245
mestni magistrat ljubljanski in pa trgovska in obrtniška zbornica. Zdaj je na podlagi omenjenih preiskav, pri katerih se je priznalo, da je treba prometne ovire na Dunajski cesti odstraniti, visoko c. kr. železniško ministerstvo povabilo upravni svet c. kr. priv. južne železnice, naj brž ko mogoče napravi in predloži generalni načrt o tej stvari. Kar se tiče poslopja južno-železniške postaje v Ljubljani se priporoča, da bi se gradilo novo poslopje nasproti Eeseljevi cesti. Ko bode generalni načrt sestavljen, snidila se bode konferenca h kateri bodo povabljeni tudi c kr ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku, magistrat ljubljanski, trgovska in obrtniška zbornica in drugi faktorji, katerim je varovati javne interese. — Ker je tudi uprava južne železnice preverjena, da je treba omenjene nedostatke odpraviti, d* se bode ložje vršil promet na južni železnici v Ljubljani, se sme tudi upati, da bode konferenca se zjedinila, kako bi se upravičenim željam prebivalstva ustreglo in da se bodo   sklepi tudi  izvršili in promet   olajšal.
—  Železnica Brezovica-Vrhnika. Pri visokemu c kr. železniškemu ministerstvu vršile so se 12. marca t 1. obravnave o financiranji in zgradbi lokalne železnice Ljubljana (Brezovica) Vrhnika Koncesijonarje zastopali so dež. poslanec Ivan Hribar, župan ljubljanski, dež poslanec Gabrijel Jelovšek, župan vrhniški in Ivan Gruden, c kr. davkar v p. na Vrhniki in ker se je vse vredilo, je pričakovati vsaki dan razglasa dopustilnice za omenjeno železnico v državnem zakoniku. Giavinskih delnic se bode izdalo za 50 000 gld., od katerih jih dobi dežela Kranjska za 20 000 gld., kranjska hranilnica v Ljubljani in nekateri zasebni interesentje pa za 30.000 gld. Priroritetno posojilo, katero bode razdeljeno v delne zadolžnice, bo pa znašalo 400 000 gld., in to garantuje država Ker bo železnica le 12 kilometrov dolga in so, kakor se poroča, vsi načrti pripravljeni, sodimo, da se bode zgradba kmalu oddala in da bode tudi kmalu zgrajena, ker posebnih težkoč pri delu mislimo, da ne bo.
—  Narodna šola v Velikovcu. Da učenci „ Narodne šole" v Velikovcu ob slovesnih prilikah morejo dostojno nastopiti tudi na zunaj, omislila se jim je nova šolska zastava. Izdelale so jo Č šolske sestre v Mariboru. Zastava ima na jedni strani podobo Matere Božje z Jezuščkom v naročji, na drugi podobo sv. Cirila in Metoda častite mariborske sestre dodajo dva traka. Na jednem je napis: „Naša ljuba Gospa, prosi za nas Boga!", na drugem pa: „Sv. Ciril in Metod, prosita za naš rod". — Da se pokrijejo stroški za zastavo, gre do vseh slovenskih rodoljubkinj in rodoljubov prošnja za radodarne doneske, kateri naj se blagovolijo čim preje dopo-slati upravništvu  ,Mir-a"  v Celovcu
—    Novo žensko podružnico Cirila in Metoda so ustanovile rodoljubkinje v Rojanu pri Trstu
—    Ustanovitev društva za povzdigo prometa tujcev. Na poziv gospoda župana Ivana Hribarja vršilo se je dne 2. junija pod njegovim predsedništvom. v mestni dvorani zborovanje in posvetovanje o ustanovitvi društva za povzdigo prometa tujcev. Od povabljenih gospodov udeležilo se je tega posvetovanja precejšnje število in se je vsestransko povdarjalo, da bi zdaj, ko je Ljubljana vsled potresne katastrofe postala sirom sveta znana, bilo umestno in zanjo koristno, da se v njej povzdigne v zadnjem času občutno pogrešani promet tujcev, ter da se store v tem oziru kaki koraki. Po daljši debati sklenilo se je, da je, predno se spušča v meritorično razpravo zadeve, v^ liti komite 10 Članov, ki bi storil pripravljalne korake v tem oziru V ta komite bili so pri tem zborovanju voljeni sledeči gospodje: Prof. Vinko Borštner, hišni posestnik, Fran Doberlet sen , kanonik dr. Sebastian Elbert, c kr. vladni svetnik Ludovik marquis Gozani, redakter Julij pl. Ohm Janu-schowsky, profesor Ivan Maher, notar Ivan Plantan, odvetnik dr. Makso Pire, prof. Fran Orožen in fin. komisar dr. Rudolf Eoshnik. Komite konstituviral se je takoj, ter volil predsednikom gospoda kanonika dr. Elberta.
—   Izlet »Glasbene Matice« v Postojino se  je vršil minolo   nedeljo ob najlepšem vremenu   in   najobilneji   udeležbi.
Nad 600 izletnikov je dospelo v metropolo Notranjsko. Vrli Postojinčani so najlepše pozdravili izletnike. Na kolodvoru so jih sprejeli tržki župan in narodna društva. Vsa Postojina je bila v zastavah in rodoljubkinj e so sipale cvetlice na došlece. Ob zvokih godbe in pokanji topičev je lep sprevod šel v trg. Po sv. maši v župni cerkvi je bil ogled jame, na to obed in po obedu koncert. Pevska zbora, ki sta nastopila v jami in pri koncertu sta žela obilno pohvalo. Prosta zabava, ki je sledila koncertu je nudila najraznovrstneja razvedrila, katera je prirejevalni odbor preskrbel. Lep izlet ostane vsem udeležencem v najboljšem spominu, „Glasbeni Matici" pa mora biti v ponos.
—   Razširjenje kolodvora južne železnice v Ljubljani in odprava prometnih ovir na Dunajski cesti. C. kr. glavna inšpekcija avstrijskih železnic je predložila c. kr. železniškemu ministerstvu poročilo v obravnavi zastopnikov južne železnice in mestnega magistrata ljubljanskega o nedo-statkih južne železnice kolodvora in o odpravi prometnih ovir na Dunajski cesti v Ljubljani, kjer jo križa južna železnica. V teh stvareh vložili so prošnje na ministerstvo in na glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice deželni odbor kranjski,
Novice.
246
—    Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani. Magistrat ljubljanski naznanja, da velja od 1. julija 1897. naprej v Ljubljani sledeča prevozniška tarifa: I. Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se: za prvo četrt ure z jednim konjem 25 kr , z dvema konjema 40 kr.: za vsako daljno četrt ure z jednim konjem 25 kr., z dvema konjema 30 kr. II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestja brez ozira na dobo vožnje se plača: a) po dnevi: z jednim konjem 40 kr, z dvema konjema 60 kr.; b) po noči: z jednim konjem 50 kr, z dvema konjema 80 kr. Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr. Ta vozna odredoma velja jednako za vse dni, tudi za nedelje in praznike,
za vsako vreme in ne glede na to, se li vozi več ali manj oseb. Vsaka začeta četrt ure se šteje za celo, če se tudi ni pretekla. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto s tistim časom, za kateri je voznik naročen, in tudi pride na odme-njeni kraj. Ako pride pozneje kakor je naročeno, računati je voznino od časa prihoda. Če je pri kaki vožnji plačati mit-nino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev. K dnevu se štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od 6. zjutraj do 9. zvečer, v drugih mesecih pa od 7   zjutraj do' 6. zvečer.
—   Slavnost v Ljubljani, katero priredi dne 27, junija t. 1. pevsko društvo „Ljubljana", bode zares prava narodna slavnost Ta dan združili se bodo v Ljubljani vsi slo-jevi našega naroda v proslavo slovanske pesmi in narodne stvari. Po društvih bodo zastopani slovenski književniki, umetniki, učitelji, obrtniki, delavci, narod, kakor tudi oni možje, ki zastopajo kulturna slovenska podjetja. Zastopan bode torej celokupen narod slovenski. Do zdaj so. prijavila naslednja društva svojo udeležbo: Slovansko pevsko društvo v Trstu, delavsko podporno društvo v Trstu z zastavo, pevsko društvo „Hajdrih" na Proseku, slovensko pevsko društvo v Ptuju, pevsko društvo „Lira" v Kamniku z zastavo, pevsko društvo „Glas" v Sodražici, Celjski Sokol v Celju, Zagorski Sokol v Zagorju z zastavo, akad. društvo „Slovenija" na Dunaju, akad. društvo „Triglav" v Giadcuz zastavo, čitalnica v Spodnji Šiški z zastavo, čitalnica v Skofji Loki z zastavo, čitalnica v Kamniku z zastavo, čitalnica v Bizoviku z zastavo, slovensko bralno društvo v Tržiču, družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, »Glasbena Matica" v Ljubljani, slovensko pisateljsko društvo v Ljubljani, slovensko učiteiljsko društvo, ».Ljubljanski Sokol" z zastavo, Narodna čitalnica v Ljubljani z zastavo, klub slovenskih biciklistov „Ljubljana, I splošno ljubljansko kolesarsko društvo, slov. planin, društvo, slov. kat. del. pevsko društvo ,.Zvon" v Ljubljani, slov. del pevsko društvo „slavec" z zastavo, veteran kor v Ljubljani, tamb. klub ,,Zvezda" v Ljubljani, »Jadranska Vila" na Sušaku z zastavo. — Do zdaj so obljubili udeležiti se slavnosti naslednji slovenski skladatelji gg.: dr. Benjamin Ipavec, Fr. S Vilhar iz Zagreba. Danilo Fajgelj in Karol Hoffmeister. Gospod dr. Benjamin Ipavec posvetil je pevskemu društvu »Ljubljana" krasno skladbo: „Da sem jaz ptičica, kam bi zletela", katero bode pel mešan zbor na koncertu dne 27 t. m. Eadi potrebnih priprav želi in prosi društvo „Ljubljana", da se ostala društva čim prej odzovejo in prijavijo svojo udeležbo. Na bratsko svidenje torej v matuški Ljubljani.
—   Slavnostna otvoritev »Narodnega doma« in blagoslovljenje zastave »Celjskega Sokola« vršilo se bode dne 7. in 8. avgusta t. 1
—   Birmanih je bilo letos v ljubljanski stolnici bin-koštno nedeljo 1455, na binkoštni ponedeljek 290.
—   Kmetijske družbe letošnji občni zbor se bode vršil dne 8. julija.
—   Vojaško. Gojenci tržaške kadetne šole vadili se bodo letos na Gorenjskem v mapiranju. Jeden oddelek (1 častnik in 60 gojencev)  pride v Lesce in ostane tam od 18.
do 23 julija, drugi oddelek 4 častniki in 45 gojencev), pride v Eadovljico, tretji (1 častnik in 15 gojencev) pa na Bled, kjer ostaneta od  18. julija do  10.  avgusta
—   Lregalizovanje podpisov. Vsa sodišča so dobila od pravosodnega ministra posebno okrožnico, s katero se opo-zarjajejo, da ne smejo strank, katere hočejo, naj jim sodišče kaj legalizuje, siliti k notarjem, nego morajo brez ugovora izpolniti svojo dolžnost
—   V mestno hranilnico v Novemmestu je ulo-žilo meseca maja 89 strank 16 309 gld. 69 kr. vzdignila pa 72 strak 7599 gld. 36 kr. Posojil se je izplačalo 11 strankam 6550 gld.
—   Izpred porotnega sodišča. Dne 8 junija sta bila obsojena Anton Bistan posestnik iz Lošic v litijskem okraju na pet mesecev in njegova dekla Marija Knez na dva meseca težke ječe. Bistan je po krivem prisegel da ni oče nezakonskega otroka Rozalije Dolinar in dekla Knez je tudi v korist svojemu gospodarju s prisego po krivem pričala — Drugo porotno zasedanje se je s to obravnavo končalo
—   Povodenj. Nalivi dne 10. junija so provzročili, da je okrog Borovnice močno narasla voda poplavila senožeti in polje. Škoda je velika.                          +
.— Nesreča. Dne 6 t m. po noči je 20Ietni Janez Kovačič iz Obločič pri Staremtrgu pal s kozolca, kamor je hotel iti spat, ulomil si tilnik ter čez dva dni umrl.
—   Treščilo je binkoštni ponedeljek v konjsko čred a nad vasjo Grahovo ter ubilo 100 gld. vredno kobilo Flor. Srebotnika iz Grahovega. Eno žrebo je omamilo.
—   V Ljubljanico je skočil dne 13 junija nepoznan človek. Beračil je v neki gostilni Ker je bil sila nadležen so mu gostje zapretili s stražnikom Nad tem se je berač razjaril rekoč: »Današnjega dne nečem več preživeti" in je letel naravnost v Ljubljanico in v njo skočil ter se kmalu skril pod njo.
—   Toča je pobila po Vipavskem in močno prizadela vinograde. Uradno  se ceni škoda na  16 000 gld.
—   Z voza je pal dne 4 t m v Medvodah Frane Strgar iz Vikrč, ko je odkladal vreče. Pobil se je tako nevarno,  da je vsled dobljenih poškodb drugi dan potem umrl.
-— Vojak utonil. Dne 2 junija peljala sta se v Mariboru korporal Bierbauer 47 pešpolka, plavalni mojster vojaške plavalnice in korporal Robot v čolnu po Dravi k plaval-nici. čoln je zadel ob mostnico in se razbil. Bierbauer je utonil Robot se je s plavanjem rešil.
—   Velik pretep mej laškimi in slovenskim delavci. V Skednju pri Trstu gradi kranjska industrijalna družba plavže. Dotična dela izvršujejo poleg slovenskih delavcev tudi laški Uprav satanska hudobnost laških delavcev je v soboto prouzročila velik pretep. Ko so opoldne delavci počivali, šli so neki laški delavci in razstrelili prav v bližini Slovencev neko skalo, ne da bi bili slovenske delavce obvestili. Storili so to z očitnim namenom, da pobijejo nekaj Slovencev. Eksplozija je obsula slovenske delavce s kamni in mnogo iz njih je bilo zadetih. Pravi čudež je, da ni bil nihče ubit. Posledica tega je bil pretep, katerega se je udeležilo kacih 600 oseb. Dva Laha in jeden Slovenec so bili težko rajeni. Poli-licija je aretovala tri osebe. — V nedeljo o polnoči je neki Fusconi napadel nekega Slovenca klicoč: Pojdi sem, slovenski prasec, da te razsekam na kose. Policija je Fusconija aretovala; našla je pri njem veliko bodalo Nekateri iz Italije doŠli delavci so sprevideli, da jim ni obstanka, ker se je vsled vladajoče razburjenosti bati, da se primerijo novi izgredi, in so se zategadelj odpeljali na Laško.
—   Regulacijska akcija v Ljubljani. V občinskemu svetu ljubljanskemu se je v zadnji seji poročalo o dosedanjih uspehih regulacijske akcije. Dosedaj pečal se je občinski svet v 70 slučajih z odkupi in je dosedaj vzprejel ponudb, oziroma
247
stavil protiponudbe s skupnimi odkupninami v znesku 468.146 gld. 15 kr. Sklenila je mestna občina dosedaj 31 odkupnih pogodb s skupno odkupnino 244.642 gld. 59 kr. in faktično v gotovini izplačala 218.100 gld. 71 kr. Mej dosedanje odkupe vzprejela se je tudi odkupna zadeva hiše Ehze Sedlar na Marije Terezije cesti v namen otvoritve dovozne ceste na državni kolodvor za odkupnino 9600 gld. Posestnika Ivan Vilhar in Eajko Arce na Sv. Petra cesti nista vzprejela protiponudb mestne občine, katera je prvemu ponudila 30 000 gld., drugemu pa 18 000 gld., tudi g Josipina Piki v Frančiškanskih ulicah noče nič vedeti o odkupu svojega slavbišČa in vrta. za kar jej je mestna občina obljubila 30.000 gld. Ako te zneske odbijemo od dosedanje skupne odkupnine, znašajo ostale odkupnine 380 546 gld 15 kr , katere je mestna občina dosedaj vzprejela in na katere je ista vezana. Kot premoženje regulacijskega zaklada smatrati je 1.) brezobrestno posojilo države pr. 100.000 gld. ; 2.) darilo kranjske hranilnice pr. 50.000 gl.; 3 ) 3<>/0 posojilo vojvodine Kranjske pr. 450.000 gl.; 4) odkupnine za prodani svet pr. 40 000 gld ; 5) eventualni dobiček efektne loterije na kmst regulacijskemu zakladu pr. 30.000 gld - skupaj tedaj 670 000 gld. Ako se odbijejo dosedanji izdatki ostane v pokritje nadaljnjih odkupov še 289.453 gld. 85 kr. Dalje se je poročalo o onih odkupih, kateri naj se v pivi vrsti kakor hitro mogoče izvrše. Kot take določil je regulacijski odsek: 1 ) Hišo g Eajka Arceta na sv. Petra cesti, kateri zahteva za odkup 26.000 gld ; 2) hišo gosp. Ivana Vilharja v Frančiškanskih ulicah in na sv. Petra cesti, kateri zahteva 40.000 gld. ; 3 ) hišo g. Petra Strela pred Škofijo, kateri zahteva 53 000 gld.; 4.) hišo g Frana Štruklja v Dolgih ulicah, kateri zahteva 50 000 gld.; 5.) hišo g Iv. Jermana ravno ondi, kateri utegne zahtevati 14.000 gl.; 6.) hišo g Josipa Maverja na Marijinem trgu, kateri zahteva 25 000 gld. ; 7 ) prodajalnico g. Viktorja Schiffrerja na Marijinem trgu, kateri utegne zahtevati 15 000 gld.; 8) svet pri uršulinskem samostanu, ki zahteva najmanj 10 000 gld ; 9.) hišo g. Filipa Supančiča na Rimski cesti, ki zahteva 7000 gl.; 10.) hišo gosp. Matije Jagra na Radeckega cesti, ki zahteva 12.000 gld.; 11) hišo Jerneja Černeta v Eibjih ulicah, za katero utegnejo njegovi dediči zahtevati 7000 gld.; 12.) svet pri Cernetovi hiši na sv. Petra cesti 3000 gld. ; 13.) župnišče sv. Jakoba cerkve v morebitnem znesku 10 000 gld.; 14 ) hišo Palusa-jevih dedičev, ki zahtevajo 10.000 gld.; 15.) svet g. Jurija Auerja v Wolfovih ulicah 1000 gld. in 16.) svet hiralnice na Eadeckega cesti 3000 gld. — torej v skupnem znesku 286.000 gld. Ker so pa zahteve večinoma pretirane, utegnejo znašati končne odkupnine za te nujne nakupe le okolo 220.000 gld. ter imajo zadosti pokritja v regulacijskem zakladu. Kot važni smatrajo se tudi odkupi Češnovarjeve hiše na Starem trgu, Hanseljeve hiše v Kolodvorskih ulicah, poslopij Zeschkovih dedičev in svet, oziroma hiša g. Karoline Treo na sv. Petra cesti v skupnem znesku pr. 24.000 gld. Občinski «vet odobril je to poročilo ter izrekel, da se gori omenjeni odkupi v prvi vrsti nujni, mestnemu magistratu pa naročil, da stopi glede odkupa v dogovor z dotičnimi posestniki.
—   Tisočletja star kruh. V egiptskem oddelku kraljevskih muzejev v Berolinu se nahaja nekaj komadov kruha, ki izvirajo iz groba Mentuholepa in so bili pečeni okrog leta 2500 pred Kristusom. Ko so našli te kruhe imeli so deloma plošČnato okroglo deloma kegljasto podobo, dane3 so skoro že sam prah. Nedavno je profesor Witmack preiskal te kruhe. S pomočjo drobnogleda je mogel dognati, da so kruhi pečeni iz ječmenove na debelo smlete moke. Ta uspeh preiskave potrjuje zopet domnevanje, da je ječmen stareji nego pšenica.
—  V predoru ponesrečili. V predoru pri Montonu na južnem Francoskem je 8. t. m. 40 delavcev izvrševalo neke poprave, kar se predor udre in jih zasuje. Doslej so re-
šilci izkopali 16 ponesrečencev; izmej teh sta dva bila mrtva, 14 pa nevarno ranjenih. Ostali so najbrž ubiti.
—   Velika eksplozija. V Stefanskirchenu na Bavarskem je treščilo v smodnišnico, v kateri je bilo spravljenega 500 gld. smodnika. Smodnik se je vnel in eksplodiral s tako silo, da je razrušil ednajst drugih pavilijonov in izruval več dreves. Celo v mestu, ki je oddaljeno 2 km od smodnišnice je bilo vsled eksplozije pobitih več oken in polomljenih nekaj vrat.
—   Morje preplavilo je mesto Voiron na Francoskem. Nastala je morska troba in morje je preplavilo mesto broieče 11 000 stanovnikov. Voda je podrla vse tovarne in razrušila več hiš Škoda se ceni na 10 milijonov frankov. Več oseb je utonilo.  Voda je stala v mestu 6 metrov visoko
Svetloba in daljava solnca. Zvezdoslovec Boud je izraČunil, da solnce sije 470 tisočkrat, Zollner celo da 619 tisočkrat jasneje, kot polna luna. Zvezdoslavec Eksner primerja solnčno svetlobo k svetlobi navadne sveče in sklepa, da svetloba solnca je ravno tako velika, kakor da bi človek zažgal 1000 kvadriljonov navadnih sveč In veste, kaj to pomeni? 1000 kvadriljonov se piše tako-le:
1.000.000.000 000 000 000 000.000.000 Ako bi tedaj kdo hotel napraviti „špas" in „narediti si solnce" naj vzame toliko sveč, jih zažge in — ima solnce na zemlji. — četudi ima solnce za nas ljudi veliko važnost ter je naš največji dobrotnik, tako, da ga še dosti oceniti ne moremo, se zanj vendar manj brigamo, kakor za bledo luno To je sicer čudno, a vendar povsem umevno Solnce nam namreč ne dovoljuje, da bi mu mogli lahko gledati „v obraz". No, in mi ljudje imamo že to navado, da imamo najrajši tistega, kdor je odkritosrčen in kateremu moremu pogledati v obraz. Vrh tega pa jo solnce od nas vendar le predaleč. Predaleč? Da! Torej solnce je od nas dalje kot luna? Ah, precej, precej dalje! Ako bi se bila Adam in Eva, katerea sta poleg sv. Pisma živela 4000 let pred Kristusom, takoj, ko sta bila iz raja pregnana, napotila proti solncu, in šla na dan 10 ur, bila bi zdaj še le na polovici pota. In ako bi se vsi ljudje, kar jih je že bilo od Adama do danes, postavili jeden drugemu na glavo, bi zadnji in najvišji solnca vendar ne do-sel. ŽeiezniČni vlak. kakor je dokazal profesor Jung, bi vozil od nas do solnca 263 let Krogla iz topa bi letela na solnce devet let. Kakor je neki Američan izračunil, bi veljala želez-nična karta od nas na solnce 930 tisoč dol. ali 2,325 000 gld. Sploh se računi, da je solnce od nas oddaljeno 148 milijonov kilometrov.
—  Kronane glave — doktorji. „ Pester Lloyd" prinaša kratek seznamek resničnih  —  ne  častnih   —   doktorjev.
v
Mej temi so : Oskar 11, kralj Švedov in Norvežanov, je že 30 let doktor modroslovja. Brat naše cesarice, vojvoda bavarski, Karol Božidar, je praktičen zdravnik. Tudi princ Lu-dovik bavarski je zdravnik. Knez Viljem, veliki vojvoda Meklen-burg-Streliški, je doktor. Njegova bratranca sta takisto doktorja modroslovja. Vladajoči veliki vojvoda Sachsen-Weimar-Eisen-nachški, Aleksander je doktor prava in rektor vseučilišča v Jeni. njegov brat, princ Viljem, je tudi jurist in istega stričnik takisto. Dr. princ Maks Viljem, striČnik Saksonskega kralja, je postal lani duhoven. Znano je pa, da je tudi kraljica portugalska napravila izpit iz medicine, da more zdraviti svojega moža, ki se sicer ne zaupa  nobenemu zdravniku.
—   Časopis za berače je najnovejša pridobitev sedanje kulture. V Parizu se ustanovi dnevnik za „hišne, cerkvene in popotne berače." Dnevnik obsega le jeden list, t. je dve strani. Vsebina obsega točne podatke, kje in kdaj se vrši kaka slovesnost, kaka poroka, kak krst, pokop itd. Dalje se objavljajo ulice in hišne številke imovitih in znano radodarnih ljudij. Sporočajo se tudi sprejemne ure in — najboljši način beračenja Dnevnik je torej tudi nekaka metodika za mlade berače. Zares, svet napreduje!
—- Strašen napad z dinamitom. Iz Havane na Kubi poročajo, da so blizu Havane ustaši razdjali z dinamitom osobni vlak; Ubitih je bilo več kakor 100 osob, največ vojakov.
— Sest zamorcev obešenih. „Amer. Slov." prinaša nastopno notico: Zaradi umora priletnega moža in njegove družine in nasilstva dveh mladih deklet in požiganja hiše je zaprla kakor se poroča 6. maja iz Taxasa, policija v Sunny-side, Walter countv šest mladih zamorcev. Lansko jesen bil je nek Nemec iz Brenhama oropan za 65 dolarjev. Slutnja je letela na štiri Thomasove dečke, ki so priznali tatvino in povedali, da so dali 30 dolarjev Henry Danielsu Daniels je potratil denar in Thomasovi dečki so sklenili iztirjati denar ali pa ubiti Danielsa V nedeljo zvečer so izvršili konec svojega načrta. Henry Daniels, star zamorec živel je s svojo unukinjo Mary in 71etnim otrokom. V nedeljo zvečer ulomili so v hišo, grozno mesarili in naposled tudi Danielsa, ki je branil unukinjo in hčer, ubili. Vrgli so na to njega in unukinjo v vodnjak, hišo pa zažgali, ker so mislili, da bodo na ta način prikrili hudodelstvo. Ljudem v okolici se je koj drugi dan čudno zdelo, ogenj bi jih še ne izdal, da ne vidijo teh ljudij več Sli so na kraj in se poučili o vsem dejstvu. Policija in meščani so takoj začeli zasledovati morilce katere se jim je posrečilo najti pa kratkem trudu V noč podali so se v stanovanje Thomasovih dečkov in so jih jemali posamezno. Najstarejši je imel 21 let. najmlajši 13 let; štirje bili so bratje. Ko. so jih prijeli, našli so na njih krvavo obleko. Na to odvedli so jih v ječo. Okolu polunoČi bila je jetniška straža od druhali premagana in jetnike so odpeljali na Bazzos, severno od tu. Kmalo na to slišali se je 40 do 50 strelov in nastalo je zopet vse mirno. Nekega jutra našli so na močni veji velicega drevesa mrtva trupla šesterih zamorcev. Na stotine ljudij iz raznih krajev je prišlo gledati ta prizor. Kolikor se more vedeti, druhal bila je sestavljena iz belih in črnih mož.
¦— Poročena v ječi. Iz Wimingtona v državi, Ohio, poročajo z dnem 7. maja t. i. naslednji dogodek „Amer. Slovencu" : Pred nekaj dnevi prijela je policija Irvin Schaw-a in Gertie Fischer zaradi tatvine konj. Mladenič je golobrad. Deklica je lepe vnanjosti, stara 16 let, ter nizke postave. Oba sta se združila in sta skupno kradla konje iz namena, da prideta na to način do denarja, da bi se poročila in napravila pohištvo. Prvi poskus jima je izpodletel in pokazal, da je tudi zadnji. Konje sta znala krasti, ali prodati ne. Ko sta jih gnala na trg že so ju prijeli in račun na medeni teden se je izpremenil v toiiko, da sta morala v ječo Bila sta zelo osupnjena. Mladost obeh jetnikov je seveda zelo prizadeta z ozirom na lahko razsodbo, namreč — jedno leto v kaznilnico. Jedno leto pomeni dolgo časa za zaljubljenca, posebno če se pomisli, da je to leto leto ločenja. Šestnajsletna Gertie je rekla, da je to „shame" in da čas ne bo nikoli potekel. V okrajni ječi se je zaljubljencema dovolilo da se smeta vsaki dan videti, govoriti med seboj. Konec teh pomenkov je bil ta da sta sklenila poročiti se, predno ju odvedejo v kaznilnico ter ju razločijo. Jedna sama stvar delala jima je preglavico ter ovirala izvršiti njun namen. Gertie ni še dosegla starosti kakoršne je potreba v državi Ohio, ako se hoče dekle omožiti brez vprašanja svojih starišev. Gertiena mati živi v mestu Davton, zato se jej je poslalo pismo in v njem pojasnjen položaj njene hčere. S povratno pošto došel je odgovor priletne ženice-matere in ob enem — dovoljenje Kmalu na to vršila se je poroka. Nevesto in ženina so odvedli iz ječe v čuvajevo pisarno, kamor je došel metodistovski pridigar, ki ju je zvezal. Videti je bilo tisti hip, da je mlada zakonska dvojica ravno tako srečna in zadovoljna, kakor tedaj, ko se je skrivala po gorah na plenu po konjih premoženju in sreči.
248
— Prebivalstvo v Švici. Sredi 1896. leta je štela Švica 3,039,855 milijonov prebivalcev. Mej kantoni ima Bera-542.000 duš; najmanj prebivalcev šteje kanton Innerhoden ki šteje le 13.000 duš.