot delala od hiše v hlev. Ko je plaz potegnil s seboj višjestoječega dečka prijel se je ta za nižjestoječega tovariša; tako je plaz vlekel oba v dolino. Izgrebli so mrtva. Reveža ležala sta skupaj in objeta sta bila z rokami okoli vratu. V Logu pri Bovci zasul je snežni plaz moža, ko je nesel vodo v lempi k hlevu. Žena zasutega videla je ves ta strašen prizor. Po dveh lirah je našla pomoč, a prepozno. Mož je ležal po glavi, noge je bilo videti iz snega. V Logu pod Predelom je zasul plaz dva^ dečka, katera so pravočasno rešili. V Čezsoči je sneg, kateri je padel raz strehe, zasul dečka, katerega se je tudi rešilo, učitelj, kateri je bil le nekoliko zasut, se, je sam rešil. — V Gorici smo imeli v ponedeljek zvečer pravo poletno nevihto, grmelo in bliskalo se je kakor o sv. Jakobu z dežjem in točo, da so bile ulice v nekolikih minutah z njo pokrite. Sploh pa je v Gorici primerno toplo; le o poteh, za katere se naš magistrat nič ne zmeni iu so zategadel slabši, kakor v marsikateri vasi, se tujci pritožujejo. Naš župan menda ne ve, da se tujce s tem odganja, katerih ne privabijo več nazaj oglasi po vseh židovskih listili. LsiŠki Izgredi. Lahi v Gračišču pri Pazinu so te dni demonstrovali zapor izvolitev dia. Trinajstiča županom paziiiskiui s tem, da so razgrajali po ulicah, klicali slavo I-taliji, sramotili Avstrijo in konečno pobili župniku Gabrijelčiču okna. Ko je bil ves škandal pri kraji, prišli so orožniki in are-tovali dva »ajhnjšu kričača. Ponesrečen železniški čuvaj. Minuli teden je povozila lokomotiva blizu postaje Trnovo na Reški progi južne železnice 53ietnega Čuvaja Antona Gosarja. Žena iu liči ponesrečenega sta ga našli mrtvega na tiru, odkoder so je truplo preneslo v mrtvašnico v Trnovem. llazne vesti. Zdravstveno stanja av. Očala. Papež se je nedavno tnlui prehladil, da je moral o-stati par duij v postelji. Odpovedale so se takoj vse avdijencije, celò tiste, v katerih vsprejema sv. Oče kardinnla-državnega tonika. Daši pa ta bolehnost ni bila take naravi, da bi se bilo bati resne bolezni, vendar so se zdravniki z ozirom na visoko starost sv. Očeta nekoliko vznemirili, ker je prehlajenje trajalo dlje časa. Ker pa se papež po nasvetu zdravnikov te dni ni vznemirjal, niti se bavil z napornim duševnim delom, počuti se sedaj že mnogo boljše in nadejati se je, da Nj. Svetost v kratkem okreva popolnoma. Boj mej Hrvati In nemškimi naseljenci. V Gorjanah, v Djakovskem okraju, so se sprli Hrvatje in nemški naseljenci in je nastal krvav hoj. Jeden hrvatski krnet je bil ubit, dva pa ranjena. Kašči«« v avstrijskih srednjih šalah V deželnem zboru češkem je posl. dl*. Vašaty predlagal, naj se na vseh avstrijskih srednjih šolali uči ruščina. Tudi v dalmatinskem dež. zboru mislijo menda pravaši staviti jedmi k predlog, vsaj njih vodja Prodali jaylja to v »Kalolički Dalmaciji". Pravi, da jo prvič Klaičt-va frakcija pokopala ta predlog, da pa pričakuje, da sedaj ne bo proti njemu glasovala, ko se je ua Nemškem uvedla ruščina kot učni predmet v srednje šole. Nemški državni zbor je vzprejel predlog naj se dovoli jezuitom vrnitev na Nemško. Dotičua razprava je bila kaj zanimiva. Proti predlogu so glasovali konservativci, narodni liberalci, svobodomiselna združitev in državna stranka. Predlog je obveljal samo, ker so zanj glasovali socialisti, v katerih imeni je Liebkuecht izjavil, da se ne boje ue jezuitskega generala ne drugih generalov, in da so zategadelj za predlog, ker priznavajo vsakomur pravico, razširjati svoje nazore. Ali se bode katoliška stranka izkazala so-cijal is toni hvaležna za to pomoč, se pokaže pri razpravi o predlogah zoper socialiste. Najdaljši mest na svetu bo gradila železniška družba čez reko Misisipi pri Novem Orleansu v Ameriki. Dolg bo 3200 m. to je nekaj manj kakor jedilo uro hoda. Dva železniška tira bodeta šla po mostu; stal pa bode kakih 14 milijonov goldiuarjev. Narodno gospodarstvo. Vinska klaimla. Koliko škode prinaša avstrijskim viuorejceui nesrečna vinska klau-zuia v pogodbi z Italijo z uvažanjem italijanskih vin po zuižaui carini f našo državo je vsakemu vinorejcu le predobro znano ; a to še ni vse, sed©♦©♦©♦©♦©♦<