APRIL
12	P Saba, muč. 2E
13	S Hermenegild
14	N 3. po Velik.
15	P Peter Gonz. T>
16	T Benedikt Lah.
17	S Justin
18	Č Apolonij
19	P Leon IX. SK
20	S Neža .Vlont.
21	N 4. po Velik. ©
22	P Aleksander, m.
V
f> >
'V0
/
w.
Wm 5EP YENSKI LIST M OTERBKI
Rttfea U ms in naroi — m mmo. in retnte« — M boje do
SLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA tf AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations).
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
ŠTEV. (NO.) 72.
CHICAGO, ILL., PETEK, 12. APRILA
FRIDAY, APRIL 12, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX.
Ob celi norveški obali se dogajajo spopadi med angleško in nemško mornarico ter zračnimi četami. — Anglija izgubila štiri ladje, Nemčija dve. — Poročila o pogajanju med naziji in Norveško. — Angleži vzeli dve mesti.
London, Anglija. — Angleški zun. minister Halifax se je izrazil v sredo, da se' boste zaveznici bojevali za Norveško,četudi bi ta pod pritiskom razmer, v katere je zašla, bila prisiljena, skleniti mir z Nemčijo.
Kakor dogodki kažejo, nameravate zaveznici ta načrt tudi izpeljati, kajti njuno bro-dovje skuša na več mestih, približati se norveški obali.da izkrca moštvo. A tudi Nemčija je pripeljala med tem tja število svojih bojnih ladij in tako je v sredo divjala pomorska bitka skoraj vzdolž celega norveškega obrežja, ki je bila poostrena tudi z napadi iz zraka. Kolikor se je ugotovilo, je Anglija izgubila pri tem štiri ladje, Nemčija pa dve.
Vesti iz peke nevtralne države so v sredo poročale, da so bili pri napadih Angleži toliko uspešni, da se jim je posrečilo, vzeti Nemcem o-brežni mesti Bergen in Tron-dheim ter, da so pričeli izkr-cavati svoje moštvo tudi v severnem norveškem mestu Narvik. Ta poročila pa niso bila uradno potrjena niti od Anglije, niti od Nemčije.
Gori omenjeno izjavo je podal Halifax brez dvoma na poročila, da se je norveška vlada pričela pogajati za mir z naziji. Iz odpornosti, ki jo je doslej kazala Norveška, se mora sklepati, da ta poročila niso točna, vendar pa je resnica, da je norveški kralj Haakon imel razgovor z nemškim poslanikom, pri čemer je baje razložil stališče norveške vlade. Že dan prej pa so norveški pristaši nazijev ustanovili novo vlado pod vodstvom nekega Quislinga ter proglasili, da dosedanjo vlada ni več veljavna.
BELGIJA V PRIPRAVLJENOSTI
Kaki so dejanski odnošaji norveške vlade napram nazi-jem, pa se v sredo še ni moglo ugotoviti. Dejstvo pa, da se je norveška armada še vedno bojevala proti nemškim četam, dokazuje, da premirje še ni bilo sklenjeno. V resnici so si morali Nemci pri prodiranju zavojevati vsako mesto posebej. Kakor pa se poroča, so bili pri tem uspešni, kajti, do-čim so takoj prvi dan, v to-i'ek, osvojili prestolico Oslo, «o drugi dan zasedli tudi mesto Hamar, kamor se je po Padcu prestolice umaknila norveška vlada: ta je po izgubi Hamarja pobegnila s kraljem vred v mestu Elverum. Ker je to mesto blizu švedske meje, se domneva, da se bo v'lada, ako bo morala ponovno bežati, umaknila direktno na Švedsko.
Kakor se more sklepati iz njih dosedanjega prodiranja, nameravajo naziji zasesti predvsem notranji del Norve ske ter se vsidrati na suhem, bržkone namreč ne pričakuj e-j0> da bi moglo njih brodovje. stalno ovirati pot močnejši an
ITALIJA BO
ŠE"ČAKALA"
Novi razvoj je ne bo zaplel
v vojno.
—o—
Rim, Italija. — Dočim se je širših ljudskih plasti v Italiji polastila dokajšnja nervoz-nost po zadnji poostritvi vojne,so pa vladni krogi nasprotno kazali popolno mirnost. Iz njih se je tudi povdarj^lo, da novi razvoji še nikakor ne pomenijo, da bi se morala Italija vplesti v vojno; nasprotno, Italija namerava nadaljevati svojo politiko "č a k a n j a." Glede napada na Skandinavijo se fašistični listi postavljajo na stran Nemčije in pravijo, da ste mu dali povod Anglija in Francija s svojim miniranjem norveškega obrežja.
NEMČIJA SPRETNO OPRAVIČILA NAPAD
Berlin, Nemčija. — Nemško ljudstvo je v -splošnem z zadovoljstvom sprejelo na znanje vest o vpadu na Norveško, prepričano od vladne propagande, da ste Anglija in Francija primorali Nemčijo k temu činu, češ, da ste ti dve državi prvi kršili nevtralnost Norveške, ko ste položili mine ob njenem obrežju. Na tej podlagi je zun. minister Ribben-trop izredno spretno opravičil napad, poslužujoč se pri tem anglo-francoske note,izdane v ponedeljek. V tej noti ste se zapadni državi izrazili, da imajo bojujoče se države pravico, podvzeti vsake vrste akcijo, v svrho uspešnega nastopa proti kakemu nezakonitemu činu od strani sovražnika. Kot "nezakonite čine" ste Anglija in Francija navajali nazijske napade na nevtralne ladje ter tako opravičevali miniranje norveških voda. Rib-bentrop pa je to izrabil, rekoč, da ste zaveznici z miniranjem nevtralnih voda izvršili nezakonit čin, in tako so torej naziji na podlagi njune
Vojaški dopusti v Belgiji Nizozemski ukinjeni.
in
Bruselj, Belgija. — V sredo se je vršila izredna seja vladnega kabineta, na kar se je izdal ukaz, s katerem se ukinjajo vsi vojaški dopusti. Sosednja Nizozemska je izdala podobno odredbo. Obe pa ste že itak dobro zastraženo mejo napram Nemčiji še ojačili. Isti dan so se razširile vesti, da ste Anglija in Francija zaprosili Belgijo za dovoljenje, da bi smeli poslati svoje čete preko njenega ozemlja. Oblasti pa so ta poročila zanikale in domneva se, da so prišla iz nazijskih krogov.
IZIDI VOLITEV
Chicago, 111. — V illinoiških primarnih volitvah zadnji torek je na demokratski listi dosegel za predsedniško nominacijo Roosevelt veliko zmago nad Garnerjem, namreč skoraj 7,:1. Za governerskega kandidata je dobil Hershey skoraj dvakrat več glasov kakor Stelle. Senatorskim kandidatom je bil izvoljen Slattery, podgovernerskim pa L. E. Lewis. — N,a republikanski listi je zmagal za predsedniškega kandidata Dewey, za governerskega Green, za senator-skega Brooks in za podgover-nerskega Cross.
--o-
AMERIKANCI V SKRBEH ZA DENAR
Washington, D. C. — Ob vesteh, ki so prišle zadnji torek o razvoju v skandinavskih državah, je mnogim Ameri-kancem prišlo na misel najprej: "Kaj bo z našim denarjem!" Take skrbi so vznemirjale tiste patrijote, ki imajo investirane velike svote v tamkajšnjih krajih. V resnici so te investicije d o k a j znatne; samo dolgoročnih je na Danskem za 103 milijone dolarjev in na Norveškem 92 milijo nov. Koliko je kratkoročnih, se ne ve; domneva pa se, da jih je manj.
-o-
ŽIVAHEN PROMET MED ITALIJO IN AMERIKO
New York, N. Y. — Italija je tocasno m a 1 o n e edina evropska država, ki vzdržuje redni potniški promet z Zed. državami, in tako je razumljivo, da mora-biti ta promet dokaj živahen. V resnici je to tudi potrdila Italija sama, ko je zadnji torek objavila, da bosta postavljena za zvezo z Zed. državami v obrat dva večja parnika, namreč Roma in Augustus. Druga dva parnika, ki sta doslej opravljala to službo, Vulcania in Saturnia, ki sta znatno manjša, bosta uporabljena za zvezo z južno Ameriko. Poleg omenjenih dveh vozita v Zed. države še Rex in Conte di Sa-voia.
lastne izjave upravičeni do I Širite in priporočajte list "vsake vrste akcije."	"Amerikanski Slovenec!"
--o-
ANGLEŠKI FUNT ZOPET PADEL New York, N. Y. — Sedanja kriza v Evropi je povzročila, da je doživel angleški denar, funt šterlingov, ponovni padec na borzi. Pivi padec v torek je znašal skoraj 13 centov, a se je popravil nato na 91/0 centa, s čimer je funt končno kvotiral $3.47.
KRIZEMSVETA
— Moskva, Rusija. — Načelnik sovjetske, vlade, Molo-tov, je v torek sprejel nemškega poslanika, von Schulenber-ga, ter je imel z njim dolg razgovor. O čem sta razpravljala,, se ni objavili.
-— Ottawa, Ont. — Kanadska vlada je* zadnji torek poskrbela, da. kaka norveška ali danska imovina ne pade v nemške roke. Finančnim zavodom se je naročilo, naj se prej posvetujejo z varuhom tujezemske lastnine, predno socio izvršili kaka izplačila državljanom omenjenih dveh držav.
— Rim, Italija. — Prihodnjo nedeljo se bo iz Vatikana oddajal po radio koncert, namenjen predvsem za Ameriko. Pričel se bo okrog 8;30 zvečer (1:30 pop. Central Standard time). Oddajal ga bo zavod za sveto godbo. -o--
DANCE POZVAL KRALJ K MIRU
Berlin. Nemčija. — V torek popoldne, ko je nazijska armada zasedla njegovo državo, je danski kralj Kristijan skupno z min. predsednikom Stauningom izdal na ljudstvo proglas, v katerem ga je po zval, naj se ne upira nemškim četam ter se mirno vzdrži, češ, da bi vsak nepremišljen čin ali beseda lahko povzročila resne posledice.
NEVARNOST ODNAZIJEV
Nova vojna zona se ima določili za ameriške ladje. — Islandija in Grinlandija tvorite problem.
Washington, D. C. — S
tem, da se je raztegnila vojna na skandinavski polotok, so prišle tudi Zecl. države v nov položaj, kateri se toča»no razmotriva. V to svrho je imel predsednik Roosevelt v sredo konferenco z raznimi vladnimi osebnostmi.
Predvsem bo Amerika prisiljena, določiti nove meje, preko katerih ne smejo iti a m e r i š k e lad je, kakor to predpisuje nevtralnostni- zakon. Ameriškim ladjam je prepovedana ploVba v tako-zvanp vojno zono. Ta je doslej vključevala le morje za-padno od Francije ter vzhodno in zapadno od Anglije; raztegnila pa se bo zdaj bržkone 11a celo severno Evropo.
Druga točka, ki je vredna upoštevanja, pa je ta, da tegnejo naziji postaviti svoje pomorske in zračne baze na Islandiji in Grinlandiji. Druga je danska kolonija, prva pa, (lasi avtonomna, tudi spada pod dansko krogo. Ker je Nemčija zasedla Dansko, u-tegne poskusiti, da se tudi teh ozemelj polasti. V tem slučaju pa bi se vojna znatno približala ameriškemu kontinentu in s tem vprašanjem se vladni krogi resno bavijo.
Iz Jugoslavije
V nekem vinogradu pri Mariboru so našli cerkvene posode iz župne cerkve v Št. Petru, kjer je bil pred štirimi leti izvršen cerkveni rop. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti.
Po štirih letih pojasnjen cerkveni rop
Maribor, 9. marca. — Pred štirimi leti, za časa rajnega blagega župnika g. Antona Tkavca, je bil izvršen v žup-
STREL NA VOLIŠČU
Chicago, 111. — Na volišču na 2024 W. 18th St. je zadnji torek padel strel, ki je resno ogrožal dva moška. Streljanje pa ni bilo iz političnih ozirov, marveč bolj iz osebnega maščevanja. Strel je oddala 47 letna Mrs. May Vitovec, 2047 W. 17th St., proti 60 letnemu Jos. Zienteku, ki je po poklicu saluner. Ni pa zadela tega moža, marveč njegovega pastorka Borkowskija, ki je re-publ. načelnik precinkta. Na policiji se je ženska izrazila, da se je hotela z n e s t i nad Zientekom zaradi poravnave po neki avtomobilski nesreči, ki je bila za njo neugodna.
VODA PREDRLA NASIP
iumm.
m "
mmmmimmm?

gleški mornarici ter ji preprečiti zasedbo zapadnega obrežja. Na ta način je možno, da se bo Angliji res posrečilo, da pošlje Norveški "pomoč." Malo pa je verjetno, da bi je bilo norveško ljudstvo veselo, kajti prinesla jim bo le to, da bo njih dežela izpremenjena v bojno linijo od juga do severa.
Med zadnjo poplavo, ki je prizadela nekatere kraje v Pennsylvaniji, so v mestu Wilkes-Barre skušali zavarovati nedokončani nasip ob reki Susquehanna z vrečami peska. Naraščajoča voda pa ]e to oviro kmalu predrla ter nato poplavila osrednji del mesta.
nijski cerkvi pri Sv. Petru pri Mariboru vlom. Roparjem je njihov podvig uspel, polastili so se dragocenega plena. Odnesli so dva lceliha, ciborij, dva relikvarija in še nekatere druge cerkvene posode. Izginili so brez sledu ter ni mogla tega slučaja nobena preiskava pojasniti. Dejanje je povzročilo v vseh župniji silovito razburjenje in ogorčenje nad bogoskrunskimi vlomilci tl"e r so se zaradi tega opravljale molitve v zadoščenje. Polagoma pa se je to pozabilo, ljudje so bili prepričani, da niti vlv-iaikev, juti njihovega 'plena ne bo mogoče najti. Mislili so, da so pač prišli zlikovei od drugod ter so posode, ki so bile nekatere precej dragocene, spravili medtem v denar. Toda nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito. Viničarji župnijske nadarbine rigolajo vinograd. Danes zjutraj so kopali zadnji jarek pri tem delu. Viničarjev sin Milan Kranjc je pri kapeli križeve-ga pota snažil trnje. Naenkrat je pod listjem zapazil strohnelo vrečo, iz katere se je svetilkala neka bleščeča kovina. Ko je vrečovino nekoliko odkril, je bil ves presenečen, saj so se nahajale pred njim cerkvene posode, zavite v strohnelo cerkveno perilo. Najdba je povzročila med delavci v vinogradu pravo razburjenje ter so vsi prihiteli skupaj. Takoj so spoznali, da so čisto slučajno odkrili skrivališče plena iz domače župnijske cerkve. Poklicali so takoj župnika g. Ak. Žalarja, ki je prišel v vinograd, potem pa je obvestil še orožnike. V navzočnosti domačih viničarjev in orožnika je gospod župnik razvijal strohnelo blago ter odkopaval zmrzlo zemljo, dokler ni bilo vse zunaj. Ugotovljeno je bilo, da so najdene vse večje cerkvene posode. Nekatere od njih so nekoliko poškodovane. Manjkajo le nekatere manjše posodice. Vesela novica se je bliskovito razširila po vsej župniji in žup-ijane navdaja veliko veselje. Najdba je pokazala, da so bili storilci, ki so izvršili brezvestno dejanje, iz domače župnije. Gotovo so se ustrašili odkritja, pa si niso upali poskušati prodati ukradenih dragocenosti. Sedaj, ko so cerkvene posode najdene, bo gotovo olajšana tudi preiskava, da zločin ne bo ostal nekaznovan.
-o-
Priznanje slovenskemu umetniku
i Ljubljana, 21. marca, —
Vsaki dve leti je v Benetkah znameniti "Biennale" na katerem razstavljajo svoje umetnine razni likovni umetniki iz vsega sveta. Tokrat je bilo povabljenih iz Jugoslavije šest umetnikov. Med povabljenci so res znamenitimi srbski in hrvatski slikarji ter kiparji, cd Slovencev je pa dobil to laskavo in priznavalno povabilo kot edini naš priznani slovenski slikar Maksim Se-dej, ki bo razstavil v Benetkah deset svojih del.
Dr. G. Kolombatovich v Južni Ameriki
"Jugoslovanski Kurir" objavlja vest iz Beograda z dne 7. aprila, da je bivši generalni konzul v Chicagi Dr. G j uro Kolombatovich, ki je bil nekaj h J.;j':^f,fztmanje'm ministerstvi' v Beogradu, bil imenovan za odpravnika poslov pri Kr. jugoslovanskem
I poslaništvu v Santiagu, Cile v Južni Ameriki. Dr. Kolombatovich pride ta teden v New York z italijansko ladjo 'Rex,' odkoder bo čez nekaj dni nadaljeval svoje potovanje v Južno Ameriko na drugi ladji.
Smrtna kosa
Pri Sv. Gregoriju je umrl Jože Sulci je, star 33 let. — V Ptuju je umrla Minka Male-žič, soproga javnega notarja.
V Ljubljani je umrla Her-mina Cantoni, stara 81 let, — V Ribnici na Pohorju je umrl Tomaž Buhar, ugleden mesar star 41 let. — V celjski bolnici je umrla Angela Patner-jeva iz Polul pri Celju stara 32 let.
-o-
Zlata poroka
V	Malih Lipljanah na Dolenjskem sta slavila zlato poroko Anton Andolšek in njegova žena Uršula, ki sta znana po svoji darežljivosti daleč na okolu. Zanimivo je tudi to, da sta bila 104 otrokom krstna 'botra in sta vsem tem otrokom delila darove za Miklavža in za božič. Anton Andolšek je bil tudi več let župan občine Lipljane.
-o-
Prometna nesreča Na klancu pri Podbrezjah se je nedavno zgodila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postal inženir Beno Plemelj z Bleda, ki ima hudo poškodbo na lobanji in so ga z rešilnim vozom odpeljali v Leonišče v Ljubljano.
-o-
Smrtna nesreča
V	Zgornjem Brniku se je pri skladanju hlodov smrtno ponesrečil 63 letni Janez Je-lar, daleč poznani krovec slamnatih streh. Hlod ga je tako zelo pritisnil, da je dva dni po nesreči umrl v ljubljanski bolnici, kamor so ga bili odpeljali.
Stran 2
AMfcRlKANSkl SLOVENEC
Petek, 12. aprila 1940
mčSH
(Metropolitan Newspaper Service1) Napisal: Edgar Rice Burroughs i
TARZAN IN OGENJ V THORU

W'^-zrv. KtJ.reiM.-^ra SM-V ti
1INITKP rEATUBg_aaiPICOTH. Ing.
Amerikanski Slovenec
Prvi fn najstarejši slovenski Ust v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-ieljkov in dhCVDv po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo letb----—-----
Za pol leta -----—-------
Za ietrt leta —-------
Za CMStago, Kanado in Evropo:
Za oftlo lato-------46-00
Za pol lata____3.00
Za četrt leta-------------------1.75
POsasiez^a številka ---------—- 3.c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year -------------
For half a year ______...
For three months
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------$6.00
For half a year_______3.00
For three months ---- 1-75
Single copy----------------------- 3c
Ent&cd as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ______
Vsem Slovanom v premislek!
(Konec)
Nekateri stavljajo vprašanje, v koliko je primerno in	,
prav, da se ameriški Slovani interesirajo za slovanske za- ne irf izdelati načrt ogrodja za vseslovansko* državo, ki bi
deve v tujini in koliko je to v skladu z njihovim stanjem kot ameriških državljanov. Ni še tako dolgo, ko so na ta-
ke, ki so čitali tujejezične časopise, gledali s sumničenjem takozvani "sto-odstotneži". Ampak časi so se spremenili. Pred kratkim smo navdušeno pozdravljali Fince-Američa-ne, ki so odhajali na vojno. Ne le posamezniki, ampak tudi poluradni krogi pokažejo svoje simpatije. Radi tega je treba razumeti, da pod takimi okoliščinami je na mestu, da tudi Slovani ojačimo svoje zveze. Lojalnost slovanskih državljanov do te dežele ni bila še nikdar v dvomu in se ta dežela tudi lahko zanese, da v tem oziru ne bomo prestopili meje. Tistih, ki posvečajo svoj čas slovanskim zadevam, je malo. Zato je smešno kdor je v strahu, da bi to zavedlo deželo v tujezemske zmešnjave. Nevarnost preži čisto od drugih strani.
Nasprotno, Amerika je včasi celo dovolila drugim, da so se bavili v njenih zadevah. Vodilna slovanska inter-vencijonista v tem oziru sta bila gotovo Kosciusko in Pula ski v času revolucionarne vojne. Rusko brodovje in general Turčin v času civilne vojne je drug slučaj. Vsi deli slovanskih rodov so bili tradicijonalni prijatelji Amerike Rusija je bila prva dežela, ki je priznala ustanovljene Ze-dinjene države Ameriške. Je pa možno, da so tu poleg slovanskih Američanov tudi takoimenovani "Yankee-American Smiths", ki se jim zdi sicer prav, da so nam na razpolago vse priložnosti in ugodnosti, ampak, da bi pa ne smele biti za druge naše krvi. Je tudi, da smo mnogi tukaj le po slučajnostih in bi ne bilo radi zvite sreče same, bi bili morda še vedno v Evropi. Zato ni da bi samo poželjivo gledali po tem ,da bi se vozili okrog v avtomobilih, med tem, ko se naši rojaki onostran vozijo ria navadnih kmečkih vozilih. Lahko bi bilo čisto nasprotno.
Mogoče je tudi, da nekateri Slovani nas zavidajo, da smo tu v Ameriki. Ampak, mi jim lahko pokažemo, da možnost, da bi imeli tudi oni vse to, kar mi imamo, je v njihovih lastnih rokah in da si lahko dvignejo svojo civilizacijo. Slovani imajo vse te priložnosti in prilike, ki smo jih mi imeli in še celo večje. Treba je le, da si napravijo red in da primerno in pravilno uporabljajo svoja premoženja. Na podlagi naših lastnih izkušenj, jim mi lahko podamo sledečo sliko:
"Dežela, ki se razteza od Baltika do Jadrana, do Pacifika. Od Črnega in Kaspiškega morja od Arktičnega oceana. Z neenakimi nepreglednimi naravnimi bogastvi Klime, ki ugajajo vsem. Dežela, kjer lahko stopiš na vlak v Pragi, ali Belgradu in ne boš prevozil meje, dokler se ne pripelješ v Vladivostok. Raznolicna bogata slovanska kultura. Neomejene industrijske možnosti, ki bi v pravi uredbi dajale svojim ljudem možnost lastovanja radijev, avtomobilov, električne ledenice vsem slovanskim sorodnikom v Belgradu, Bratislavi, Ljubljani, Cetinju, Grodnu, Kolomeji, Krakovu, Novgorodu, Omsku, Poltavi, Prahi, Uzhorodu, Zilini. Dežela, ki bi bila preprežena z modernimi avtomobilskimi cestami, železnicami, zračnimi potniškimi črtami, z živahnim življenjem polnim slovanskih tradicij, z vso modernizacijo. Ni pa potreba seveda znane "jazz muzike" in slabih filmov, biljardnic, slabega oglaševanja in publicitete, usiljivih prodajalcev itd. Dežela z humanitarno vlado, ki bi živela v najboljših odnošajih z drugimi, posebno s svojimi sosedi. Dežela, kjer bi imel Slovenec iste pravice in prilike, kakor Veliko-Rus."
To le podobo, se lahko imenuje le privid in utopijo* ampak prosimo, ali nimamo nekak protiprimer takih možnosti tu v Zedinjenih državah? In vzroki in razlogi, da je potreba zgraditi vse-slovansko državo, so večji in težji, kakor so pa bili vzroki za ustvaritev Zedinjenih držav A-meriških. Ali naj bodo Slovani večni mednarodni hlapci, druge manjvredne vrste državljani tujih sil, ali pa v vrsti malih narodov, katerih neodvisnost in obstanek je v vedni nevarnosti?
Konštitucijo Zedinjenih držav niso našli in izkopali iz kakih starodavnih ruševin. Sestavili so jo sami s svojim prizadevanjem, po temeljitem premisleku. Tako je tudi
tvoje delovanje na zemlji naj bo v čast božjo.' — Omenjena Josephine Lindič ima v Chica-gi strica Mr. Terselicha, ki je naprošen, da jo obišče.
Naša nova cerkev se bliža svoji dovršitvi. Stolp je dogo-tovljen in v nedeljo 14. aprila bodo slovesno blagoslovljeni novi zvonovi pred cerkvijo' ob 2. uri popoldne. Vabi se vse farane, vsa društva, da se korporativno udeleže s svojimi zastavami. Naj ne bo fara-na, ki bi ta dan ne bil navzoč pri tej slavnosti. Pa tudi iz sosednjih fara pridite pogledal kakšni bodo naši zvonovi. Sedaj jih imamo priliko videti od blizu, saj bodo na tleh. Pozneje, če bi jih hoteli videti, bi morali lezti visoko v stolp. — Ako se kdo cenjenih čitateljev spominja, da je ke-daj v starem kraju videl blagoslovitev zvonov, gotovo mu je to ostalo v neizbrisnem spominu. Tudi dan 14. aprila 1940 nam bo ostal v takem neizbrisnem spominu. Saj zvon bo še zvonil, Ko bom jaz že v grobu gnil —
Pa tudi zvonar,ki ga je vlil! Še nekaj bi rad zapisal, da bodo vsi vedeli in to bo drugo
, .. v ... v t . -i • . .... ,	.v, (nedeljo 21. aprila v dvorani
dalje zeli, da se drugi podajo svoje misli iz vrst ameriških ,g N Doma, na g() cegti Ta
dan, oziroma zvečer, se poka-
ustanovitev vseslovanske države največje in najvažnejše delo. Toda velika podvzetja, imajo za svoje podlage pri-proste principe. Ce se postavi za temelje prave principe in pripravi prave praktične načrte, to delo bi ne bilo tako težko, kakor se predvideva, zlasti še, če bo vsak Slovan storil svojo dolžnost. In čas je tukaj, da Slovani sami vzamejo svojo usodo v svoje roke.
Mi v Ameriki si ne smemo dovoliti, da bi bili le kot "psiček, ki z repom maha". Ni na nas, da bi mi določevali ali predpisovali evropskim Slovanom, kak način življenja si naj izberejo. Ampak želimo pa, da bi družina slovanskih narodov živela v slogi in miru. Težavno je stati ob strani in biti indiferenten, ko vidimo, kako ljudstvo trpi v največji slovanski državi. Tudi ne gledamo radi, da druge slovanske države in dežele morajo biti v odvisnosti drugih velikih sil. Mi želimo, da bi se uporabilo skušnje, ki smo jih pridobili tukaj, v dobro naših rojakov tamkaj v Evropi, da bi tudi oni dosegli priložnost in ugodnosti, ki jih mi uživamo tukaj. Zato gledamo z upanjem v bodočnost da pride dan, ko se bodo vsi pristaši sv. Cirila in Metoda zopet sestali v Karpatih, kjer je tekla zibel slovanski civilizaciji. Možnosti so zdaj boljše, ker radio, letala, avtomobili itd. so zdaj sredstva, ki jih privedejo lažje skupaj, kakor pa nekdaj. Vse kar se more pričakovati od nas v Ameriki je, da začnemo gibanje, da naredimo nekak načrt vse akcije, da se prikaže in vidi podoba VSE-SLOVAN-SKE DRŽAVE. To je vse kar se more pričakovati od nas.
Pisatelj Čuti, da je mogoče najti določilo za vse Slova-
gotovo našlo odobrenje vsaj ne manj kakor 80 odstotkov ljudi vsake slovanske narodnosti. Pisatelj tega članka
Slovanov o tej zadevi. Pošljite svoje komentarje temu listu, ali pa na "American Slav" Magazine, P. O. Box 44, Pittsburgh, Pa. Ali pa pišite direktno na pisatelja tega članka na: Peter M. Fekula, 33 — 8th Ave., Sea Cliff, Long-Island, N. Y. Zbrani prispevki k temu vprašanju bodo objavljeni v slovanskih listih, kakor tudi drugih listih in publikacijah te dežele.
MNOGO NOVEGA PRI. SV.
LOVRENCU V CLEVE-LANDU
Cleveland, O.
Mnogo novega naj bi bilo pri sv. Lovrencu v Clevelandu, to je mnogo novih naročnikov Amer. Slovenca. N.as kandidat Rt. Rev. J. J. Oman dosedaj zmaguje. Zna se pa prigoditi, da ob koncu kampanje propademo. Zato apeliram na vse naročnike v Clevelandu,' potrudimo se še te zadnji dni kampanje, da pridobimo dosti novih naročnikov. Morebiti vaš sosed, vaš prijatelj, še ni naročnik, pridobite ga sedaj. Se par dni imamo do zmifge ali poraza. Morebiti bote ravno vi krivi da propademo, ker niste hoteli obnoviti naročnine na list ali se na novo naročiti. — Dokler bomo imeli mi Slovenci tak list kot je A-merikanski Slovenec, se nam ni treba bati, da bi nam odvzeli najdražje, to je sv. vero. In kadar bomo izgubili vero v Boga, smo v nevarnosti, da izgubimo svojo neumrjočo dušo, ki je več vredna kot vse po-zemeljsko bogastvo. Kaj nam pomaga če si pridobimo veliko premoženje, dušo pa izgubimo? — Prav lepa hvala vsem rojakom, kateri so dosedaj obnovili naročnino, ali se na novo naročili na list ter od-
venskega naroda, ampak 'bi bila lahko dana prilika tudi drugim, da bi pohajali vanjo in jim bo prav gotovo tudi u-gajalo.
Torej rojaki Slovenci, pokažimo se v nedeljo 14. aprila v So. Side Turn dvorani. Začetek ob 2. uri popoldne. Kmalu po drugi uri se prične zabava. Ko bodo razdeljene enkrat nagrade, se bo pa pokazalo stavbinski načrt in se vsega natančno raztolmačilo. Raz-tolmačil ga bo arhitekt sam. Nastopilo bo tudi več govornikov, ki bodo govorili o tej zadevi. Za tem se prične program in nato ples do polnoči.
■ Apeliram na vas Slovenci v Milwaukee in okolici, da se v obilnem številu udeležite te zabave. Delujmo vsi na to, da se ta zadeva čimprej uresniči. Svoji k svojim! — Vstopnina za vse skupaj je samo 35c. — Prijateljski pozdrav!
Frank Ramshak, član direktorija
-o-
KAJ NOVEGA NA DALJNEM ZAPADU?
Enumclaw, Wash.
Ker v a m cenjena uprava 'ravno pošiljam izkolektano naročnino za lista Amer. Slovenec in Novi Svet, bom pa še par vrstic napisala, saj vem,
Dogodki
cMfnei M
dali glasove Rt. Rev. J. Omanu. — Pray veliko je storil v Clevelandu naš navdušeni zastopnik John Prišel in je pri dobil zares veliko glasov. Vam in vsem prav lepa hvala! Prosimo, da se še zadnje dneve tako potrudite in'zmaga.bo Clevelandu.
Josephine Lindič si je izvolila najboljši stan, ki ji ne bo odvzet. Tako smo govorili zadnje dni, ko je odšla od svojih staršev, bratov in sester ter vstopila k sestram reda sv. Frančiška v Lemont, 111. Oče Mr. Louis Lindič je doma iz fare Šmarjeta, na Dolenjskem, mati Terezija pa iz fare Cerklje pri Krškem in je bilo njeno dekliško ime Fe-renčak. — Prav lepe častitke dobrim staršem! Vaša hčerka ]e posvetila svoje življenje Bogu, od katerega ga ima. Ti priljubljena soseda in prijateljica ter sošolka mojih otrok se priporočamo, da se nas spomniš v molitvah. Zelja nas vseh je, da vstrajaš v novem stanu, ki si ga izbrala in da boš zadovoljna. Kaj je lepšega na svetu kot zadovoljnost v stanu, v katerega smo po klicani od Boga stvarnika. Tebe je Bog izvolil za svojo nevesto, zato ti vsi, kateri te po
že naša mladina in bomo videli, kaj znajo. Nastopili bodo stari po pet let in tudi nad 20 let. Nekateri bodo peli, drugi igrali na harmoniko, eni na klavir. Sploh bo vsakovrstna godba, tja od orglic pa do najtežjih instrumentov. To bo strmenja od stranj gledalcev in poslušalcev. Nad 30 nastopov imamo zapisanih in vsi tukaj rojeni fantje in dekleta. Prav je, da se mladi ljudje kaj učijo. Ako nimajo skrbi za učenje, imajo priložnost za slaba dejanja. Da se pa ne uče samo za se in svoje domače, je pa tudi prav, da pokažejo, da so res umetniki. To bodo pokazali v nedeljo 21. aprila ob 8 uri zvečer. Kdor hoče videti in slišati res nekaj zanimivega in -izvanredno le pega, naj pride omenjeni večer v dvorano S. N. Doma Ves preostanek je za novi oltar cerkve sv. Lovrenca. — Pozdrav. J. Resnik, zast. -o-
GIBANJE ZA SLOVENSKI DOM V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
V Milwaukee se je med slovenskim narodom zopet vzbudilo zanimanje za Slovenski dom. Zelja vseh je, da bi se zadeva uresničila. Na glavni letni seji Slovenskega doma se je potrdil sklep, ki je bil podan na sedanji direktorij Slovenskega doma. Priporočale so se razne organizacije in klubi, ki so že poprej spadale v to organizacijo. Direktorij deluje za ta sklep že dva meseca. Bila je težka naloga, a vendar je prišlo že tako daleč, da se lahko reče, da se bo razložilo in pokazalo stavbinski načrt, ki je izdelan po arhitektu. 2e po načrtu je videti, da bo poslopje prav pri-
znamo, iskreno častitamo. Bog^jetna stavba, ki bo odgovar-in Marija naj te čuvata in vseijala ne samo za potrebe slo-
Opekel se je
Cleveland, O. — Pri delu se je pred kratkim nevarno opekel Frank Vadnal, Jr. z E. 70th Street. Odpeljali so ga v Emergency bolnišnico.
Vest iz stare domovine .... Cliisholm, Minn. — Rojak Ignac Zamernik je te dni prejel iz starega kraja žalostno sporočilo, da mu je v Lučah, v Savinjski dolini umrl njegov ljubljeni oče Ignac Zamernik, v visoki starosti 86 let. Umrl je 29. februarja, mati je pa umrla lansko leto 25. novembra. Tako je v teku treh mesecev izgubil očeta in mater. — Pokojnim večni mir, rojaku pa sožalje nad izgubo staršev!
Nov grob v Clevelandu
Cleveland, O. — Po enoletni bolezni je v mestni bolnišnici umrla zadnjo soboto Gertrude Mauer, rojena Bo-kar, v starosti 66 let. Pokojna je bila doma iz Dečje vasi, fa-
- .. v . , . XT . ra Zagradec na Dolenjskem, da radi naročniki berejo. Naj- v Ameriko je prišla pred 36. prej naj povem, da mi je prav,letL Poleg. žalujočega moža
, ,	. ....	zapušča seclem sinov in dve
gla bolj potruditi v letošnji hČGri ter brata
kampanji. Že začetkom februarja sem padla in si poškodovala nogo tako, da sem morala biti pod zdravniškim nadzorstvom celih sedem tednov. Tako mi je bilo zares nemogoče obiskovati naročnike ali iskati novih. Prosim pa vse naročnike, kateri bi radi dobili zemljevid, da mi pošljete naročnino in jaz vam bom rada poslala denar na upravo lista. Obenem tudi prosim cenjene naročnike, da mi grete na roke in pridobite kakega novega naročnika. — Dragi rojaki in rojakinje, podpiraj-mo list Amerikanski Slovenec, ker to je danes edini list, ki nam prinaša toliko koristnega čtiva, zlasti iz starega kraja vidimo toliko novic. N,e morem vam popisati, kako je bilo meni, ko sem videla v listu, da mi je umrl oče v Gnrici. Star je bil 88 let. Torej vidite, poprej sem to brala v listu, kot sem pa prejela sporočilo od domačih. Tukaj torej lahko vidite dragi rojaki, kako koristen nam je list Amer. Slovenec. Gotovo mi bo vsakdo, ki se na list naroči, potrdil, da imam prav. — Torej le naročajte si ga in agitirajte zanj. Vreden je!
Novic pri nas nimamo posebnih. Vreme imamo krasno. Snega to zimo nismo imeli. Dan sv. Jožefa je bil tako krasen in vse v cvetju. Tukaj je že začelo sadno drevje cve-teti, namreč ono ki bolj pozno cvete, dočim so breskve in sli ve že odevetele. Sedaj bo kot v raju, ko začno cveteti še črešnje in jabolka. In če ne bo sv. Jurij preyec mrzel, se nam obeta, da bomo imeli veliko sadja. — Na veliko nedeljo smo imeli sv. misijon,
Pokopana je bila zadnji torek.
Vest iz Willarda
Willard, Wis. — V zadnjem poročilu o občinskih volitvah, ki je bilo priobčeno v 68. Amer. Slovenca, se je pomotoma izpustilo ime Mr. Frank Parkel, Jr., kateri je izvoljen kot drugi super-lzor naše občine. — Izmed osem občinskih odbornikov je sedem naših rojakov, ki o-pravljajo in vodijo občinske posie naše občine.
Novi državljani
Barberton, O. — V naši naselbini je pretekli teden dobilo ameriško državljanstvo več Slovencev in Slovenk. Med njimi tudi mati našega poštnega uradnika Mrs. Albina Trenta. — Častitamo!
ki je trajal celi teden. Ljudje so prihajali od 'blizu in daleč, poslušat misijonarja, se udeleževali sv. maš in drugih misijonskih pobožnosti. Zato snio č. g. Fathru Farleyu prav hvaležni, ker nam je pridob\l tako gorečega misijonarja. — Rada bi še kaj več opisala, pa nimam časa in pa prostor v listu je dragocen. Bom pa drugič še kaj napisala. — Za sedaj želim listu, da bi dobil kaj več zvestih naročnikov in dobrih predplačnikov v tej kampanji, ki se bliža že svojemu koncu. — Pozdrav vsem zvestim naročnikom tega lista!
J. R., zastopnica
POZOR! Ko pošiljate naročnino za 1 i s t ne pozabite omeniti, komu naj se kreditirajo vaši glasovi.
Ko se je Tarzan spoprijaznil z div-' jim slonoili, kateri je bil vsem drtigim najbolj nevaren, je poklical k sebi še D'A'rnota, 1'erryja in tikali. Drugega za drugim iih je predstavil divjemu .slonu, ki je dajal znake, da razume. "Ta slon nam bo še prav prišel," je, rel<;el, na to Tarzan.
D'Ariiot je takoj razumet, ko je Tarzan to povedal, da nekaj namerava, pa je molčal. Čez nekaj časa je Tarzan stopil k poveljniku Rutangfi in mu .sporočil, da je divji slon sila nevaren, ki ne pusti drugega do sebe, kot njih štiri. "Mi bomo pazili nanj in tako tudi na sosednjega."
Rutang je Tarzana poslušal in bil. je vesel, da je dobil v novem sužnju Tarzanu in njegovih tovariših toliko pomoč in da se je znebil skrbi Črnega Malhika in Kahllu. "To malo kritje bomo rabili za prenočišče, da bomo lahko noč in dan pri teh slonih," reče še Tarzan poveljniku.
Kdo je bjj_ zadovoljen bolj kot poveljnik Rutang, ki mu ni bilo več treba skrbeti za dva najbolj divja in nevarna slona. Pa tudi Tarzan je bil zadovoljen, da bo lahko svoje tovariše obdržal vedno pri sebi. Ko so bili zopet sami, jim je tiho pošepnil: "Sedaj pa moramo previdno delati!"
Petek, 12. aprila 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Jc^oooooo-ooo-oo-ooooooooo-o
Stran 3
ooooooc^oooooooooooooooooooor
Družba
sv. Družine
" (THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C«,,!«.™. Tnliaf IU Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. mCUCZ. JUllClj Hi. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, Ul. 2- podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wads worth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičncga odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.^3% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
<>0©<X><KX><>0<}0<K><><>000^
IMENIK
in naslovi kr&jevnih društev Družbe sv. Družine.
Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet,
IU. — Predsednik John Kramarich, l3M Cora St.; tajnik John Barbie, 1103 Vine St.; blagajnik Frank Gerde-s>ch, 807 Clement St. Vsi v Joliet, ■— Seja se vrši vsako četrto nede-Ijo v mesecu ob 1:30 popoldne v stari 8°Ii sv. Jožefa.
Št. 2. Društvo sv. D rti Zine, Mount Plive, Ul.: — Predsednik Mike Golda-6lch, tajnik in blagajnik Sam Golda-s'ch, P. O. Box 656. Vsi v Mount ^live, 111. Seja se vrši vsako drugo Ce|?Jjo v mesecu.
j .»t 3. Društvo sv. Družine, La Salle,
j'I — Preds. Anton Strukel, 1101 — St.; tajnik in blagajnik John Pra-*en. 1303 Third St. Vsi v La Salle, "• Seja se vrši vsako drugo nedeljo v 'ncsecu, v šolski dvorani sv. Roka,
1. uri popoldne. T St. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, «1: __ Predsednik George Krall, P.O. 462, tajnik John Zaje, P. O. Box blagajnica Anna Jamnick, Box 368. Jsi v Bradley, Ul. Seja se vrši vsako
£So nedeljo v mesecu, T St- 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, III: — Pred. Louis Basky, 1018 Poplar treet, tajnik Frank Less, 1206 Chest-Street. Vsi v Ottawa, Illinois. — ~e)a se vrši vsako sredo po tretji ne-re'ii v mesecu v prostorih sobr. Frank
ob pol 8. uri zvečer. , St. 6. Društvo sv. Družine, Wau-
. San, Ul.
Predsednik Anton Ma-
.*lnPic, North Chicago, Ul.; tajnik in ~jagajnik Joseph L. Drašler ml., 1025 ^adsworth Ave., North Chicago, 111.
se vrši vsako prvo soboto v me-Sccu ob pol osmi uri do preklica v n°vi šolski dvorani na Tenth St. St. 8. Društvo sv. Družine, Rock-Ul. — Prcds. Martin Žagar, 600 r^en Ave., tajnik in blagajnik Michael j^ajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, u- Vsi v Rockdale, IU. Seja se vrši ^ako prvo nedeljo v mesecu v cerkve-Dl |vorani.
r®t. 10. Dnuštvo sv. Družine, South "'cago, Ul.: — Predsednik in blatnik Frank Cherne, 2672 E. 79th tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue Vsi v South Chicago,' Ul. Seja
„e Vrši vsako četrto nedeljo v me-8eru,
11. Društvo sv. Družine, Pitts-pr8h, Pa.: _ Predsednik Joseph ^av'akovich, 39 Winchell St., Sharps-S2??' Pa'> tajnik George Weselich, 42 Keystone St.; blagajnik Matthew ^alkovec, 5641 Carnegie Ave., Pitts-n Pa. — Seja se vrši vsako tretjo U° v mesecu ob 10. uri dopoldne Domu, 57. cesta.
lil
št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet,
Predsednica Anna Jerisha, 658
jj ----„------- ------- .,------- --
lior	Street, tajnica Rose Ba
j ' ,821 N. Center St.; blagajničarka
v '"'16 Krall, 1265 N. Hickory St. Vse
goJol>et, 111. _ Seja se vrši vsako dru-
d„ "edeli° v mesecu, ob 2. uri popolne v rl.. •	- ,	r
Št.
v dvorani stare šole sv. Jožefa.
va,uag0> HI- — Preds. Andrew Glasen 84 W- 21st St> taJnik J0sSa- 2730 Arthington St.; blagajnik
Chic C' Foys' 1828 W> Cermak Rd-trto ag°' — ^eja se vr®' vsak° če-ran;	v mesecu v cerkveni dvo-
Štefana, vogal So. Lincoln St. Pitt	Društvo sv. Lovrenca, East
k-ov- fghl Pa- — Preds- Joseph Pav-^eliv / 308 North ave.; taj. Michael bUr y o'2 Sycamore St., East Pitts-Ave Lbla8- George Kavan, 1500 Oak Vs*ko ,tle Creek, Pa. — Seja se vrši tic,, .clrt,go nedeljo v mesecu v Croa-Ave ^erican Citizen Club, Braddock
Št'ifi 1 P'ttsburgh, Pa. Bo, ijj ^ Društvo sv. Terezije, Chica-2323 g'^~P''edsednica Mary Kremesec, Aalaj; 0, Winchester Avenue, tajnica 13 Anzelc, 1858 W. Cermak Rd.;
blagajnica Theresa Pintar, 1930 W, 22nd Str. Vse v Chicago, IU. — Seja se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street, tajnica Mary 5koflanc, 1014 Walnut Street, blagaj-ičarka Katherine Danyun, 1011 Pine itreet. — Vse v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Spring-ield, Ul. — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani. 15th in Laure St.
Št. 19. Društvo sv. Roka, Butte, Montana. —. Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St.; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena St. Vsi v Butte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. nedeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave.
No. 20 Lodge St. Peter, Phil. Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 1330 Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Phil. — Lodge mets every third Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St.
No. 21 Lodge St. Bernard, Joliet, Ul. — President Emery Subar, 540 N. Bluff St.; Secretary John Rolih, 528 N. Bluff St.; Treasurer, Frank Ivnik, 1109 Elizabeth St. — Lodge meets every third Sunday at Slovenia Hall, 803 N. Chicago St.
No. 22, Chicago, 111. — President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 3230 Fullerton Ave. Lodge meets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu večkrat. Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi, bratu tajniku.
SMRT JE POBRALA ROJAKA
Pittsburgh, Pa.
Dne 1. aprila letos je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu bratu John Gasperšicu. Pogreb se je vršil dne 4. aprila po katoliških obredih na St. Mary pokopališče v '"Sadburgh." Pokojni je bil rojen na Premi na Notranjskem in je bit ob času smrti star 61 let. Prav lepa hvala Rev. M. Kebe, za o-pravljene pogrebne obrede in hvala vsem, ki so ga obiskovali in tolažili v njegovi bolezni, kakor tudi onim, ki so darovali za sv. maše in cvetice ter vsem, ki so ga prišli kropit in ki so ga spremljali na zadnji poti ter dali brezplačno avtomobile. —• Tebi dragi in ljubi brat pa večni mir in večna luč ti naj sveti. Zapušča soprogo in sedem otrok, v starem kraju dve sestri, tukaj pa eno sestro, več sorodnikov in prija-
JUBILEJNA KAMPANJA DSP.
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVO-VALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
1.	Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če
zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj,
2.	Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere.
3.	Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio.
4.	Četrta nagrada je ženska' ali moška ura (Wrist Watch).
5.	Peta nagrada je Electric Mix Master.
6.	Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
—	Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
—	Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad.
'^msSeSsSaSf'
NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA!
Ako rabite kakih, navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal.
iLovv Score ........
Total pins.... 635
111 89 115
481 581
HOLY FAMIL LADIES AVERAGES
teljev. Tebi draga soproga pokojnega in otrokom moje so-žalje.	Ivanka Kršul,
članica dr. št. 11, DSD.
-o-
HOLY FAMILY BOWLING NEWS
The Holy Family 'Society keglincrs of Joliet, are coming down to its final nights of bowling. There arc but two weeks left, and it looks like everything is over but the shouting. The Wedic Secretaries now have first place cinched, and tlic Vise Presidents look-certain to take s ootid place. Wednesday nite 011 the Hub alleys in Joliet, the leaders won but on'e game, and that did the cinching of,high honors for kegliijihg in the league for the season. The Vice-Presidents, the closes rival, needed to win three games to make things 'look tighter, but failed in the hands of the Presidents. The Treasurers, still fighting hard, are but two games behind the Presidents, who are in third place.
High honors for the night go to Olie Mudron, who looks like a veteran of bowling, who rolled games of 211, 233 and 170, and a scries of 614. Other hjgh scores of the nite go to Doc Zel-ko who rolled games of 223, 164, and 204, to boost his average up a knotch. Also, yern Murphy, with a 224, Emery Subar with 204, and a 209. Mike Pa-posh high average mail in the league also rolled a 203 game. F. Wcdic 196 was next to the 200 marker of the high honoraries.
HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE STANDINGS
Won Lost
Secretaries ........................ 51	33
Vice Presidents ............ 43	41
Presidents ........................ 38	46
Treasurers ...................... 36	48
Presidents
F. Ivnik ..............., 137 151 146
L. Puce! ................ 138 179 149
V. Murphy ............ 157 224 139
Total pins..,. 432	554	434 Vice-Presidents
O. Mudron ............ 211	233	170
J. Lakcn ................ 156	152	164
E.	Subar ................ 204	158	209
Total pins, v' 561	543	543 Secretaries
R. Wodic ................ 165	154	169
C. Wedic ................ 133	177	146
F.	Wedic ................ 149	1%	176
T. Wedic ................ 172	177	135
L. Wcdic ................ 143	139	168
' Total pins.... 759	843	794 Treasurers
Doc Zelko .............. 223	164	204
A.'Fabian	.............. 176	148	172
R. Živec ................ 150	168	146
B.	Wedic ................ 125	137	144
M. Papesh.............. 147 173 203
Total pins.... 821 790 889 Leonard J. Wedic, Publicity Mgr.
HOLY FAMILY LADIES LEAGUE
Standings
Won Lost
Judiciaries ................................................49 35
Trustees ....................................................36 48
Judiciaries
D. Trc.xlcr ............ 124	107 94
D.	Wedic ................ 123	89 131
F. Krall ................ 132	123 115
M. Sheufclt .......... Ill	120 124
E.	Subar ................ 146	136 120
Total pins.... 656	575 584 Trustees
A. Jerisha ............ 166	117 122
Z. Zelko ................ 136	91 126
A.	Wedic ................ 117	79 119
B.	Drager .............. 105	105 125
|DENARNE | POŠILJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in i Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radd praktičnosti iz-plačU.
Kdor želi poslati pošiljatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta zniža-na cena za kabeliranje velja le t za Jugoslavijo.)
Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40................. 100
Za $ 4.60................. 200
Za $ 6.70................. 300
Za $ 8.80................. 400
Za $10.50................. 500
Za $20.50..................1000
Za $40.00..................2000
Din t)in Din Din Din Din Din
ITALIJANSKE ►	LIRE:
1 Za	$ 3.05............... 50	Lir
Za	$ 5.90................ 100	Lir
Za	$ 11.50................ 200	Lir
Za	$ 17.00............. 300	Lir
Za	$ 28.00............... 5130	Lir
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih i zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatve naslovite naž
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL.
		Total	
Names Games		Pins	Aver.
Eve Subar ........	81	11658	143.75
Zora Zelko ........	78	10489	134.37
Maude Sheufelt	54	7049	130.29
Ann Jerisha ....	78	9641	123.47
Jeiyiie Konopck	24	2817	117.9
Nettie Wedic ....	81	9112	112.40
Frances Krall....	62	6656	107.22
Dot Trexler ......	72	7545	104.57
Dolores Wcdic..	81	8351 •	103.8
Betty Drager....	69	7011	101.42
Leonard J.	Wcdic, Publicity		Mgr.
	—0—		
TO IN ONO
TRDOŽIVA DRUŽINA
V	madžarskem mestu Kecs-kemetu je v starosti 108 tet umrla vdova Bogidšanova. Stara gospa izvira iz družine, ki je dolgo življenje v njej dedno. V tej družini je živel n. pr. neki član že 120 let. Pokojna ni bila nikoli bolna. Še na svoj stoti rojstni dan ni potrebovala naočnikov. Seveda so tudi njo vprašali za skrivnost njenega dolgega življenja. Odgovorila je, da je treba zgodaj vstajati, zgodaj odhajati spat, piti mnogo mleka in nič vina.
,-o-
KONEC KULUKA NA HRVATSKEM
V	Zagrebu so meščani dolžni občini 8 milijonov in banovini 14 milijonov dinarjev na, neplačanem kuluku. Od tega najbrže ne bosta prejeli prebite pare niti mesto, niti banovina. Doslej je bilo izvršenih na račun zaostankov kuluka 13.000 odpisov. Računajo pa, da bo treba še 30 do 40,000 dolžnikom kuluka odpisati njihov dolg. Banska oblast banovine Hrvatske je pred kratkim sploh ukinila plačevanje kuluka z utemeljitvijo, da je povsem neprikladen način obdavčenja prebivalstva ter je vzbujal med občinstvom samo nezadovoljstvo in neštete pritožbe. Zato je razumljivo, da tudi zaostalega kuluka ljudje nočejo plačati.
Ali veste kakšne nagrade vam nudi letošnja kampanja "Am. Slovenca?"
P. Kazimir Zakrajšek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo sorodnikom in znancem, da je. nemila smrt, po kratki in mučni bolezni, iztrgala iz naše srede ljubljeno hčerko, oziroma sestro,
(Dalje)
Na koncu počitnic so priredili z njimi slovenski "Minstrel Show", katerega sem zanje spisal, in ki se je sijajno obne-sel. Prav dobro se še spominjam, da so poredni otroci takrat naredili pri tem "Minstrel Shown" tudi javno šalo na moj račun. Ker sem začel nove zbirke v fari za odplačevanje cerkvenih dolgov, so mislili poredneži, da se smejo iz mene malo pošaliti. Tedanja njih šala je danes znana tudi po vsej Ljubljani. Deček je namreč pritekel na oder in kričal na pomoč. Nasproti mu pride drugi deček.
"Kaj pa tako kričiš?"
"Kaj bi ne kričal? Naš "baby" je požrl "dime", pa je mama rekla, naj grem hitro po dr. Urši-ča, da bo spravil "dime" iz želodca, da se ne zastrupi.
"Kaj boš hodil k dr. Uršiču," pravi drugi deček, "pojdi raje k Fathru Zakrajšku, ta zna bolje denar dobiti iz ljudi kot dr. Ur-šič."
Seveda se je vsa dvorana prisrčno zasmejala tej šali, kajpada na moj račun.
Ko sem prišel nazaj v Ljubljano in tu pričel zbirati denar •za novo župnijo in novo cerkev sv. Cirila in Metoda in sem zelo dobro uspel, pa se je nekdo — najbrže kak bivši Amerikanec-Chicažan, — spomnil na to šalo in jo je raztrosil po Ljubljani. Kmalu jo je vedela vsa Ljubljana in se, kajpada, iz srca smejala. Zopet na moj račun.
Jaz pa se /seveda nisem takrat v Chicagu jezil, kakor tudi ne tukaj v Ljubljani, temveč se mi je še dobro zdelo. Smatral sem to šalo samo za lepo priznanje mojemu delu, kakor v Chicago takp tudi tu doma in sem jo večkrat tudi sam povedal v kaki veseli družbi,. da smo se smejali.
Videlo se je pa kmalu, da ta način verskega pouka in pouka v slovenščini chicaške mladine ne bo dolgo zadoščal. Tudi so morali slovenski otroci hoditi v sosedne farne šole, največ v nemško na 22. P]., ali v irsko na Ashland Ave. Tja so pa zato morali hoditi tudi ob nedeljah k šolski maši, kar je bilo samo naravno in je red šole to zahteval. V tem je bila pa nevarnost, da se otroci odtujijo svojemu narodu in svoji fari.
Zato sem se že takoj tretje leto svojega bivanja v Chicagu
Jennie Hiti,
ki je umrla v četrtek 28. marca, v o-krajni bolnišnici, stara nekaj nad 17 let. Rojena je bila 29. aprila 1922 v Johnstown, Pa. Njen pogreb se je vršil 30. marca s številno udeležbo društvenih sobratov in sosester., iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Terezije.
Posebno smo dolžni zahvalo veleča-stitemu župniku, P. Tomas Hoge, kakor tudi pomož žun. č. P. Daniel Ca-donič, in redovnemu bratu.
Najlepša hvala Mrs. Jennie Junetz in družini John Hribar, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v težki uri preizkušnje.
Hvala dalje vsem društvom in posameznikom, ki so darovali za svete maše v blagor pokojnici.
Hvala dr. sv. Štefana, štev. 187, K. S. K. J., in podružnici SŽZ. za vence, vdeležbo pri pogrebu in nagrobne govore.
Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago.
Hvala vsem in vsakemu, kdor je kaj storil, bodisi za nas, ali za pokojni-co, ob času naše velike žalosti. Vsem hvala in Bog plačaj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH, oče; TEREZIJA, mati;
VALERIJA, EMA, sestri.
Johnstown, Pa., 30. marca 1940.
SPOROČILO ZANAMCEM
Na razstavi, ki je točasno v teku v trgovini Commonwealth Edison Co. na 72 W. Adams st., Chicago, se razkazuje tudi natančen posnetek kapsule, katera je pokopana globoko pod zemljo pod West-mghouse prostori na newyor-ški svetovni razstavi. V tej kovinasti kapsuli, ki tehta 800 funtov, je popisano sedanje življenje človeštva ter njega uspehi v umetnosti in znanosti. To sporočilo je namenjeno za ljudi, ki bodo živeli 5000 let od zdaj, namreč v letu 6939.
Raz stava Commonwealth družbe se bo nadaljevala do vključno te sobote, 13. aprila, ter je odprta od 9. do 5. ure. Na njej se vidi mnogo izrednih zanimivosti.
lotil dela, da bi ustanovil lastno šolo brez šolskih prostorov. Te prostore sem najel v nemški šoli na 22. Pl. Tam je bilo vedno manj nemških otrok in so imeli vsako leto več praznih šolskih sob, zato si mi jih radi dali.
Toda ta uredba se je kmalu izkazala za nezadostno in nedo-bro. Nastale so težave glede raznih cerkvenih zbirk v šoli. Župnik nemške župnije je hotel in zahteval, da tudi slovenski otroci zbirajo razne kolekte za njihovo cerkev. To je bilo pa preveč za naše otroke, ker so morali pri tem tudi pri naši slovenski cerkvi pomagati. Tako so morali zbirati kar za dve cerkvi. Starši so naravno zato godrnjali in se pritoževali.
Zato smo se odločili, da smo prenesli to šolo v basement cerkve sv. Štefana. Tu so bili pa prostori nezdravi in temni in nam je kmalu Board of Health sporočil, da prihodnje leto ne bo več dovolil šole v tem basemen-tu. Tako smo pa prišli do tega, ali šolo zopet opustiti, ali pa se moramo lotiti zidave šolskega poslopja.
Cerkveni odbor se je najprej odločil, da kupi za to prostor na 22. Pl., poleg metodistovske cerkve, na nasprotni strani 22. Pl. Lastniki teh lotov so bili neki farmer j i blizu Cicera. Šli smo k njim in jim ponudili nakup teh lotov. S tem smo pa naredili veliko taktično napako. To bi bili morali narediti tajno, da bi farmarji ne vedeli, zakaj in kdo jih kupujerBili so po veri metodisti. Ko smo imeli z njimi že vse domenjeno, in smo že določili dan, da bodo prišli v župnišče, kjer bomo podpisali kupno predpogodbo, so res prišli, toda ne v naše župnišče, temveč v metodi-stovsko 'na drugi strani ceste, ki nam jih je pred nosom kupila.
"Na! Kaj bo sedaj?" smo dejali. Kje naj najdemo drugi, boljši prostor, ko je vse okrog cerkve zazidano? Edini prazni prostor je bil še na vogalu tedanjega Lincoln Str. in 22. ceste. (Dalje prih.,)
Trgovec
i avtomobili v vaši soseščini
Ima naprodaj sledeče že rabljene automobile in druge:
1935—CHEVROLET SEDAN,
zelo čista kar a, maio rabljena, se proda za samo .............. $225.00
1933—DODGE 4 DOOR SEDAN, "Beige" barve, v jako dobrem stanju in čista. Ima radio in peč, itd. samo ...... $145.00
1935—FORD	TUDOR TOURING SEDAN, ima radio, peč, itd. Izredna kupčija za vsakega,do: bi se za .......... $195.00
1936—FORD	TUDOR TOURING SEDAN, ima električni pogonski gumb, radio, itd. Nove gumi-je. Treba je, da ga vidite, da ga bote znali ceniti, dobi se za $265.00
1933—PLYMOUTH 4 DOOR SEDAN, ima "Ilomey Heater" itd. dobi se za
samo .............. $165.00
1935—HUDSON (6) 4 DOOR SEDAN, zelo v dobrem stanju in zelo čist, popolnoma opremljen, ga dobite za samo..$245.00
Vsaka rabljena kara, ki se jo kupi od nas je garantirana 90 dni. Pridite in kupite zdaj, po-služite se prilike.
L. T. MOTORS
PooblaSčeni prodajalec
HUDSON Automobiluv
2647 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Phone: ROCKWELL 0575
Stran 4
1 -
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 12. aprila 1910
JJeseti brat
IZVIREN ROMAN
Spisal Joa. Jurčič

"Le pomirite se, gospod Kvas!" — tolažil ga je. :— "Kakor pravite in kakor vara jaz tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni pak ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti, kakor se boste sami prepričali, saj. boste učili se pravice, kakor sem čul. In potlej, kedar vas bom vsega suma oprostil, govoril bom z gospodom graščakom in preverjen sem, da bo moja beseda nekaj veljala. Kar se deklice tiče, to se ve, da boste morali potlej z nemar pustiti. Pa saj je svet velik in deklet vsakovrstnih ima, da jih pride deset na enega. Meni verjemite, jaz sem nekaj skusil. Jaz, postavim, sem šele peto vzel za ženo izmed tistih, ki sem si jih bil izbral. Ječe se za nocoj tudi ne bojte. Skrbel bom, da se vam posebna, poštena soba da in postreže, kakor boste želili."
"Hvala!" odgovoril je Lovre ob kratkem.
"Zdaj pa pojdiva v to razneseno gnezdo, v Polesek, da pozveste in opravite, kar bi radi."
Na pragu je stal gospod Piškav in kadil tobak. Ker od velike starosti že ni dobro slišal ni videl, zagledal je prišleca šele, ko ga je sodnik ogovoril. Pogledal je kvišku, nagrbančil suhi obraz še bolj in vprašal: "Kaj želita gospoda?"
Sodnik vpraša: "Kako je Marijanu?"
"Hvala! Bolje!" pravi oče skoro osorno.
"Ali bi ga ne smel videti?" vpraša Kvas.
"Ni potreba. Govoriti še ne sme, tudi ko bi lahko," odgovori starec ter se malo pokloni in meni nič tebi nič jima hrbet obrne, da bi šel v hišo.
Kvas stopi bliže in mu tiho reče: "Gospod doktor, vaš sin Martin vas lepo prosi, da bi še danes prišli k njemu v K-rjav-ljevo kočo. Bolan je in nekaj imenitnega bi vam rad povedal."
Stari je poročevavca debelo pogledal in lice mu je malo zardelo. Rekel pa ni nič, ampak šel v hišo.
Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa nekoliko ni hotel tako, da bi bil sodnik videl, nekoliko pa ni bilo mogoče, ker starec ni hotel počakati.
"Čuden človek je ta Piškav. Pa trdne mora natore biti. Jaz sem že petnajst let tukaj za sodnika, pa vedno se mi enak zdi, nič se ni spremenil," govoril je gospod Mežon, kateri bi bil jako rad videl, da bi se bil kak pomenek začel med njim in njegovim ujetnikom. Pa Kvas je odgovarjal, kar se je najkrajše dalo.
"Zdi se mi, da vam je vsa današnja reč preveč do srca segla" — pravi dalje sodnik. — "Pa to ni prav! Kaj pa bi bilo to, ko bi se bila res sprijela! Saj pravi stari, da je dobro! Če pa umrl ne bo, potlej ne bo take sile. Mlad človek ne sme precej žalosten postati. Jaz, postavim, ko sem na Dunaju študiral, bil sem tudi nekdaj v ta-•ko reč prišel. Zuna j mesta smo enkrat pili štirje rojaki. Pri drugem omizju je pa bilo vse polno rokodelskih pomagačev. Pozabil sem že, kako je bila navskriž zabava med nami prišla, to še vem, da je onih eden enega naših udaril. Prec smo bili pokoncu in po kranjski — to se ve malo preveč prvotni — navadi, odlomili srno vsak eno stolovo nogo in klepali smo Du-najčane, da je bilo veselje. Policija je prišla in vsi štirje smo bili eno noč zaprti. Sicer smo se pa tako dobro znali zgovori-
ti, da so bili oni otepeni še posebej kaznovani, mi pa nič. Kaj takega je človeku na-stare dni prijeten spomin mladih, divjih let."
Naposled je vendar tudi gospoda Me-žona zgovorljivost minila. Stisnil se je v drugi kot kočije, roke del pod pazduho na križ in gledal, kako konja noge Vzdihujeta in kako se oblaki zbirajo.
Za Kvasa je bil današnji dan imeniten in določilen. Ni mogel skoro sam sebi. verjeti, da bi se bilo danes vse to zgodilo. Našel je dva sorodna človeka, o katerih ni nikdar vedela da sta kje na svetu. In kaka čudna sorodnika! Toda za dobičkom, če se more dobiček imenovati, da človek spozna na smrtni postelji ležečega in čudnega starega pusteža, ki govoriti noče, za dobičkom je prišla koj izguba. Česar se je bal, zgodilo se je danes. Ni zapustil Sle-menic s skrivno ljubeznijo do nje v srcu in z upanjem, da se čez malo let vrne in bo uslišan! Ni šel, kedar bi bil sam hotel, moral je iti in pot nazaj mu je zagrajena. Da celo pustil je v trenotku marsikoga v dvomu, da je morda pobojnik, tedaj nevreden gost poštene družine. In kdo je bil prvi vzrok tega?
Bolj kakor kdaj si je Lovre v tem hipu želel prijatelja zraven sebe imeti. Le ž njim bi bil lahko govoril, govoril veliko. Pa bil je daleč od njega. Tako mu je prišla misel, kaj bo z njegovo najbližjo prihodnostjo. Drugega mu ni kazalo, kot v daljni svet iti za prijateljem, čeravno je prej bil namenjen še nekaj časa počakati, da bi se tiste sitne okoliščine zboljšale., katere slabejši del našega bitja tako ostro tirja. Domu mu nikakor ni bilo iti. Kako bi pred staro maj ko in resnega očeta stopil in kaj bi rekel? Da je bil hudodelstva dolžen ali celo, da je moral zaradi druge razmere grad popustiti, katero bi skoro gotovo po svojem enostranskem razumu napak sodila?
Med takimi mislimi je Lovre pozabil, da se pelje v ječo. Voz obstane in sodnik pravi: "Zdaj smo doma. Do večera pojte z menoj. Jaz vas bom svoji ženi predstavil in ji ne bom pravil, zakaj ste prišli z menoj. Opazoval sem vas vedno in veselim se že, da vas bom imel za zamero prositi. Zato bodite moj gost nekaj časa, ne jetnik, da se ta reč razjasni. Spali boste v čedni sobici, "katero je moj pisar imel do zdaj, in če kaj potrebujete, le povejte!"
"Zahvaljujem se vam lepo, gospod sodnik, za vašo dobrotnost. Pa za zdaj vas prosim, odkažite mi sobo, o kateri ste govorili. Rad bi bil malo sam. Upam, da se bom malo časa mudil pri vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel govoriti, ali pa še ne. Potem, ko bom suma popolnoma očiščen, porabil bom vaše prijazno povabilo, da me boste z gospo seznanili."
"Kakor vam je bolj pogodi," pravi gospod Mežon.
Tako je prišel Lovre v ječo. Neka nevo-lja ga je prijela, ko je bil sam v stanici. "To je pravica?" mislil je sam pri sebi. — Po praznem domišljevanju in površni preiskavi poštenega človeka zapro in ne pomislijo, kaj lahko vse iz takega početja pride. Kdo bi si bil davi mislil, da bom spal nocoj v najbližji soseščini navadnih tatov."
(Dalje prih.)
VSE ROJAKE
v Chicagi in okolici vabimo na lepo, zanimivo igro
"Večna luč
d
katero priredi
Društvo Marije Pomagaj,
štev. 78, K. S. K. J. v Chicagi
V PRID NAŠIM ČČ. SESTRAM V LEMONTU
v nedeljo, 14. aprila 1348
V ŠOLSKI DVORANI
Wolcott Ave. in Cermak Road
— Igra se prične točno ob 3. uri popoldne. —
— OSEBE —
MIHA OKOREN, tesar ......................................................Mr. Martin Miller
MARJETA OKOREN, žena ...........................................Mrs. Mary Blai
MARGARETA OKOREN, hči ...............................Mrs. Frances Gomilar
GREGOR OKOREN, sin ...............................................Mr. Frank Koporc
MARIJA CENTA, soseda ................................................Mrs. Paula Ožbolt
DANIEL CESAR, Margaretin zaročenec...............................Mr. John Prah
REV. JOSIP NOSAN, župnik ............................................Mr. Frank Ribic
JERNEJ NOSAN, tujec ............................................Mr. Anton Krapenc
MARIJA STANKO, učiteljica ....................................Miss Mary Vaupotič
Pisano polje
J. M. Trunk
Celi prizor te igre se vrši v stanovanju Miha Okorna, v manjši slovenski naselbini v Ameriki.
PRVO DEJANJE: popoldne spomladanskega dneva.
DRUGO DEJANJE: nekaj dni pozneje, pozno zvečer.
TRETJE DEJANJE: drugo jutro.
Mr. Math J. Grclina .iz Clevelanda je to igro prepisal iz angleščine v slovenščino; Je polna resnih in šaljivih prizorov. Pridite jo pogledati!
Vstopnice v predprodaji 35c; pri vratih 40c.
Po predstavi bo PROSTA ZABAVA in PLES, igrala bo Foysova godba vsem v zadovoljstvo. — Za splošno postrežbo bo dobro preskrbljeno.
Za veliko udeležbo vabi
ODBOR DR. MARIJE POMAGAJ.

PARIŠKI KARDINAL VER-DIER UMRL
Pariz, Francija. — Zadnji ponedeljek je pobrala smrt tukajšnjega nadškofa, kardinala Verdierja, ki je dosegel starost 76 let. Na to mesto je bi) imenovan v 1929 ter je bilo pod njegovim vodstvom okrog pe(t milijonov duš. Ob svojem imenovanju je bil najmlajši med peterimi kardinali, kar jih ima Francija. Slovel je kot učenjak, a tudi, kot dober diplomat, ko je spretno , reševal razne težke probleme s francosko vlado.
NOVA ZRAČNA ZVEZA
London, Anglija. — Med Anglijo in Portugalsko se je upostavil redni zračni promet, ki bo nekak podaljšek ameriške zračne plovbe preko Atlantika. Prvi polet s pošto se je izvršil zadnji ponedeljek.
HIŠA NA PRODAJ
Dve stanovanji, eno pet, drugo šest sob. V dobrem stanju. Cena nizka, samo $3,-500.00 na naslovu: 2020 West 22nd Place. Chicago. Vprašajte za podrobnosti ob večerih.
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOWOOOOOO-OO^OOOOOOOOOOOO^OOOOOOOO'j
NABAVITE SI ZA POMLAD — NOVO OBLEKO
Vsak moški ali ženska, ki si želi za pomladansko sezono preskrbeti novo obleko, bo v tem oziru na najbolj zadovoljiv način postrežen pri nas.
AKO SI PRI NAS NABAVITE SVOJO OBLEKO, VAM BO TA NAREJENA PO MERI TER SE GARANTIRA, DA VAM BO PRISTOJALA.
Kdor želi, lahko plačuje obleko na obroke. Mali prvi obrok, preostanek v desetih tednih s prav majhnimi naknadnimi stroški. Sprejemamo tudi stare obleke v popravilo in čiščenje. Z geslom "SVOJI K SVOJIM" se vsem cenjenim rojakom vljudno priporočam.
JOHN PICHMAN
1810 W. Cermak Rd., Tel. Canal 4033 Chicago, 111
<>O0O<K)aOOOOOOO<3CK>O{>aO<KK>OOOOaaO<>OOOO<K)OOOOOO<KlOO(K>'
Danes se počuti boljšega kakor v letih, odkar jemlje Herbtex
i
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
Mož iz Claysville je imel neprebavo vsled nervoznosti, trpel je na plinu, kislem želodcu, krčih in slabem po-čutku. Bil je žolčen, zaprt in omotičen. Pravi, da je Herbtex čudovit.
"Predno sem začel uporabljati Herb-tes-, sem trpel cela leta vsled stanja mojega želodca, jeter in drobovja," pravi Mr. W. H. Kerns iz Claysville,
Penna.
."Moj želodec je postajal či.mdalje slabši in prišlo je do tega, da sem mogel komaj kaj pojesti, ne da bi mi povzročalo dosti težav. Res, komaj sem končal obed, ko sem imel že ostre na-' pade neprebave. ali pekočin in vse v želodcu sem čutil kakor kepo svinca. Zaprtje me je nadlegovalo skoraj vedno in moja jetra so bila tako počasna, t|a sem se pogosto čutil žolčen in nekako onemogel. Moje spanje sploh ni bilo poživljajoče in jed mi ni nikoli nekako prav teknila. ')
"Živci so mi bili razdrapani in pogosto sem imel napade omotice, ki so me skoraj popolnoma zdelali.
"Poskusil sem toliko različnih zdravil, ne, da bi se kaj izboljšal, da sem skoraj opustil upanje, da zopet ozdravim, toda neki prijatelj mi je rekel, naj bi poskusil Herbtex, češ, da se zdi, da pomaga vsakomur, in tako sem si pre-skrbel zalogo Herbtex, akoravno sem bil od začetka nekoliko skeptičen. Te-
MR. W. H. KERNS
kom nekaj dni sem pričel čutiti se boljšega in koncem tretjega tedna sem se počutil, res "pri sebi". Zdaj imam dober apetit in najboljše pri tem je, da vse, kar jem, prija želodcu ter ne trpim nikdar na plinu, krčili ali kislosti.
"Zaprtje je premagano, živci so se mi pomirili, omotičnih občutkov nisem imel cele tedne in moja moč je upo stavljena. Z veseljem povem svojo izkušnjo s Herbtexom, upajoč, da bodo čitali drugi, ki trpe kot sem jaz, in, da bodo tudi poskusili Herbtex.
POSEBNA PONUDBA: redna cena za Herbtex je $1.25, pošljite samo $1 v Money Order, gotovini ali čeku na Herbtex Co., Dept. Al, Wheeling, W. Va., in zavoj Herbtexa (zaloga za več kot dva tedna), vam bo poslan s poštnino plačano.
Iz zelo resnega vira pouza-mem, da je baje Hitler namenoma pognal Stalina na> Finsko. Ni le gola trditev. Ako so dokazi pristni, bi bilo tako. Da Hitleru ni za Stalina, to stoji, in da Stalinu ni za Ilit-lera, o tem bi jaz ne dvomil. Hitler je 'baje hotel Stalina o-slabiti, in ta namen bi bii dosegel v precejšnji meri. Prvič so bili Finci menda tako utrjeni, da sta utrjeni črti na zapa-du (Maginotova in Siegfriedo-va linija) le bolj papirnati; potem je Fincem pomagala izredno trda zima, in junaško so se Finci borili. Ruske izgube so znatne celo tudi za Rusijo, dasi so poročila pretiravala. Hitler se sicer široko-usti, da so bili Angleži najbolj udarjeni, ko je prišlo do miru, ampak Angleži tudi trdijo, da niso šli Hitleru na li-manice, niso šli, kakor Stalin v past.
O Rusiji je prekerno pisati. Vsaka količkaj ugodna, dasi morda pravilna sodba, se razglaša kot odobravanje komunizma, avtokracije, stalinizma, morda celo ateizma in boljševizma najgrše vrste. Ko je Stalin pričel z operacijami, se ni vedelo, do kam bo šel. Izraz "napad" je bil kolikor toliko opravičen, in pisalo se je, da hoče Stalin Fince uničiti. Zdaj so znani pogoji za mir. Finci so izgubili to in to, ampak vse Finske Stalin ni vzel, ali je morda ni mogel vzeti, kar pa je manj verjetno. Prej je Moskva poudarjala strategične potrebe, svobodo v Finskem zalivu, prekerno lego Leningrada, 'bazo za napad od strani kapitalističnih sil itd. Mir se glasi, da je Stalin vzel le, kar je smatral potrebno za zaščito Rusije in njen razvitek na severu. Ako ostane pri tem, se Moskva ni lagala, ker Finska je okrnjena, ampak še obstaja. Vsaj v tem oziru se zdaj lažje piše o
—	kletki, ker je Stalin razbil le to kletko in se je Rusija oprostila. Za jutri pa nihče ne ve.
Ako pa je res Stalin bil pognan na Finsko po Hitleru, se tu lahko začne drugo poglavje. Stalin bi težko kaj takega pozabil. Tu bi se pa zopet lahko začelo še drugo in malo drugačno poglavje. Stalin ni Slovan, niti se ne more pričakovati, cla bi mislil na kako slovanstvo, kvečemu le, kolikor bi mu služilo v lastne in politične namene. Prebrisan in prekanjen pa je Stalin. Ce ga je Hitler pognal, se bo Stalin maščeval, in za slovanstvo bi moglo nekaj prit^ le iz tega nasprotstva. Ako pa Hitler ni pognal Stalina namenoma na Finsko, in je Stalin sam radi pakta s Hitlerem začel z
—	napadom, da se reši kletke, potem ni ravno izključeno, da gresta Hitler in Stalin skupaj, oziroma, da Hitler dobi pomoč od Stalina in Rusije, ker je Rusija na severu zdaj prosta. Tako tudi danes pišejo in govorijo celo o osi: Rim-Berlin-Moskva. V tem slučaju bi rusko-finski mir težko kaj prinesel za — slovanstvo, kakor se neki upi vzbujajo. Ce ostaneta Hitler in Stalin skupaj, in 'bo Rusija Nemčijo zalagala s sirovina-
mi, da ji pomaga zoper Angleže, Hitler lahko zmaga, in če zmaga nemški nazijzem, je za slovanstvo dejano, ker Hitler se niti pred Rusijo ne bo ustavil in zatrl bi še tam vsako slovansko sled, če ,je tam še kaj slovanskega.
Niti ni misliti, da bi se Stalin in Hitler nekako zmenila pri evropejskem vzhodu. In če bi se. Cehe in Poljake Hitler že ima, zahteval bi gotovo tudi Balkan že radi pohoda na vzhod skozi Carigrad, in kaj naj ostane Stalinu?
Dokler ni nič gotovega, se še lahko ugiba, da sta Hitler in Stalin le "zaveznika," ker trenotno tako kaže, in da bosta pri najmanjši priliki skočila drug na drugega, in tu bi bilo za slovanstvo nekaj upanja, ker bi prišli zapadni Slovani iz Hitlereve in nemške sfere, nekako v rusko, toraj vsaj kolikor toliko morda le v slovansko območje.
Ako je Hitler Stalinu nastavil na Finskem past, moremo upati, da bo Stalin z a grmel, olja in kruha bo pa dal Hitleru le v meri svoje orientalske prekanjenosti.
ZMEDA V
ILLINOISU
Zakonodaja dobila poziv dveh strani.
od
Springfield, 111. — Kdo je
pravzaprav governer v Illinoi-su, o tem se je ta ponedeljek vneto in burno razpravljalo. Take situacije, v kakoršni se je nahajal zdaj, Illinois v svoji zgodovini še ni doživel. Do-Čim je Horner, ki je bil od ljudstva izvoljen governer-jem, še živ, dasi 'baje nekaj bolan, se je pa podgoverner (Lieut. Gov.), John Stelle, v ponedeljek nepričakovano postavil na governersko mesto, objavil, da je Horner fizično nesposoben za opravljanje državnih poslov, in sklical izredno zasedanje zakonodaje za 30. aprila . Horner pa je tudi sam že prej sklical zasedanje za isti dan. Zakonodaja bo morala odločiti, kateri poziv je zakonit, ako se razmere ne bodo že prej izčistile. Bržkone pa se je vse to zgodilo le pod vtisom primarnih volitev, ki so se vršile v torek in v katerih je Stell6 kandidiral proti Hornerjevemu nomi-nirancu, Hersheyu.
Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista?
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918
3925 West"26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do* poldne na WGE6 postaji* 1360 kilocycles.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želit« o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate ti» razpolago lasneg* rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam t
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pilite n® podpisanega za vsa pojasnila in Z* cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street* JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787