PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 063/472-596 GSM: 041 666-468
Občina Žalec
Varna pot v jamo Pekel
Celje - skladišče D-Per
COBISS Q
Lekarna Žalec praznovala peto obletnico
str. 12
Anketa
Kaj je idealen dopust
Saviniske zgodbe
Motoristični praznik na Vranskem
‘ str. 25
Žalski teritorialci orožja niso dali
Ludvuk Semprimožnik (lew) in Adi plošče.
Natanko deset let od dneva, ko so tovorjaki Jugoslovanske armade iz Žalca prazni odpeljali nazaj v vojašnico Celje, je bila na obrambnem stolpu v Žalcu odkrita plošča v spomin na odločitev takratne občine Žalec in občinskega štaba Teritorialne obrambe, da orožja ne dajo armadi. Slovesnosti ob odkritju plošče so se udeležili vsi, ki so takrat odigrali pomembno vlogo pri tej odločitvi in dogodkih, ki so sledili in
Vidmajer med odkrivanjem spominske
ki so nazadnje pripeljali do samostojne Slovenije. Ploščo sta odkrila takrat še predsednik občinske skupščine Občine Žalec Ludvik Semprimožnik in poveljnik občinskega štaba TO Adi Vidmajer.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Lidija Koceli, so nastopili Savinjski komorni zbor in učenca I. OŠ Žalec, pred samo slovesnostjo pa je igrala Godba iz Liboj. Zbrane je najprej pozdravil župan Lojze Posedel, ki se je zahvalil vsem, ki so
Mladi o prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec in OŠ Šempeter sta pripravila 2. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip iz osnovnih šol Spodnje Savinjske doline.
Ekipe so tekmovale v mlajši in starejši kategoriji, pomerile pa so se v ocenjevalni in spretnostni vožnji ter reševanju testov. Pri mlajših je prvo mesto osvojila OŠ Braslovče (2175 točk), pred OŠ Šempeter (2130) in I. OŠ Žalec (2015). Med posamezniki je bil najuspešnejši Rok Račnik z OŠ Braslovče, pred Stankom Trafelo z OŠ Vransko (oba sta imela po 730 točk) in Lukom Dolarjem z OŠ Braslovče.
Pri starejših učencih je ekipno zmagala OŠ Šempter (2250 točk),
pred OŠ Braslovče (2240) in OŠ Polzelo (2230). Pri posameznikih je bil prvi Jure Vrenko z OŠ Šempter, drugi pa Matija Zupančič z OŠ Braslovče, ki sta dosegla po 760 točk. Po ponovnem pisnem testiranju je Jure Vrenko osvojil prvo mesto. Tretje mesto sta si razdelila Denis Tamše z OŠ Polzela in Rok Volk z OŠ Šempeter.
Jure Vrenko je v soboto že nastopil na državnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo v Ljubljani, in osvojil odlično drugo mesto (na sliki).
T.T.
bili pred desetimi leti na odgovornih položajih in vsem drugim občanom nekdanje občine, ki so razumeli trenutek in so sprejeli tako pomembno odločitev, na katero je danes ponosna vsa Spodnja Savinjska dolina. Zatem je takratne dogodke na kratko orisal poveljnik občinskega štaba TO Žalec Adi Vidmajer in se zahvalil vsem svojim sodelavcem ter članom stalnega in rezervnega sestava TO, da so mu v tistih prelomnih časih zaupali.
Še posebej se je zahvalil kmetijam oziroma njihovih gospodarjem, ki so novembra leta 1990 sprejeli in nato kar nekaj mesecev skrivali orožje TO. To so bili: Drago Lobnikar in Slavko Arkan iz Marija Reke, Vinko Cijan iz Šešč, Alojz Satler, Dani Satler in Avgust Likeb iz Založ, Vili Čremožnik iz Dobriča, Damjan Kos iz Prapreč in Filip Završnik iz Zgornjih Grušovelj, orožje pa je bilo prav tako skrito v Planinskem domu Pod Reško planino in v Minervi nà Ložnici.
K. R., foto: D. N.
Državni prvaki z Gomilskega
V soboto je bilo v Kočevju državno prvenstvo za mlade gasilce. Ekipa mladincev z Gomilskega se je na njem odlično izkazala in osvojila naslov državnih prvakov. Njihov mentor je Franci Rančigaj. Več o tem v naslednjem Utripu.	K. R.
Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285,710-12-10
Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Nagrajenci žrebanja:
1.	Tilka Počivalnik,
Ljubija 9, Mozirje
2.	Marija Krajnčan, Škapinova 5, Celje
3.	Marjan Schweiger,
Na zelenici 10, Prebold
9 771580 096004
Topli majski dnevi so za nami in le upati je, da nam bo s tako'lepimi dnevi postregel tudi junij. Junija bo namreč v Savinjski dolini toliko zanimivih prireditev, da bo le težko izbirati med njimi. Večina jih je povezanih z dnevom državnosti, občinskim in krajevnimi prazniki, ki so se jim pridružili še mnogi jubileji društev. Glede na to, da se dopusti še niso pričeli, organizatorji vseh upajo na dober obisk. Domači turistični delavci pa si za poletje želijo, da ne bi le Savinjčani romali na počitnice v druge kraje, ampak da bi tudi v Savinjsko dolino zašlo čim več turistov. Da je mogoče tujce privabiti v naše kraje, so pred dnevi dokazali na Vranskem, seveda pa je potrebno v to vložiti veliko dela in pripraviti zares konkretne in privlačne turistične pakete. Morda pa bo letošnje turistično leto vendarle uspešnejše za Savinjsko dolino.
iVov bencinski servis v Žalcu
Prejšnji četrtek sta župan občine Žalec Lojze Posedel in članica uprave delniške družbe Petrol d-d. Mariča Lah podpisala pismo o nameri, da se bo gradnja novega bencinskega servisa v Žalcu pričela najkasneje v novembru letošnjega leta. Nov, sodoben center z avtomatsko avtopralnico bo stal na tako imenovani Joštovi
njivi, ob žalski obvoznici (med gotoveljskim in žalskim križiščem).
Kot je povedal župan Lojze Posedel, je Petrol zemljišče odkupil že pred več leti, pripravljena je bila prostorska dokumentacija, vendar se je gradnja odlagala, tudi zaradi zmanjševanja prometa skozi Žalec. Glede na zmanjševanje obsega investicij Petrola je bil sprva predlog, da
Priznanje cestninski postaji Vransko
V okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna je Tkiristična zveza Slovenije oziroma posebna komisija ocenjevala tudi urejenost slovenskih cestninskih postaj. Glede na urejenost postaje in okolice ter urejenost in prijaznost zaposlenih, je
bila med starejšimi za najlepše urejeno izbrana cestninska postaja Log, med novejšimi pa se je med najbolj urejene poleg Dan in Pesnice uvrstila tudi cestninska postaja Vransko.
K. R.
se gradnja bencinskega servisa prične šele konec leta 2001. Da bi se gradnja pričela prej, je občina Žalec ponudila pomoč pri zagotavljanju potrebnih investicijskih sredstev in pri iskanju kupca za staro lokacijo bencinskega servisa pri Agrini. Ta bo po dograditvi novega servisa (koh-čan naj bi bil v prvih pomladanskih mesecih prihodnjega leta) porušen, na tem mestu pa je predvidena izgradnja pločnika proti Novem Celju, parkirišč in manjšega poslovnega objekta.
“Menimo, da bo z izgradnjo novega bencinskega servisa bistveno izboljšana ponudba storitev našim občanom, hkrati pa bo zmanjšana ekološka ogroženost podtalnice, saj bo nov servis zgrajen po sodobni tehnologiji, prilagojeni zahtevnim evropskim predpisom,” je še povedal Lojze Posedel.
K. R.
Pohištvo za vaš DOM
*9"
MU
'C*«*
«** SALON POHIŠTVA «** KOSOVA 6, 3000 CEDE tel.: 063 / 443-144
Odprto: pon. - pet 8.-19. ure, sobota 8.-12. ure. j
Branko ZOTTEL, s.p.
Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
mlini za grozdje •
INOX
mlini za Jabolk«
OSREDNJO KNJ. CELJE
Žalski svetniki bodo imeli naporno sejo
Jutri bo 15. redna seja občinskega sveta Občine Žalec. Na dnevnem redu bo predvidoma kar 19 točk.
Po premoženjsko-pravnih zadevah bodo žalski svetniki obravnavali informacijo o poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva, ki so jo umaknih z dnevnega reda prejšnje seje. Obravnavah bodo predlog
potrebnih investicijskih vlaganj v zagotavljanje prostorskih pogojev za uvedbo devetletne osnovne šole. Med drugim bo v obravnavi informacija o rezultatih poslovanja gospodarstva v občini, svetniki pa se bodo seznanili tudi z aktivnostmi občine v zvezi s problematiko drog.
K. R.
Še brez gradbenega dovoljenja
Junija naj bi se dela vendarle začela
Leto dni po tragični nesreči na železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru so Slovenske železnice pričele s pripravljalnimi deli za ureditev novega prehoda, ki bo varovan z zapornicami. Še vedno pa se ni pričela gradnja povezovalne ceste med sedanjima železniškima prehodoma na cestah proti Grušovljam in Podlogu (slednji bo ukinjen). O tem, zakaj se gradnja še ni pričela, je vodja oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve občine Žalec Aleksander Žolnir povedal:
“V preteklem mesecu je Občina Žalec pridobila vso potrebno.doku-mentacijo za sklenitev pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS za odkup parcel, ki so na trasi nove povezovalne ceste Podlog -Grušovlje - Šempeter in niso bile predmet denacionalizacije. Pričakujemo, da bo pogodba podpisana, potrjena na DURS-u in overjena pri notarju v roku 15 dni. Takoj nato bo posredovana UE Žalec in pričakujemo izdajo gradbenega dovoljenja za I. fazo izgradnje navedenih cest. Hkrati smo spremenili projekt in lokacijsko dolcumentacijo tako, da je poseg obravnavan fazno.
Za parcele, ki so predmet denacionalizacijskih zahtevkov, smo z denacionalizacijskimi upravičenci oziroma njihovimi pravnimi nasledniki sklenili dogovore o odškodnini, na podlagi katerih bodo umaknili zahtevke na delih zemljišč, ki so na trasi cest. Tako bo možno po pravnomočnosti sklepov (Upravne enote Žalec in Okrožnega sodišča Žalec), tudi te
parcele odkupiti od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in nato z dokazilom o lastništvu pridobiti gradbeno dovoljenje na Upravni enoti Žalec.
Bolj negotova pa je usoda gradbenega dovoljenja za zavarovanje železniškega prehoda, ki je, kot je ugotovila Upravna enota Žalec, v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor in kjer je potrebno vlogo dopolniti še s 15 različnimi dokumenti. Trudimo se, da bi z deh pričeli vsaj v prvih dneh junija.”
K. R.
ZAHVALJUJEM se pravnim naslednikom denacionalizacijskih upravičencev, ki so ob podpisu odškodninskih sporazumov umaknili zahtevke na delih parcel, ki so potrebne za ureditev križišča z železniško progo in izgradnjo povezovalnih cest v Šempetru.
Posebna zahvala je namenjena pravnim naslednikom Ane in Štefana Cvenk, to je Mariji Ani Žnidar iz Šempetra, Cirilu Cvenku iz Zaloga pri Ljubljani, Marti Golavšek iz Šempetra in Alenki Kolenc iz Avstralije, ki so svoja upravičenja brezplačno odstopili v korist omenjene izgradnje. S tem so izrazili veliko mero humanosti, kar je za to obdobje, ki je naravnano predvsem k pridobivanju materialnih dobrin, še posebej spoštovanja vredno dejanje. Za vaše dejanje se vam iskreno zahvaljujem!
OBČINA ŽALEC ŽUPAN Lojze Posedel, univ. dipl. ekon
LETOVANJE V BAŠKI
Občinska zveza DPM Žalec bo skupaj z Zvezo športnih društev Žalec organizirala letovanje v Celjskem domu v Baški za šoloobvezne otroke v času od 19. do 29. avgusta 2000.
Informacije in prijavnice se dobijo vsako sredo:
-	dopoldan od 8. do 10. ure
-	popoldan od 15. do 17. ure
na sedežu Zveze športnih društev Žalec,
kontaktna oseba Anita Seles, telefon 063/710-19-61, v primeru odsotnosti pa Milka Štrukelj, Občina Žalec, soba Š153/U telefon 063/715-313. Prijave se zbirajo do vključno 12. julija 2000.
RAZPIS ZA VZGOJITE IJA NA LETOVANJI
Komisija za letovanje pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja r a z p i s za delo vzgojitelja na letovanju na Debelem rtiču v času od 14. do 22. julija 2000:
-10 vzgojiteljev,
- 2 plavalna učitelja.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave do 16. junija 2000 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom “Debeli rtič ” 2000.
Občina Žalec
občankam in občanom čestita za dan državnosti
in vabi na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v soboto, 24. junija ob 20. uri v Domu Svobode v Grižah.
Proslava bo združena s koncertom ob 120-letnici Godbe na pihala Zabukovica.
Komisija za priznanja in nagrade, skladno s sklepom Sveta Krajevne skupnosti Šempeter
razpisuje
POGOJE IN ROK DAJALA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER V LETU 2000
I.
Komisija za priznanja in nagrade razpisuje pogoje za dajanje predlogov za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Šempeter:
1.	NAZIV ČASTNI KRAJAN KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Za častnega krajana je lahko imenovana oseba, katere dela in aktivnosti pomenijo zasluge na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti oziroma, ki je dolgoletno posebno zaslužna za pomembne dosežke pri razvoju kraja.
Komisija za priznanja lahko predlaga Svetu Krajevne skupnosti največ enega dobitnika tega priznanja.
2.	GRB KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Grb Krajevne skupnosti se podeh za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področij človekovega ustvarjanja.
Grb Krajevne skupnosti se podeh posamezniku za večletne uspehe, življenjsko delo in izjemne enkratne dosežke ter skupini, organizaciji, podjetju in društvu za večletne uspehe in izjemne dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek.
Komisija za priznanja in nagrade lahko predlaga Svetu Krajevne skupnosti dva dobitnika grba.
3.	PRIZNANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠEMPETER
Priznanje Krajevne skupnosti Šempeter se podeljuje za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled krajevne skupnosti na gospodarskem, kulturnem, športnem področju in za dosežke na drugih področjih.
Priznanje se podeh posamezniku za večletne uspehe, življenjsko delo in izjemne enkratne dosežke ter skupini, organizaciji, podjetju in društvu za večletne uspehe in izjemne dosežke, vendar ne več priznanj za isti dosežek. Komisija za priznanja in nagrade lahko predlaga Svem Krajevne skupnosti največ pet dobitnikov priznanj Krajevne skupnosti Šempeter.
Utemeljitev predloga za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o predlogu,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma organizacije, podjetja, društva,
-	kratek življenjepis z navedbo že prejetih priznanj in zasluge, zaradi katerih je posameznik predlagan za priznanje,
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo že pejetih priznanj, z opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje organizaciji, podjetju, društvu, skupnosti.
Predloge za podelitev priznanj Krajevne skupnosti Šempeter sprejema Komisija za priznanja in nagrade pri Krajevni skupnosti Šempeter, Rimska cesta 80,3311 Šempeter, do 7. junija 2000.
Komisija za priznanja in nagrade
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97)
razpisuje
POGOJE IN ROK D AJANJA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2000
l.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj občine Žalec:
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja.
Komisija za mandat« vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov grbov.
2.	PLAKETO OBČINE ŽALEC
Plaketo Občine Žalec podeljuje Občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju ter za dosežke na drugih področjih.
Plaketo občine Žalec lahko Občinski svet podeh tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo Občino Žalec.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga Občinskemu svetu vsako leto največ 5 dobitnikov plaket.
n.
Priznanje Občine Žalec se podeh posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
m.
Pobudo za podehtev priznanja Občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podehtev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
n.
Pobuda za podehtev priznanja mora vsebovati:
-	naziv in naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oaroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje;
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priatanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje.
Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5,3310 Žalec do 10. junija 2000.
KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA TER PRIZNANJA
V Žalcu bodo nadomestne volitve
23. julija letos bodo v drugi volilni enoti v MS Žalec nadomestne volitve člana sveta mestne skupnosti. Pred dnevi je namreč kot predsednik in član sveta odstopil Eran Sadnik. Svet je za novega predsednika imenoval Janeza Megliča.
Kot je pojqgnil Eran Sadnik, je razlog za njegov odstop nestrinjanje z odločitvami sveta. “Eden od razlogov je, da smo morda lani rés porabili več sredstev, kot nam je bilo namenjeno po proračunu, da smo uresničili že predhodno pripravljene naloge. V proračunu je sredstev za mestno skupnost vedno premalo, sploh še upoštevamo število prebivalcev. Glavni razlog pa je bil razpis za oddajo cvetličarne na pokopališču v najem. Prijavilo se je petih ponudnikov, ki so za najemnino ponudili od 10 do 30 mark za kvadrani meter. Moje stališče je bilo, da je potrebno cvetličarno oddati v najem najbolj ugodnemu ponudniku, kar priporoča oziroma celo zahteva občinski nadzorni odbor. Trije člani komisije
se s tem niso strinjali oziroma so glasovah za tistega, ki je ponudil najmanj in ki je že zdaj najemnik cvetličarne. Sam sem podal ločeno mnenje. Zatem so predvsem s strani novoizvojenih članov sveta MS pričeli padati tudi očitki, da smo porabili preveč sredstev. Nazdorni odbor naše mestne skupnosti se glede tega ni izjasnil, čeprav sem zahteval njegovo stališče, zato mi je pač prekipelo in sem odstopil kot predsednik in kot član mestne skupnosti.”
Po odstopu Erana Sadnika je svet MS za novega predsednika izvolil Janeza Megliča, ki je bil tudi v komisiji za izbor najemnika cvetličarne. Kot je povedal, je komisija razveljavila omenjen razpis predvsem zato, ker preurejena mrliška vežica nima uporabnega dovoljenja, sedanji najemnik ima le obratno dovoljenje, ki pa za novega najemnika ne velja več. Dosedanji najemnik je imel že pred tem z notarskim zapisom podaljšano najemno pogodbo. Svet mestne skupnosti se je obvezal, da si bo prizadeval dobiti uporabno dovoljenje, nato pa bo ponovil razpis.	K. R.
Že samo postavljanje hmeljevk je bil slovesen dogodek, ki so mu prisostvovali žalski župan Lojze Posedel, podžupan Ferdinand Haler, direktor Inštituta Iztok Košir, predsednik Mestne skupnosti Janez Meglič, predstavnik TZ Spodnje Savinjske doline Janez Kroflič, in drugi.
Pridelovanje hmelja nekoč
Na pobudo župana občine Žalec Lojzeta Posedela in Turistične zveze Spodnje Savinjske doline so delavci Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v Levcu in
Žalcu naredili dva vzorčna nasada hmelja, nasajend ob hmeljevkah v tradiciji savinjskih hmeljarjev.
Na ta način želijo ohraniti spomin na pridelovanje, kakršen je bil dolga
desetletja v veljavi v Savinjski dolini, obenem pa služi tudi za turistično promocijo. Za nasade skrbijo delavci Inštituta, hmelj pa bodo obrab ob turistični prireditvi Hmeljarski Hkof prve dni septembra. T. Tavčar
Policijska postaja Žalec je v zvezi s preventivno-varnostni-mi nalogami s področja prometne varnosti opravila analizo varnih poti v pričakovanju turistične sezone v občini Žalec oziroma v KS Šempeter. Ugotovili so več pomanjkljivo-
sti. Nekatere so v fazi priprave izvajanja (rekonstrukcija železniškega prehoda, rekonstrukcija magistralne ceste skozi Šempeter), nekatere pa bo še potrebno opraviti.
Posebej bi omenik ureditev pro-metno-vamostne poti od parkirišča
pred jamo Pekel do same jame. Znano je, da so v spomladanskih mesecih obiskovalci predvsem otroci in dijaki, katerih varnost pri zapuščanju jame ni ustrezna, llirističnemu društvu Šempeter so zato predlagah ustrezne rešitve zavarovanja. Turistično društvo je s prostovoljnim delom le-te odpravilo, postaviU so varovalno ograjo in ustrezne označevalne in usmerjevalne table.
Za zgledno sodelovanje in opravljeno delo se KS Šempeter zahvaljuje Policijski postaji Žalec, še posebej vodji varnostnega okobša gospodu Zvonetu Čretniku, vsem članom Turističnega društva, ki so s prostovoljnim delom rešik še enega od prometnih problemov v KS Šempeter, predvsem pa pripomogk k lepšemu in urejenejšemu izgledu parkirišča predjarno Pekel.
Krajevna skupnost Šempeter
Varna pot v jamo Pekel
Ena lastovka ne prinese pomladi
Turistično društvo in Mestna skupnost Žalec sta pozvala lastnike stanovanjskih hiš in poslovnih objektov v starem mestnem jedru, naj poskrbijo za cvetkce na okenskih pokcah. Odziv je zaenkrat še zelo skromen, zato upajo, da bodo Občini, ki je poskrbela za ureditev Bergmannove hiše (na posnetku) sledik tudi drugi. Če je res, da ena lastovka ne prinese pomladi, bomo poročak v naslednji številki. Sicer pa so v teh dneh v mestu poskrbek za nove cvetkčne grede in vzorčni nasad hmelja na Mestnem trgu. Mesto se namreč pripravlja za sodelovanje na evropskem tekmovanju urejenosti v naslednjem letu, zato so cvetkce na okenskih pokcah pomemben del izgleda ure-jenosk in prijaznosti.
J . K-
Dotrajani objekti bodo porušeni
V prvih dneh junija se bo pričelo rušenje dotrajanih objektov, ki stojijo v parku ob graščini Novo Celje. V njih so bila stanovanja in poslovni prostori, prejšnji lastnik pa jih je prenesel na Stanovanjski sklad RS in Občino Žalec.
Objekti so povsem dotrajani, še dodatno so jih uničik objestneži, v njih pa so trenutno nakopičeni odpadki. Žalska občina je zagotovila nadomestna stanovanja, prav tako pa sredstva za rušenje objektov in sanacijo zemljišč. Namesto starih objektov namreč ne bodo zgrajeni novi, ampak bo park ob graščini urejen v čim bolj prvotni obkki.
K. R.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE
ČESTITA
OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
Veliko zanimanja za dvorec
V prizadevanjih za obnovo in oživitev dvorca in parka Novo Celje, ki predstavlja vrhunec poznobaročne posvetne arhitekture na Slovenskem, sta se Občina Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline
odločili javnosti omogočiti ogled dvorca.
Dan odprtih vrat dvorca Novo Celje je bil preteklo nedeljo, ogled pod strokovnim vodstvom Uroša Goveka pa je bil mogoč ves dan. Da ljudem ni vseeno, kaj se dogaja z
dvorcem in da je le-ta lahko zelo zanimiva turistična točka, dokazuje število obiskovalcev. V enem dnevu si je namreč Novo Celje ogledalo kar 300 ljudi.
K. R., foto: T. T.
ZGODOVINSKI KROŽEK,
ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, vabi k sodelovanju vse, ki vas zanima tematika Novega Celja.
Naš namen je aktivno sodelovanje pri pripravi strokovnih gradiv o Novem Celju. Naše delovanje bo usmerjeno v raziskovanje, zbiranje in dokumentiranje vsega gradiva na terenu (še neobjavljeni pisni viri, slikovni materiali, ustni viri, stvarni materiali, življenje in delo ljudi v tem prostoru, viri o stavbah in parku, itd.)
Prvi sestanek bo predvidoma v začetku junija!
VIJ UD NO VABLJENI!
Naš naslov:
Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec - ZGODOVINSKI KROŽEK, Savinjske čete 4, 3310 Žalec.
Tel.: 710-19-60, faks: 710-23-81
Razstava predšolske ustvarjalnosti
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so na ogled postavili svoja dela najmlajši iz vrtcev občine Žalec. Na otvoritvi je o razstavi spregovorila ravnateljica vrtcev Mara Mohorko, ki je povedala, da so v razstavljenih delih prepoznavne tipične stopnje likovnega razvoja v predšolskem obdobju, od osnovne faze čečkanja pa vse do faze oblik in pojavov, iz katerih veje težnja po realnem prikazovanju risanega objekta. Razstava je bila sestavljena iz treh sklopov: razvojni prikaz, človeške figure, teme Prebujajoča pomlad z motivi cvetoče narave in živali ter utrinki iz projekta Gal v galeriji. Prikazano je bogastvo likovnih tehnik in plastičnega oblikovanja (glina, žica).	T. T.
maj2000
Občine
Slavnostna seta občinskega sveta občine Vransko
Sanacija plazov, vodovod Stopnik, priznanja
Ponovno izdali po 112. letih knjigo Dogodki iz župnije Vransko
Letošnji dobitniki priznanj občine Vransko (od leve proti desni): Franc Urankar, Konrad Kapus, Franc Dobnik, Janez Brišnik in Vlado Rančigaj
S slavnostno sejo Občinskega sveta občine Vransko, podelitvijo občinskih priznanj in predstavitvijo ponatisa knjige Dogodki iz župnije Vransko, so v tej občini Spodnje Savinjske doline zaključili večdnevno praznovanje občinskega praznika.
Po nekaj pesmih seksteta sv. Mihaela Vransko je imel slavnostni govor župan občine Vransko Franc Sušnik, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa o doseženih uspehih. Kot je poudaril, sodi med pomembne razširitve prostorov vrtca in zagotovitev prostorskih pogojev za devetletko. Uredili so tudi soustano-viteljske odnose izobraževalnega zavoda osnovne šole Vransko z občino Tabor, lotevajo se ideje o izgradnji doma za starejše občane, veliko dela pa vloženega v pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana občine Vransko, ki naj bi bil sprejet
jeseni. Veliko časa in denarja so namenih sanaciji plazov po neurjih leta 1998 in 1999- Do sedaj so uspešno sanirah 14 od 60 plazov, dogradih 2 km ceste od Zgornje do Spodnje Zaplanine, popravili 9 kilometrov makadamskih cest, čez približno mesec dni pa bo dograjen vodovod Stopnik, katerega pogodbena vrednost je 27 milijonov tolarjev. V sodelovanju z DARS-om so zaključili veliko stvari, ki še niso bile urejene pri gradnji avtoceste, prav tako pa je že prižgana zelena luč za gradnjo vzdrževalne baze v Čepljah pri Vranskem, ki bo v prvi fazi zaposhla 25 do 30 ljudi. Veseh so, da so pred dnevi v prostorih občinske uprave Vransko odprli informacijsko pisarno Upravne enote Žalec, ki ima uradne ure vsak torek.
V nadaljevanju slavnostne seje so podelili priznanja občine Vransko. Plaketo sta prejela Janez Brišnik za uspehe in dosežke na področju kul-
ture in ohranjanja kulturne dediščine in Franc Urankar za uspehe in dosežke na področju gasilstva, kultu-' re in razvoja podeželja. Grb občine so prejeh Vladimir Rančigaj za uspehe na področju turizma, promocije občine in razvoja kraja, Konrad Kapus za uspehe na področju kultu-
re, -širjenje in ohranjanje slovenske pesmi ter Franc Dobnik za ustvarjalno delo na področju kiparstva in rezbarstva. Ob koncu seje sta prof. Janko Križnik in župan Franc Sušnik predstavila ponatis 112 let stare knjige Dogodki iz župnije Vransko.
T. Tavčar
OBČINA BRASLOVČE
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1. PREDMET PRODVJE SO NASLEDNJE NEPREMIČNINE:
Opis lokacije:
Stanovanja so v I. nadstropju in mansardi novozgrajenega poslovno-stanovanjskega objekta v središču trga Braslovče, Braslovče 29.
Opis objekta:
Novozgrajena stanovanja so v fazi finalizacije, predvidena vselitev september 2000. Stanovanju pripada parkirni prostor.
Opis stanovanja:
1.	dvoinpolsobno stanovanje št 1 (A-N), v I. nadstropju, v izmeri 66,65ml Izklicna cena znaša 12.570.190,00 SIT.
2.	dvoinpolsobno stanovanje št 2 (B-N), v I. nadstropju, v izmeri 71,90m!.
Izklicna cena znaša 13.560.340,00 SIT.
3.	enosobno stanovanje št 4 (D-N), v I. nadstropju, v izmeri 48,60m!.
Izklicna cena znaša 9.165.960,00 SIT.
4.	dvosobno stanovanje št. 5 (A-M), v mansardi, v izmeri 49,30 m2.
Izklicna cena znaša 9-297.980,00 SIT.
5.	dvoinpolsobno stanovanje št. 6 (B-M), v mansardi, v izmeri 68,20 m2.
Izklicna cena znaša 12.862.520,00 SIT.
6.	dvosobno stanovanje št. 7 (C-M), v mansardi, v izmeri 49,85m2.
Izklicna cena znaša 9.401.710,00 SIT.
7.	enosobno stanovanje št. 8 (D-M), v mansardi, v izmeri 40,80 m2.
Izklicna cena znaša 7.694.880,00 SIT.
2. POGOJI PRODAJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
1.	V razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati:
•	predmet ponudbe
•	ponujeno ceno
•	način plačila
•	plačilne pogoje, v primeru odloženega plačila pa tudi realno obrestno mero in izjavo o zavarovanju plačil - nepreklicno garancijo banke
•	podatke o ponudniku - kupcu
•	podpis pooblačenih oseb, če je ponudnik pravna oseba
3.	Priloge k ponudbi:
•	potrdilo o plačani varščini
•	izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši od 30 dni
•	potrdilo o neblokiranju ŽR v zadnjih šestih mesecih za pravne osebe
•	potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba.
4.	Za pravočasne se štejejo samo ponudbe, ki prispejo na sedež OBČINE
BRASLOVČE, BRASLOVČE 22. 3314 BRASLOVČE, v zaprti pisemski ovojnici s pripisom: “PONUDBE ZA PRODAJO NEPREMIČNIN - NE ODPIRAJ!"
5.	Pisne ponudbe morajo prispeti na naslov Občine v 15 dneh po objavi v časopisu, najkasneje do 15. junija do 12. ure.
6.	Varščino v višini 10 % izklicne cene mora biti vplačana na žiro račun prodajalca,
ŠL 5075O-63O-IO29O, s pripisom “Varščina" in sicer najpozneje do izteka roka za prijavo na ta javni razpis. Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino in se ne obrestuje, drugim pa bo vrnjena v 8 dneh po končani izbiri, brez obresti.
7.	Postopek prodaje vodi in o izbiri najugodnejšega ponudnika odloča Občina
Braslovče, ki bo ponudnike o tem obvestila najkasneje v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
8.	Na podlagi te objave Občina Braslovče ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ali katerim koti ponudnikom.
9.	Prednost pri izboru bodo imeti ponudniki, ki so občani občine Braslovče, ki bodo ponuditi najugodnejšo ceno, plačilne pogoje in zavarovanje plačila
10.	Kupoprodajna pogodba mora biti podpisana najkasneje 15 dni po opravljenem izboru ponudnika Če izbrani ponudnik ne sklepa pogodbe ati ne plača celotne
Kupnine v določenem roku ati ne predloži v dogovorjenem roku garancije, se šteje, da je od nakupa odstopil. V naštetih primerih se varščina ne vrne, temveč jo razpisatelj obdrži kot ske-snino.
11.	Plačilni pogoji bodo opredeljeni v pogodbi. Lastninska pravica se prenese na kupa, ko je kupnina plačana v celoti.
12.	Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača prodajalec. Rok prevzema nepremičnine v posest se določi v pogodbi.
13.	Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled predmeta ponudbe. Ogled je mogoč po dogovoru s pooblaščeno osebo razpisovala, ga. Majdo TURNŠEK (041 646-016,063 709-355), ki je pristojna tudi za podajanje podrobnejših informacij o nepremičninah.
Občina Braslovče Župan Dušan Goričar
OBČINA VRANSKO
čestita vsem občankam in občanom ob dnevu državnosti.
Vabimo vas na osrednjo prireditev ob dnevu državnosti, ki bo v petek, dne 24. junija 2000, obl9. uri v centru trga Vransko.
OBČINA PREBOLD
ČESTITA
VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
OBČINA BRASLOVČE
čestita
državljankam in državljanom
ob dnevu državnosti.
OBČINA PREBOLD
JAVNI RAZPIS
Občina Prebold, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo podaljšuje rok javnega razpisa za dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje proizvodnje hmelja, koruze, pšenice in travinj ter osemenjevanja in zavarovanja telic in krav
do 15. 6. 2000.
Vsi ostali pogoji za prijavo na razpis, ki so že bih objavljeni ostajajo nespremenjeni. ,
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Imenovali novo občinsko .volilno komisijo
Že kar nekaj časa v občini Prebold buri duhove imenovanje nove občinske volilne komisije. Potem ko so to točko umaknili z dnevnega reda 13. seje, jo je preboldski občinski svet obravnaval na 14. seji v začetku maja in po daljši razpravi potrdil novo komisijo. Sicer pa so na zadnji seji svetniki obravnavali enajst točk dnevnega reda.
Po izvolitvi dnevnega reda in sprejetju zapisnika prejšnje seje so najprej razpravljali o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odlokov o prostorskih izvedbenih načrtih za ureditvena območja, ki se urejajo z zazidalnimi načrti. S tem so pri vseh sedaj veljavnih zazidalnih načrtih v občini, ki so večinoma zastareli in bo potrebno izdelati nove, omogočene določene tolerance oziroma odmiki, največ do 50 odstotkov površine, ta odmik pa se ne nanaša na število etaž objektov. Kot toleranca namembnosti se štejejo spremembe namembnosti za opravljanje intelektualnih storitev ter storitev zdravstvenih, osebnih in uslužnostnih dejavnosti. Z uporabo navedenih toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele in načrtovani videz naselja, ne smejo se poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja, kar se dokaže s presojo vplivov na okolje, da je za vse odmike obvezno predhodno soglasje občinskega sveta občine Prebold, še določa sprejeti odlok.
Sledila je precej burna razprava o imenovanju nove občinske volilne komisije. Postopek se je pričel že pred časom, ko sta odstopila dva člana prejšnje komisije. Franc Cigler je ponovno opisal zadržke predvsem socialdemokratske stranke, ki se nanašajo na zadnje volitve v občinski svet, ko je volilno komisijo prav tako vodil Jože Golič. Župan Vinko Debelak se je zavzel za to, da se doseže dogovor o volilni komisiji in poudaril, da predsedniku prejšnje volilne komisije ni mogoče ničesar očitati ter da do zaključka razpisnega roka komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni prejela ustreznega predloga za predsednika volilne komisije in njenega namestnika, ki morata imeti ustrezno pravno izobrazbo. Z zadostnim šte-
vilom glasov je bila nato potrjena nova občinska vohlna komisija, katere predsednik je Jože Golič, njegova namestnica Milena Lesjak - Tratnik, člani pa: Franc Povše (namestnik Ivan Hribernik), Marjan Golavšek (namestnica Klaudija Kač) in Simon Gajšek (namestnik Ibrahim Parie).
V nadaljevanju seje so se preboldski svetniki seznanili s poročilom o izvajanju pokopališke dejavnosti v Preboldu in Marija Reki. V odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada so imenovali Branka Verka, Leona Paderja in Franca Kukovnika. Potrditi so več vlog za pokroviteljstvo in med drugim podprti tudi nekaj mladih športnikov: Roka Hržico za udeležbo na evropskem in svetovnem šahovskem prvenstvu, skakalca Jureta Jermana za udeležbo na interkontinentalnem pokalu ter Katjo Huš za udeležbo na mednarodnih olimpijskih dnevih mladih v Kanadi.
Župana Vinka Debelaka so pooblastiti za podpis pogodbe o pristopu občine Prebold k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije in ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave odpadkov. Pogodbo bo župan podpisal, ko bo znana tudi cena sežiganja odpadkov. V drugi obravnavi sta bila sprejeta predlog pravilnika za vrednotenje športnih programov in predlog pogojev in meril za vrednotenje športa v občini Prebold.
Svetniki so sprejeti tudi pobudo več svetnikov, da se trgovine in gostinske lokale opozori na prepoved prodaje cigaret in alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Vzgojna problematika v Preboldu namreč postaja vse bolj pereča, čeprav podatki policije ne lažejo tako. Bo pa na to temo pripravljena tudi okrogla miza in župan je svetnike seznanil, da bodo z mladimi, ki so ob prostem času preveč prepuščeni samim sebi, verjetno pričele delati skupine prostovoljcev. Pod točko razno so svetniki med drugim razdeliti sredstva za promocijo občine, povečati sredstva za nakup opreme za občinsko upravo in knjižnico ter za izobraževanje gasilcev. V zvezi z imenovanjem novega ravnatelja OŠ Prebold so dab pozitivno mnenje sedanjemu ravnatelju Milanu Jezerniku, ki je tudi edini kandidat.
K. R.
OBČINA PREBOLD RAZPISip ODDAJO \ NAJEM
POSLOVNIH PROSTOROV - TRGOVSKI LOKAL
Na lokaciji: Pritličje Doma krajanov Šešče pri Preboldu 51, p. Prebold, parc.štev. 1284/2, vložna štev. 62, k.o. Gornja vas.
Površina trgovskega lokala:
-	osrednji prodajni prostor	34,98	m2
-	drugi prodajni (ali	skladiščni) prostor	19,58	m2
-	WC (zaposleni)	2,47	m2
-	prostor za čistila	2,47	m2
-	predprostor	6,18	m2
Skupaj:	65,68	m2
Najemna pogodba se bo sklenila za nedoločen čas po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Ponudbe oddajte v zaprti kuverti, z oznako “Razpis za trgovino Šešče”, na občino Prebold, Hmeljarska 3, Prebold, do vključno 15.6. 2000.
OBČINA PREBOLD župan Vinko Debelak, univ .dipl. inž. grad.
IBCINE
maj2000
5
1 grbom in zastavo v novo tisočletje
Zadnje tri dni preteklega meseca so Spodnjo Savinjsko dolino zaznamovale prireditve, ki so jih pripravili v občini Tabor. Njihov drugi občinski praznik so obeležili s tradicionalnim nočnim tekom, slavnostno sejo občinskega sveta z bogatim kulturnim programom ter razgrnitvijo občinskega grba in razvitjem občinske zastave, šentjurjeva nedelja pa je minila v znamenju tradicionalnega Šentjurskega sejma.
simbol “zaupanja ljudstva in odgovornosti, ki jo ima njen nosilec ali nosilka,” kot je poudaril Valt Jurečič iz društva Heraldika, ki je oblikoval vsa nova obeležja občine Tabor.
Sobotna slovesnost, ki jo je povezoval Jože Grobler, se je pričela s slovensko himno Savinjskih rogistov ter pozdravom županje. V nadaljevanju so nastopili učenci in učenke male šole, glasbene šole Alenke Lesjak in še nekateri. Sledila je slovesna predaja priponk in županske verige. Priponke je svetnikom pripela županja Vida Slakan, župansko verigo pa
Županja Vida Slakan ob razvitju zastave.
Tabor je res majhna občina, vendar pa ob takšnih prireditvah, kot so bile te in kot so številne druge, dokazuje, da se vsaj na kulturnem področju lahko kosa z mnogo večjimi občinami. Ob vsem tem želijo biti prepoznavni in ponosni so na svojo občino, kar dokazujeta grb in zastava, pa tudi županska veriga, ki je
je županji predal predsednik občinske SDS Maksimiljan Gržina. Sledil je slavnostni nagovor županje ob občinskem prazniku. Uvodoma je spregovorila o zgodovini Šentjurske fare in nekdanje občine ter o dosežkih, ki so bili doseženi v času nove lokalne samouprave. V nadaljevanju je predstavila načrte za prihodnji
razvoj občine. Vrhunec slovesnosti je bilo odkritje grba in razvitje zastave ob petju ljudske pesmi Prelepa je Šentjurska fara. V nadaljevanju je Valt Jurečič predstavil grb in zastavo.
Grb občine ima na modri podlagi tri simbole občine. V spodnjem delu je obzidje okoli farne cerkve sv. Jurija po kateri sta kraj in občina dobila ime. Zvonec v sredini poudarja stoletno tradicijo petja v teh krajih, nad njima pa je zastavica farnega zavetnika sv. Jurija. Zastava je enake barve kot grb, med dvema prečnima belima progama pa ima dva simbola z grba, obzidje in zvon.
Oboje je blagoslovil domači župnik, dekan Polde Selčan. V drugem delu slovesnosti so nastopili MPZ Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, MePZ Pevskega društva Tabor in Savinjski rogisü.
Praznovanje se je v nedeljo nadaljevalo najprej s sveto mašo in uradno otvoritvijo sejma, ki so jo zaznamovali konjeniki KD Mustang. V popoldanskem delu so bili paša za oči motorji in avtomobili oldtimerji, zanimiva pa so bila stara kmečka opravila, ki so jih prikazali vaščani Črnega vrha. Po zaslugi ansambla Mlade frajle in dobri gostinski ponudbi, ki je bila tokrat zaupana PGD Loke, nam bo prireditev ostala v lepem spominu. Celoten izkupiček so namenih nakupu novega gasilskega avtomobila, ki naj bi bil krona 50-letnice društva, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.
D. Naraglav
Denar za novorojenčke in prvošolčke
V	občini Tabor so svetniki na 5. redni seji že lansko leto podprli predlog županje, da se ob mednarodnem dnevu družine iz proračuna nameni družinam z novorojencem enkratni denarni prispevek. Prispevek prejmejo tudi družine, ki imajo prvošolčka.
V	dvorani Doma krajanov so otroci in njihovi starši najprej uživah ob
predstavi akrobatsko plesne skupine FLIP iz Pirana, nato pa je zbranim spregovorila županja Vida Slakan, ki je čestitala vsem staršem novorojenčkov in prvošolčkov ter poudarila pomen mednarodnega dneva družine, ki je osnovna celica vsake družbe. Ob zaključku je vsem staršem, ki so po sklepu občinskega sveta upravičeni do denarnega prispevka občine, tega tudi izročila in zaželela
prvošolčkom vehko prijetnih uric v šolskih klopeh.
Družinam novorojencev, ki jih je bilo sedem, so iz občinskega proračuna letos namenih 20.000 tolarjev za novorojenca, prvošolčkom, ki jih je bilo 35, pa vsakemu po 15.000 tolarjev. Taborska občina je majhna, a je v tem pogledu lahko vzor marsikateri večji občini.	D. N.
Odprta dva odseka cest
V Rakovljah v občini Braslovče so pred časom asfalti-
rali dva cestna odseka v skupni dolžini 600 metrov in s tem
>90000000
90000004
GOSTISCE PLEVCAK MARINKA
f ^ 2 s
LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel.: 701-030
PRAVOČASNO REZERVIRAJTE PROSTOR ZA PRAZNOVANJE:	§
obhajil, birm, rojstnih dni, porok, | izletov in poslovnih srečanj.
000000000090000000000000000900000000000
opravili lani preloženo delo.
Na slovesni otvoritvi se je zbralo vehko krajanov, predsednik režijskega odbora Franc Debelak pa je povedal, da so novega asfalta zelo veseli. Stal je 4 milijone tolarjev, od tega so 1 milijon prispevali krajani, ostalo pa občina Braslovče. Najstarejši krajan Rakoveij, 86-letni Alojz Koren, je prerezal trak in s tem cesto simbolično predal namenu. Domači župnik Jože Zidanšek pa je odseka blagoslovil ter vsem zaželel varno vožnjo.	T. Tavčar
Obnovljena kapela
V braslovški župniji zgledno skrbijo za sakralne objekte, ki jih vzdržujejo župnija kot skupnost ali posamezniki, ki imajo take objekte na svojih zemljiščih.
Pred kratkim so v Letušu svojo kapelo obnovili tudi Staknetovi. Kapela je stara okrog 50 let in je bila v tem času že večkrat obnovljena, saj je zaradi bližine ceste bolj izpostavljena vremenskim vplivom. Tokrat pa so jo obnovili zares temeljito, zato so jo dah Uidi ponovno blagosloviti. Kapela, ki je posvečena sv. Križu, je v ponos lastnikom in kraju.
T. Tavčar
Na seji občinskega sveta Občine Braslovče dne 31. 3- 2000, je bil sprejet občinski proračun, v katerem je za kmetijstvo v letu 2000 namenjeno skupaj 46.955.849,00 SIT, od tega je 16.650.000,00 SIT namenjenih neposredno kmetom, ostala sredstva pa prestrukturiranju kmetijstva in drugim pogodbenim obveznostim s področja kmetijstva. Da bi upravičencem omogočili pridobitev sredstev, občinski svet objavlja
SPLOŠNE POGOJE ZA PRIDOBIVANJE PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE BRASLOVČE ZA PODROČJE KMETIJSTVA
1.	Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične in pravne osebe ter društva oz. njihove zveze, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve v kmetijstvu in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Braslovče.
Zahtevke za izplačilo po tem razpisu uveljavljajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma njihovi pooblaščenci (vlagatelji) v njihovem imenu in za njihov račun.
2.	Vlagatelji, ki sredstva po tem razpisu pridobijo za druge upravičence, morajo ta sredstva nakazati upravičencu najkasneje v petih delovnih dneh po njihovem prejemu.
3.	Za uveljavljanje sredstev po tem razpisu sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati stroške posredovanja, največ do višine 1.000,00 SIT na odobreno vlogo. Za dospele, vendar neporavnane obveznosti iz tega razpisa Občina Žalec ne plačuje obresti.
4.	Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen in predpisana dokumentacija.
5.	Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Vlagatelji, ki sredstva pridobivajo za druge upravičence, se morajo izkazati s pooblastili. Obrazci so na voljo na sedežu Občine Braslovče, Braslovče 22,3314 Braslovče.
Vloge obravnava komisija za kmetijstvo. Za vložene zahtevke upravni organ izda sklep.
6.	Nepopolne in prepozno prispele vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.
7.	Zoper sklep upravnega odbora je mogoče v roku 15 dni po prejemu vložiti ugovor na upravni organ. O utemeljenosti odloča župan s sklepom.
8.	Upravičencu, ki je navajal neresnične podatke, se sredstev ne dodeh oziroma jih je dolžan skupaj s pripadajočimi obrestmi vrniti. To velja v primeru nenamenske porabe.
9.	Občina izplačuje upravičencem sredstva iz tega razpisa do skupne vrednosti, določene za posamezen namen.
UPRAVIČENCI LAHKO KANDIDIRAJO ZA PRIDOBITEV NASLEDNJIH NAMENSKIH SREDSTEV:
4102990 - priprava strokovnih podlag - CRPOV
1.	Namen ukrepa: celostni razvoj podeželja in obnova vasi.
2.	Upravičenci: Občina Braslovče za pripravljalca strokovnih podlag.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev:
-	Vključenost v regionalni projekt CRPOV,
-	Izkazan interes pravne ah fizične osebe
-	posameznega kmeta, da pristopi k izvajanju programa prestrukturiranja kmetije,
-	možnost pravočasne ureditve potrebne dokumentacije.
4102992 - Sofinanciranje osemenjevanja
1.	Namen ukrepa: Spodbujanje uporabnikov k večji uporabi umetnega osemenjevanja krav in plemenske živine (svinje, kobile), ter ohranjanja staleža.
2.	Upravičenci: Primarno veterinarske organizacije s koncesijo RS v imenu uporabnikov.
3 Pogoji za pridobitev sredstev: Prijava na razpis ali pisno soglasje občine o nadaljevanju sofinanciranja za opravljanje storitev. Sofinancira se 500 SIT na prvo osemenitev na kravo, plemensko svinjo ah kobilo.
4.	Način in rok za vložitev zahtevkov: Na podlagi mesečnega obračuna do 15. v mesecu za pretekli mesec.
4102994 - Sofinanciranje kmetijskega izobraževanja
1.	Namen ukrepa: Brezplačna predavanja, tečaji, seminarji (ah sofinanciranje) z namenom, da se izobraževanja udeleži čim več kmetov.
2.	Upravičenci: Kmetijske svetovalne službe in zavodi s sedežem ali enoto v katerikoli občini, ki je spadala v bivšo občino Žalec ah njeno bližnjo okolico.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: Priložen letni plan izobraževanja.
4.	Način in rok vložitve zahtevkov: Na osnovi dejansko opravljenih storitev do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevku je potrebno priložiti seznam udeležencev in raču-
4102995 - Sofinanciranje razvoja turizma na kmetiji
1. Namen ukrepa: Razvoj turizma na kmetiji, spodbujanje prodaje lastnih izdelkov: sredstva se namenijo vzpostavitvi pogojev za razvoj kmečkega turizma (priprava strokovnih podlag, elaboratov, dokumentacije, ki je potrebna za prijavo na druge razpise - če vloge ni mogoče vključiti v pro-
gram CRPOV).
2.	Upravičenci: Kmetije (kmečka gospodarstva), ki jim je kmetijstvo glavni vir zaslužka ah tisti, ki želijo na ta način zagotoviti samozaposlitev oz. zaposlitev ožjih družinskih članov ah drugih brezposelnih oseb.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: Izjava o namenu porabe sredstev, predvideni stroški in finančna konstrukcija, vizija dolgoročnega razvoja turistične kmetije.
4.	Sredstva, namenjena razvoju turizma na kmetiji se nakažejo upravičencu direktno.
4102996 - Regresiranje kmetijske proizvodnje
1.	Namen ukrepa: Zagotoviti prevoz mleka z Dobrovelj v zimskih mesecih, ko posamezen prevoz ni mogoč.
2.	Upravičenci: prevozniki, ki lahko zagotavljajo prevoz.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: Prijava na razpis, predvideni stroški prevoza na dan, druge ugodnosti, ki jih nudi prevoznik.
4.	Način in rok vložitve zahtevka: Na osnovi dejansko opravljenih storitev' do 15. v mesecu za pretekli mesec. Zahtevku je potrebno priložiti spisek prevozov.
4102998	- Pomoč kmetijam
1.	Namen ukrepa: Ohranitev kmečkega prebivalstva -finančna pomoč.
2.	Upravičenci: Kmetje, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: Dokazilo o zadnjem plačilu invalidsko pokojninskega zavarovanja (položnica).
4.	Način in rok za vložitev zahtevkov: Na obrazcu, ki je na voljo na občini, z dokazih iz 3- točke in podpisana izjava o namenski porabi sredstev - soglasje za nakazilo na DURS. Rok za vložitev zahtevkov je 15. 6. 2000.
5.	Pomoč je denarna in namenjena vsakemu družinskemu članu, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet. Orientacijska vrednost subvencije je 18.000,00 SIT (polno zavarovanje) oz. 6.000,00 SIT (ožji obseg zavarovanja), ki se lahko spreminja glede na pogoje, ki jih določa DURS in glede na število upravičencev. Izplačuje se za dobo dveh mesecev, za ostale mesece vsak zavarovanec sam plačuje zavarovanje.
6.	Sredstva, do katerih je posameznik upravičen, se nakažejo direktno na DURS (predvidoma za zadnja dva meseca v letu).
4102999	- Druge subvencije - gorske kmetije
1.	Namen ukrepa: Ohranitev kmečkega prebivalstva na visokogorskih kmetijah.
2.	Upravičenci: Kmetje (kmečka gospodarstva) na visokogorskih kmetijah, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: Zadnja položnica o plačanem pokojninsko invalidskem zavarovanju ah odrezek od zadnje pokojnine (kmetijske) in potrdilo o statusu kmetije (izključno gorske).
4.	Način in rok za vložitev zahtevkov: Izpolnjen obrazec, ki je na voljo na Občini Braslovče in kopija zadnje položnice iz 3- točke. Rok za vložitev zahtevka je 15. 6. 2000.
4120990 - Dotacije društvom za redno dejavnost
1.	Namen ukrepa: Sofinanciranje društev pri njihovem delovanju na področju govedoreje, prašičereje, reje drobnice, konjereje, travništva, pašništva, poljedelstva, zelenja-varstva, hmeljarstva, sadjarstva, čebelarstva, vinogradništva, gozdarstva, predelave in priprave hrane, turizma na kmetiji.
2.	Upravičenci: društva, ki delujejo na območju občine Braslovče, društva kmečkih žena, Društva kmečke (podeželske) mladine, strojni krožki in druga društva iz prve točke tega poglavja.
3.	Pogoji za pridobitev sredstev: predloženi lemi programi dela.
4.	Način in rok za vložitev zahtevkov: do 15. 6. 2000; priložiti je potrebno spisek članov in plačane članarine.
4102991 - Subvencioniranje obrestne mere pri investicijah v kmetijstvu
1.	Namen ukrepa: Podpora pri nakupu hmeljarskih površin.
2.	Upravičenci: Zadruge kot zastopniki kmetov, ki so se odločili za nakup hmeljišč, ki so pripadala bivšemu Hmezadu.
3.	Pogoji za pridobitev: Potrdilo o dejavnosti, potrdilo nakupu, potrdilo o najemu kredita, spisek obresti za čas odplačevanja kredita, podpis pogodbe z Občino o namenski porabi in nadaljevanju hmeljarske dejavnosti najmanj 10 let (za vsakega kmeta - prosilca posebej).
4.	Način in rok vložitve zahtevka: Izpolnjen obrazec, ki je na voljo na Občini Braslovče. Rok za vložitev zahtevkov je 30. 6. 2000.
Občinska uprava občine Braslovče
maj2000
Po DOLINI
Ob jubileju nov prapor
S slovesne sv. maše v cerkvici Sv. Florjana v Seneku
Počastili sv. Florjana
Zavetnika gasilcev Sv. Florjana je počastila večina slovenskih gasilcev.
Slavju so se pridružila tudi gasilska društva občine Polzela. Ena izmed redkih cerkva na Slovenskem, ki so posvečene Sv. Florjanu, je tudi
cerkvica pri graščini Šenek na Polzeli. V tej cerkvici so se na dan Sv. Florjana zbrali člani gasilskih društev občine Polzela. Jože Kovačec se je med mašo, ki jo je daroval, zahvalil vsem gasilkam in gasilcem, ki so pripravljeni poleg svojih vsakodnev-
nih obveznosti in službe sodelovati še v gasilskem društvu in s tem izkazati pripravljenost pomagati v nesreči in nevarnosti. V drugem delu slavja so se ob prigrizku in domači kapljici zbrali v gasilskem domu v Ločici ob Savinji.	T. Tavčar
Izobraženi so uspešnejši
To velja tudi za gasilce, zato je Gasilska zveza Žalec pripravila tečaj za nižje gasilske častnike, ki ga je obiskovalo 65 gasilk in gasilcev, za specialnosti dihalnih aparatov (20 udeležencev), za strojnike (21 udeležencev) in za specialnost
nevarne snovi (en udeleženec). Tečaje so zaključili s praktičnimi in teoretičnimi izpiti ter strokovno ekskurzijo.
Tečajniki so obiskali gasilsko enoto na brniškem letališču in gasilsko reševalno službo Kranj. Vsem, ki so tečaj uspešno opravili, so svečano
podelili napredovanja v višji čin na posebni slovesnosti, ki je bila na kmetiji odprtih vrat pri Mlinarju v Gotovljah. Kot so povedali tečajniki, so bili s tako obliko izpopolnjevanja zadovoljni, všeč pa sta jim bila tudi strokovna ekskurzija in zaključno srečanje.	T. Tavčar
Četrta salamiada v Braslovčah
dve gasilski društvi. V društvu so ves čas delovanja dajali velik poudarek opremi. 0 tem govori tudi podatek, da so bili prvo društvo v Savinjski dolini, ki je že septembra leta 1926 dobilo motorno brizgalno. Pomembni mejniki delavnega društva pa so gotovo izgradnja prvega zidanega gasilskega doma leta 1957, nabava nove motorne brizgalne leta 1964, razvitje društvenega prapora leto pozneje, nabava gasilskih vozil za prevoz moštva in opreme, zadnjega so kupih leta 1991 in še marsikaj drugega. Posebej so ponosni na nov gasilski dom z društvenimi prostori in večnamensko dvorano. Opremo, ki so jo ves čas posodabljali, so lansko leto dopolnili z visokotlačno črpalko.
V nadaljevanju slovesnosti so gasilci razvili nov društveni prapor in nanj pripeli spominske trakove. Prapor je razvil župan občine in ga predal predsedniku društva, ta pa ga je izročil v varstvo praporščaku Janiju Klančniku. Blagoslov prapora je opravil preboldski župnik Franc Serec. Po pozdravu novega prapora z ostalimi prapori je sledil obred pospravila starega prapora. Ob koncu je zbranim spregovoril še predsednik GZ Prebold Jože Veber. Sledilo je družabno srečanje, ki je zaokrožilo praznovanje spomina na upor proti okupatorju in 75- letnico delovanja PGD Groblja.
D. Naraglav
tne spomnil na pomen spoštovanja zgodovine, ki daje identiteto vsakemu narodu in čestital gasilcem za jubilej. V kulturnem programu so sodelovali pevci MPZ Svoboda Prebold in učenci OŠ Prebold iz Groblje.
O delu in zgodovini društva je zbranim spregovoril predsednik PGD
za ustanovitev Požarne brambe na Groblji. Ustanovitelji: Franc Kač, Josip Kapus, Anton Wecaj, Anton Kač in Alojz Šlander so že mesec dni po požaru dobili pisno dovoljenje od župana za ustanovitev še enega gasilskega društva v Latkovi vasi, kar je danes nekaj posebnega, saj bi težko našli še kakšno vas v Sloveniji, ki ima
Prostovoljno gasilsko društvo Groblja je minuli mesec praznovalo 75-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej so obogatili s praznovanjem državnega praznika Dnevom upora proti okupatorju in razvitjem novega gasilskega prapora.
Na slovesnosti je zbranim gasilcem in drugim občanom najprej spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak. Med drugim je priso-
Groblja Franci Debelak. Začetek gasilstva na Groblji sega v maj leta 1925, ko je na mestu, kjer sedaj stoji gasilski dom, izbruhnil velik požar na takratnem gospodarskem poslopju. Požar so gasili gasilci gasilskega društva Latkova vas in krajam. Med gašenjem so opažih, da se dviga močan dim iz središča vasi. Zaradi bojazni za lastne domačije so zapustili pogorišče na Groblji in odšh na svoje domove. Prav to pa je bil povod
Turistično društvo in Lovska družina Braslovče sta pod pokroviteljstvom domače občine pripravila 4. salamiado, ki je bila v Lovskem domu v Braslovčah. Zanimanje za prireditev je iz leta v leto večje. Letos je na ocenitev prineslo svoje izdelke 42 pridelovalcev.
Komisija, ki so jo sestavljali Ivan Rakun, hmeljarski starešina in župan občine Šmartno ob Paki, mesar Drago Volk z Gomilskega in lovec Fihp Završnik iz Grušovelj, je ocenila 34 salam in 8 želodcev. Največ točk je prisodila salami, ki jo je izdelal Marjan Mandeljc z Gomilskega, na drugo mesto se je uvrstila salama Simona Dovečarja iz Rakovelj in na tretje mesto salama Marjane Prezelj iz Grušovelj. Pri želodcih je prvo
Marjan Mandeljc in Franc Bošnak - zmagovalca
mesto osvojil Franc Bošnak iz Poljč, drugo Ivi in Danica Mogel iz Podgorij in tretje Ida in Jože Rojnik iz Podvrha. Pripravili so degustacijo,
OŠ Braslovče je predstavila raziskovalno nalogo Koline, za zabavo pa so poskrbeli Prleki.
T. Tavčar
MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC
VABI ČLANE DRUŠTVA NA PROSLAVO
30-LETNICE DELOVANJA DRUŠTVA
ki bo, 17. junija 2000, ob 10. uri v letnem gledališču limberk - Griže.
V primeru slabega vremena se bo slavnost odvijala v dvorani društva SVOBODA v Grižah.
Pridite, poskrbljeno bo za dobro počutje. Zabaval vas bo ansambel Planinski odmev.
- INcool d.o.o. Vrbje 87d 3310 Žalec, Slovenija Tel.: +386 (0)3 / 710 3000
HIŠNE KLIMATSKE NAPRAVE
OBVESTILO
Strokovnjaki, ki v svoji dejavnosti uporabljajo izdelke kozmetike KANA oz. prodajalci teh izdelkov obveščajo, da so se na terenu pojavili akviziterji, ki ponujajo različne izdelke pod imenom KANA. Morebitne kupce teh prodajalcev opozarjajo, da jim ne nasedajo, ker omenjeni izdelki niso v akviziterski prodaji.
Tudi preboldski gasilci praznovali Florjana
Na Florjanovo nedeljo so se maše v cerkvi Svetega Pavla v Preboldu udeležili tudi gasilci Gasilske zveze Prebold. Zbrali so se pri preboldskem hotelu
in v cerkev odšli v povorki, na čelu katere je bila preboldska godba na pihala.
Letos je poleg gasilske zveze praznovanje Florjana organiziralo
Prostovoljno gasilsko društvo Šešče. Tako so gasilci po maši odšh v dvorano gasilskega doma v Šešče, kjer je bilo še družabno srečanje.
K. R., foto: Tomaž Škorjanc
Zbrale so se gasilske desetine
V počastitev sv. Florjana - zavetnika vseh gasilcev, smo se tudi gasilci Zavrha odločili, da ga primemo praznujemo. Ker naš sektor šteje osem prostovoljnih gasilskih društev, je bilo letošnje leto gostitelj prav naše društvo. V ta namen smo pripravili poseben program. Najprej so se vse
gasilske desetine zbrale pred našim gasilskim domom v Zavrhu (na sliki). Vsaka desetina je prinesla svoj gasilski prapor in tako smo se skupaj podah peš proti Kunigundi. Kmalu smo prispeli na vrh in se po kratkem počitku odpravili v cerkev, kjer je sledila sveta maša za vse gasilce. Po
uradnem delu smo izkoristili čas za klepet in za pogostitev vseh navzočih.
Upamo, da je bilo takšno praznovanje sv. Florjana gasilcem všeč, pa čeprav je bilo malo težje priti na vrh ah pa še težje sestopiti. Obljubili pa so tudi, da bodo še prišli med nas čez osem let, ko bo ponovno gostitelj naše gasilsko društvo.
Ivi Šmarčan
prejel škofovsko posvečenje.
Nanj je močno vplival papež Janez XXIII, ki je na široko odprl vrata iskanju novih identitet cerkve v svetu, zaznamovanem z dvema svetovnima vojnama in novimi znanstvenimi spoznanji. V ta čas se vključuje tudi Grmičeva doktorska disertacija Teološka vsebina strahu v eksüsten-cializmu, ki jo je uspešno obranil leta 1961 na Teološki fakulteti v Ljubljani. Odtlej je dr. Grmič deloval kot profesor na teološki fakulteti, filozof in pisatelj z bibhografijo, ki obsega več kot tisoč naslovov, v zadnjih letih pa s svojimi pogledi odstopa od prenekaterih stališč, ki jih zagovarja slovenska Cerkev. Poleg tega je bil med ustanovitelji revije Znamenje pred 30 leti, še vedno njen zvesti sodelavec, dolga leta pa urednik in član uredniškega odbora. Njegova dejavnost je vezana tudi na Mohorjevo družbo, saj je bil njen predsednik kar dvanajst let. Pod njegovim vodstvom so bile uvedene nove zbirke, ki so pomembno razširile izdajateljsko dejavnost te založbe.
Ob zlatomašni slovesnosti sta zla-tomašnika pozdravila žalski župnik Viktor Arh in župan Lojze Posedel. Z letaki so Grmiču grozih nasprotniki, nemirov pa ni bilo.
T. Tavčar
Škof dr. Vekoslav Grmič - zlatomašnik
V žalski župnijski cerkvi je v nedeljo, 7. maja, naslovni škof dr. Vekoslav Grmič daroval zahvalno mašo ob 50-letnici svojega mašniškega posvečenja. V Savinjski dolini je želel praznovati svoj zlati jubilej zato, ker je svojo duhovniško
pot začel na Vranskem, kjer je služboval sedemnajst let, do leta 1968, ko je bil posvečen v škofa.	'
Dr. Vekoslav Grmič se je rodil 4. junija 1923 v kmečki družini v Dragotincih - župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Po končam osnovni šob je v
Mariboru zaključil nižjo in višjo gimnazijo, potem pa po kratkem službovanju na okraju v Gornji Radgoni začel s študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1951. Kot kaplan je nastopil duhovniško službo na Vranskem, bil je župnik in prodekan vse do leta 1968, ko je
OBČINA POLZELA
ČESTITA
SVOJIM OBČANKAM IN OBČANOM TER VSEM DRŽAVIJANKAM IN DRŽAVIJANOM OB DNEVU DRŽAVNOSTI.
Borci izvolili novega predsednika
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline je pred dnevi v Gotovljah pripravil letno skupščino združenja. Poleg delegatov občinskih in krajevnih organizacij se je skupščine udeležilo precej gostov, na njej pa so izvedb tudi nadomestne vobtve.
O delu območnega združenja je poročal podpredsednik Rado Cilenšek, ki je med drugim povedal, da združenje vključuje šest občinskih in osem območnih organizacij, skupaj pa šteje 972 članov, od tega je 173 novih. Lani je umrlo 58 članov, med njimi tudi predsednik Janko Cvikl. Združenje je bilo v lanskem lem zelo delovno, med drugim so postavili spominsko obeležje v Novem Celju in o zločinu nad bolniki izdah krajšo publikacijo. Udeleževah so se raznih spominskih slovesnosti
in skrbeh za urejanje grobov in spomenikov. Žal sta denar iz občinskih proračunov za slednje zagotovih le občini Žalec in Prebold, od ostalih občin pa borci pričakujejo, da bodo ravnale enako. Poleg drugih govornikov je predvsem o tako imenovni vojni zakonodaji, ki zadeva borce in udeležence NOB, pa tudi njihove svojce, spregovorila Pavbka Gostečnik z Upravne enote Žalec.
Po poročilih in razpravi so delegati območnega združenja sprejeb spremembe statuta, s čimer so med drugim razširib upravni odbor. Tako imajo v njem predstavnika vse občinske in krajevne organizacije. Novi predsednik je Rado Cilenšek, podpredsednika sta Stanko Zupanc in Viljem Petek, novi člani pa: Tone Gržina, Avgust Palir, Malči Topovšek, Karel Podlesnik in Milka Dražnik.
K. R.
Podmladek LDS
V Preboldu so ustanovili podmladek Liberalne demokracije Slovenije. Sprejeb so Pravila o delovanju in program dela za leto 2000 ter izvoli-U organe. Predsednik je postal Tomaž Cvar, sekretar pa Boštjan
Vidmar. Že lO.junija bodo s pomočjo LDS in Mladinskega društva izvedb Športno srečanje na igriščih pri bazenu, kjer bodo teniški turnir v dvojicah, turnir v malem nogometu, planinski pohod, otroške delavnice ter družabno srečanje.	D.N.
Občinski praznik in drugi jubileji v občini Prebold
Praznovanje občinskega praznika občine Prebold, ki sovpada s praznovanjem dneva državnosti, bodo letos dopolnjevali še trije jubileji društev. Gasilci iz Kaplje vasi bodo obeležili 90-letnico, gasilci iz Šešč 80-letnico, preboldski jamarji pa 30-letnico obstoja. Ob praznovanjih teh jubilejev pa bo še vrsta drugih prireditev.
Že v petek, 16.junija popoldan bo v Kaplji vasi nogometni turnir. Isti dan ob pol sedmih zvečer pa bo v dvorani KZ Prebold odprtje razstave Jamarski klub od ustanovitve do danes. Temu bo sledilo predavanje dr. prof. Borisa Šketa S preboldskimi jamarji po jamah fibpinskega krasa. Sobota dopoldan, 17.junija, bo v znamenju ribiškega tekmovanja in občinskega gasilskega tekmovanja ekip pionirjev in mladincev. Dopoldne tega dne se bo začel tudi dan preboldske košarke, zvečer ob 19. uri pa bo slovesna akademija ob 30-letnici delovanja jamarskega kluba Prebold. V nedeljo, 19-junija bo nadaljevanje gasilskega občinskega tekmovanja, tokrat za članice in člane. Jamarji pa bodo ta dan svoje praznovanje nadaljevab pri Snežni jami na Raduhi.
V ponedeljek, 19. junija bo v
Kaplji vasi odprtje razstave fotografij Tomaža Škorjanca, dan pozneje pa bo v dvorani gasilskega doma sprejem in podebtev diplom tečajnikom GZ Prebold, ki so v minulih mesecih prišh do naziva nižji gasilski častnik, častnik in višji gasilski častnik. Znova bo pestro v soboto in nedeljo, 24.in 25.junija. V soboto ob 10. uri bo skupna slavnostna seja občinskega sveta Prebold in upravnega odbora PGD Kaplja vas ob 90-letnici društva. Popoldan bo v tej vasi še dan gasilca, ki ga bodo obeležih s parado in prevzemom nove motorne črpalke. Temu bo, kot je običaj, sledila zabava z ansamblom Vinka Cverleta. Nedelja se bo začela s tradicionalnim poletnim pohodom do doma pod Reško planino. Temu bo sledila tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Njene spremljajoče prireditve bodo ta dan še troboj društev v športnih disciplinah, pa kolesarski vzpon do planinskega doma pod Reško planino, kjer se bo ob 15 uri popoldan začelo tudi tradicionalno 4. srečanje ljudskih godcev in pevcev.
Program prireditev ob občinskem prazniku občine Prebold bodo 2.jubja sklenih gasilci PGD Šešče s proslavo ob 80-letnici društva in prevzemom novega gasilskega vozila.
D. Naragjav
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ŽALEC
bo organiziralo srečanje krvodajalcev Spodnje Savinjske doline
v NEDEIJO, 18. 6. 2000, ob 15. uri v letnem gledališču Limberk v Grižah.
Prijave zbiramo na sedežu OZ RK Žalec, Šlandrov trg 20/a ali po telefonu 710-616 do 12.6. 2000.
Vljudno vabljeni!
TRGOVINE MEŠIČ
LEVEC 56, tel.: 471-015 MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20
VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00
........ ...... ... .... .
PRI NAS LAHKO NABAVITE VSE ZNAMKE IN MODELE MOBILNIH IN OSTALIH TELEFONOV TER SKLENETE NAROČNIŠKO RAZMERJE ZA 041 IN 031
Podelitev članskih izkaznic veteranom
EUROPHONE
Zveza vojnih veteranov za Slovenijo bo prihodnji mesec obeležila sedmo leto uveljavljanja in izgrajevanja svoje organizacije. Prihodnje leto bo slovesno obeležena tudi 10-letnica slovenske osamosvojitvene vojne, ki je botrovala ustanovitvi njihove veteranske organizacije, ki uspešno deluje tudi v Spodnji Savinjski dolini.
Pred dnevi so v prostorih za društva in organizacije, ki jih je Občina Žalec uredila v nekdanjih prostorih vrtca, pripravili krajšo slovesnost, na kateri so podelili članske izkaznice vojnega veterana. Zbranim je najprej spregovoril predsednik območne organizacije ZWS Spodnje Savinjske doline Alojz Kampuš. Osvetlil je dogodke, ki so prinesli slovensko
samostojnost in ob tem poudaril, da je bilo v Savinjski dolini v oborožene sile mobiliziranih takrat preko 1700 pripadnikov, ki imajo pravico do statusa vojnega veterana in članstva v veteranski organizaciji. Poudaril je še, da je veliko takšnih, ki si tega statusa niso uredili, bi pa bilo prav, da bi si ga. Z vključitvijo v članstvo veteranske organizacije bi pripomogli, da bo le-ta močnejša in vplivnejša.
Alojz Kampuš je novim članom veteranske organizacije podelil članske izkaznice. Prejeli so jih: Janez Topolovec, Branko Florjančič, Zvonko Kos, Franc Osetič, Tomaž Vozlič, Rudi Razdevšek, Zvonko Šmigovc, Jože Jošovc, Jože Slemenšek, Ivan Vočko, Danilo Piki in Alojz Ožinger.
D. Naraglav
SLS Slovenska ljudska stranka
+
SKD Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Žalec
občankam in občanom naše občine ter vsem prijateljem Savinjske doline
čestitamo ob bližnjem dnevu državnosti.
Lepa nedelja v Petrovčah
Na lepo nedeljo, to je 4. junija, bo v Petrovčah slovesno in veselo. Župnija Petrovče bo namreč praznovala 2 5 -letnico
4«. •	*
svojega obstoja.
Praznovanje se bo pričelo s slovesno mašo ob 9-30 uri, ki jo bo vodil p. Tomaž Podobnik, jezuit iz Ljubljane. Po maši bo procesija, v kateri bodo za križem in ministranti tudi konjeniki, kočije, mladi gasilci in predstavniki gasilskih društev v uniformah, pa lovci, hmeljarske starešine, farani v narodnih nošah, prvoobhajanci, drugi otroci, skavti, pevci, duhovniki in šolske sestre.
Sledilo bo praznovanje ob cerkvi, kjer bo poskrbljeno za hrano, pijačo in glasbo ansambla Savinja. Pripravljajo tudi degustacijo že kar znanih Kloštrskih kapljic.
S tem v Petrovčah pravzaprav obujajo star običaj, ki je bil po drugi svetovni vojni prepovedan, po vsej Evropi pa je še vedno zelo uveljavljen, da se namreč cerkveni obred nadaljuje v veselem druženju zunaj cerkve. Izkupiček od prodane hrane, pijače in peciva bo namenjen za poplačilo dolgov, nastalih pri lanski obnovi petrovske cerkve.
K. R.
maj2000
Po DOLINI
Bazena na Vranskem in v Preboldu bosta odprta
Poletje prihaja, z njim pa šolske počitnice in dopusti. K poletju in vročini sodi tudi kopanje v bazenih, rekah in jezerih. V Savinjski dolini ni nobenega urejenega naravnega kopališča, kljub temu pa je nekaj mest ob Savinji in Žovneškem jezeru, ki privabijo kopalce. Kako primerna je voda za kopanje, vsako leto sporoči zavod za zdravstveno varstvo, ki na določenih mestih vzame in preišče vzorce vode. Kako pa bo letos s kopanjem v bazenih?
V Savinjski dolini so trije javni bazeni. Bazen Pingo v Orli vasi je v zasebni lasti. Lani se je bilo mogoče kopati tudi v bazenu na Vranskem,
saj sta občina in turistično društvo z delovnimi akcijami poskrbela za usposobitev bazena, katerega lastništvo še ni dokončno rešeno. Na Vranskem so odločeni, da bo bazen tudi letos odprt za kopalce.
Bazen v Preboldu že tudi dalj časa kliče po temeljiti obnovi, vendar se je dosedaj še niso lotili. Bazen z gostinskim lokalom je last občine Prebold, v upravljanju ga ima TVD Partizan, oboje pa ima v najemu zasebnik. Ker je z majem sedanjemu najemniku potekla pogodba, je občina objavila razpis za novega najemnika. Ne glede na izid razpisa pa je župan Vinko Debelak zagotovil, da bo občina poskrbela, da bo bazen pravočasno usposobljen in odprt za kopalce.
K. R.
Ročno redčenje plodičev jablan
V teh dneh so sadjarji že pričeli z ročnim redčenjem plodičev jablan. Na Sadjarstvu Mirosan, ki je v Sloveniji med največjimi pridelovalci sadja, so s tem delom pričeli minuli teden.
0 tem je tehnični direktor Vlado Korber povedal: “Z ročnim redčenjem smo pričeli na mladih drevesih in zgodnjih sortah. Na mladih drevesih do štirih let je to pomembno zaradi preprečevanja altemance, ki nam lahko ob prevelikem ovesku povzroča probleme v naslednjih letih. Tako redčimo plodiče mladih dreves za približno število plodičev, ki jih na drevesu še pustimo brez škode. Na ta način določimo obremenitev na drevo in s tem uravnove-
žen pridelek, glede na habitus drevesa. Na starejših drevesih je ročno redčenje pomembno predvsem zaradi izboljšanja kvalitete plodov - debeline, obarvanosti, čistosti kožice in oblike. Prav tako ročno redčenje izboljšuje trpežnost plodov v skladišču in kasneje, ko so jablane v prodaji. Redčenje bo trajalo do predvidoma sredine julija”. T. Tavčar
Ročno redčenje v mladem nasadu.
Anketa • Anketa • Anketa • Anketa • Anketa * Anketa • Anketa • Anketa * Anketa ♦ Anketa • Anketa • Anketa • Anketa * Anketa * Anketa • Anketa • Anketa
Kaj je idealen dopust?
Prihaja čas dopustov, počitnic, oddiha. Čas, ki ga preživljamo ob morju, v planinah, na potovanjih, v termalnih zdraviliščih, ob rekah in jezerih blizu doma, na enodnevnih ali večdnevnih izletih in še marsikje druge, odvisno od tega, kje se najbolje počutimo oziroma kakšne možnosti imamo. Pomemben, če že ne odločujoč faktor je debelina naše denarnice. Tako ostaja večni razkorak med željami in finančnimi zmožnostmi. Mnogi zato ne morejo uresničiti svojih sanjskih počitnic, se pa zadovoljijo s tistim, kar jim je dosegljivo. V anketi, ki je pred vami, sprašujemo naše občane, kaj je za njih idealen dopust, kje ga običajno preživijo in kje bodo počitnikovali letošnje poletne dni?
Matej Videčnik: “Ker rad spoznavam nove kraje, ljudi, njihove navade in običaje, naravne in kulturne znamenitosti, je jasno, da imam rad potovanja. Potovanje je zame to, čemur bi lahko rekel idealen dopust. Nikakor to ni morje, predvsem pa ne 14 dni v hotelu v enem in istem kraju. Ljubim pestrost, aktiven oddih, da se vsak dan nekaj dogaja. Ko je človek še študent, ni toliko vezan na čas in si lahko privošči tudi mesec, dva ah več za potepanje po svetu. Zaposleni imamo pač toliko dopusta, kot ga imamo po kolektivni pogodbi in internih aktih in si lahko privoščimo počitnice le v okviru tega časa. Sedaj sem imel že nekaj lepih počitnic. Lani na primer sem bil v Ameriki na Floridi, kjer smo z najetim avtom dobro prekrižarili in spoznah to ameriško državo. Letos nameravamo potovati preko oceana in upam, da bo znova doživeto. Seveda pa se vsakič, ko se odpravimo na pot, dobro seznanimo z deželo in naredimo program, ki se ga potem tudi držimo.”
Damjana Ducman: “Morje, morje in še enkrat morje, peščene plaže in sonce, življenje v kamp prikolici, kjer ne potrebuješ ure in te čas ne priganja, je zame tisto pravo dopustniško življenje. Takega počitnikovanja se nikoh ne naveličam, saj smo že doma in v službi preveliki sužnji časa. Zdi se mi, da ni lepšega kot bivati v prikolici v objemu borovcev, v bližini plaže in početi tisto, kar
se ti trenutno zahoče. Če si v hotelu, kjer imaš tudi celodnevno oskrbo, si vezan na čas (zajtrk, kosilo in večerja), v prikolici pa to odpade. Doslej sem večino dopustniških dni v poletnih mesecih preživela tako in tudi letos gremo kampirat v Banjole, sicer prvič, vendar upam, da ne bomo razočarani.”
Jani Užmah: “Tako kot za mnoge, je tudi zame idealen dopust nekje ob morju, na toplem soncu in osvežujoči vodi, ob dobri pijači in jedači. Že kakih deset let preživljam takšen dopust pretežno ob hrvaški obali oziroma na otokih. Letos gremft na Korčulo, kjer doslej še nisem bil. Običajno smo hodih na Lošinj, v Barbarigo, Pulo in tudi letos bomo nekaj časa preživeli v tistem okolju. V Barbarigi imamo apartmaje in zato smo tam največ. Uidi sicer se mi takšen dopust zdi najbolj primeren, saj nisi od nikogar odvisen. Čas si razporejaš, kot sam hočeš, nisi vezan na hišni red in zato lahko uživaš pravi dopust.
Ridi v prihodnje bom verjetno dopust preživljal na podoben način, sicer pa je vehko že to, da si v naravi, stran od vsakdanjih skrbi in problemov.”
Matjaž Krašek:’’Idealen dopust? Zame bi gotovo bil to, če bi lahko bil na kakšni jahti in z njo potoval kakšen mesec ah več po svetu ter ob tem spoznaval nove dežele, življenje in navade ljudi, njihove kulturne in zgodovinske znamenitosti, poskušal njihovo kulinariko in počenjal tisto, kar bi mi trenutno najbolj ugajalo. Seveda pa so morje, sonce, palme, lepe plaže in še kaj nekje v eksotičnih deželah za večino ljudi najpogosteje prispodoba sanjskih počitnic. Zelo lepo bi bilo na kakšnem karibskem otoku, kjer ni veliko ljudi in bi užival, kot bi največ lahko. Žal si kaj takšnega verjetno nikoh ne bom mogel privoščiti. V mejah sedanjih možnosti se prav dobro in lepo počutim ob naši obali. Uidi letos, če bo le zneslo, bom s šotorom užival morski zrak na slovenski ah hrvaški obali.”
Barbara Rom: “Kaj vem, kaj bi rekla. Doslej sva običajno šh na morje s kolegico. Enostavno sva si oprtali nahrbtnike, vzeli šotor in “prištopah” na slovensko obalo, kjer sva kampirah v enem ah več kampih. Takšne počitnice vedno prineso nova znanstva in prijateljstva. Lansko leto sem bila v kampu v Ankaranu in bilo je res prijetno, tako da bova s kolegico najverjetneje tudi letos odšh tja.
Seveda bi si želela počitnic v Grčiji, vendar letos z njimi najbrž ne bo nič, saj sem finančno bolj na tesnem. Vsekakor pa upam, da bom v bližnji prihodnosti uspela uresničiti tudi to željo. Verjetno bodo to moje sanjske počitnice.
Sicer pa sem letos že bila na otoku Krku, tako da sem nekaj dopusta že imela, vendar ni bilo preveč lepo, saj je bilo prezgodaj.”
Klemen Pur: “Moj idealni dopust je, da grem na morje in uživam v kopanju ob hladni pijači, soncu, prijetni glasbi, ob dobri knjigi in še čem. Ni toliko pomembno, kje prebivam, ko sem na počitnicah. Lahko je to v kampu, apartmaju ah hotelski sobi, pomembno je, da sem na morju. Morje je zame sinonim za dober dopust, tako kot je za tistega, ki stalno živi ob njem, pravi dopust nekfe na celini, v planinah, alpskih dolinah ob alpskih jezerih in podobno. Zadnje čase sem precej v Dubrovniku, drugače pa na Lošinju, kjer je morje čudovito. Prej sem hodil na počitnice s starši, sedaj pa že nekaj let sam oziroma s kolegi. Kako bo letos s počitnicami, še ne vem, saj me čakajo izpiti in bo vse odvisno od tega, kako bom uspešen. Vseeno pa upam, da se bo vsaj za nekaj dni našel čas tudi za morje.” Rok Podlesnik: “Idealen dopust je zame, da grem nekam s prijatelji brez agencije, na svojo roko in da vsak dan posebej sami načrtujemo, kaj bomo počeli. Privlači me morje, predvsem pa rad potujem. Še pose-
ben izziv so bolj oddaljene dežele, čez “lužo”, kot je Amerika. Glede na to, da me sedaj in v jesenskem roku čakajo izpiti, sem že letos februarja nekako imel svoj idealen dopust. Skupaj s prijatelji smo za en mesec odšh na Florido, tam najeh avto, se vozili po dežeh, spoznavah kraje, ljudi, zanimivosti in se imeli resnično čudovito. Potovanja so zame nekaj najlepšega in so poleg študija trenutno glavna stvar v mojem življenju. Bil sem že marsikje, tudi po Evropi, vse bolj pa me vleče na Balkan. Letos se kaj bistvenega ne bo več zgodilo, kar se tiče dopusta, verjetno pa bom za nekaj dni ah čez vikend le skočil še v slovensko primorje ah hrvaško 'Istro.”
Viktorija Poljšak: “Idealen dopust? Sonce, morje, lepo vreme, večerni sprehodi, življenje v naravi, brezskrbno preživeti dnevi z družino in še kaj je zame tisto najlepše, kar pojmujem kot idealen dopust. Na takem dopustu lahko človek res uživa, se sprosti in si napolni baterije. Sicer je tudi doma lepo, če nimaš posebnih skrbi. Že večkrat sem doživela svoj idealen dopust. Lepi so spomini na slovensko in hrvaško obalo, na dopust v Ukrajini in še na marsikaj. Kako bo letos z dopustom, še ne vem zagotovo, smo pa namenjeni vsaj nekaj dni preživeti ob morju in doživeti tisto, kar ti lahko nudi takšen dopust.”
Boris Jambrovič: “Sanjske počitnice bi zame vsekakor bile potovanje z dosti denarja v žepu. Vendar to za enkrat lahko le sanjam,
saj si s svojo bolj tanko denarnico tega ne morem privoščiti. Občudujem tiste, ki imajo kljub malo denarja v žepu, korajžo potovati po svetu, se prilagajati trenutni situaciji in početi tisto, kar jim omogoča tako življenje. V mejah mojih možnosti je torej le dopustovanje nekje ob slovenski obali ah v istrskem primorju, kamor gremo z družino skoraj vsako leto. Letošnje poletje bomo sedem dni dopustovali na otoku Pagu, kar sicer ni vehko, bo pa vsaj malo razbilo celoletni vsakdan, ki ga preživljamo v službi in domačem okolju. Vehko je, če človek vsaj malo izpreže in se resnično prepusti toku časa, neobremenjen z vsakdanjimi problemi.”
D. Naraglav
Franci s kolesom v Francijo
Franci Škorjanc iz Dolenje vasi se je odločil, da bo maj, za mnoge najlepši mesec v letu, doživel v Pariza. Nič nenavadnega, če se ne bi tja odpravil kar sam in to s kolesom. Na pot je odšel 1. maja in se 26. maja vrnil po 4.070 prevoženih kilometrih. Brez nezgode in večjih okvar kolesa je prikolesaril vse do Ceana in Atlatnskega oceana, seveda pa se je ustavil tudi v Parizu in si ogledal Eifflov stolp. Kaj vse je doživel na poti, pa v prihodnjem Utripu.
K. R.
Osrednje teme
maj2000
V kamnolomu Andraž predelajo gradbene odpadke
Gradbeni odpadki predstavljajo četrtino vseh odpadkov v Sloveniji. Zaradi vedno večje zasičenosti komunalnih deponij in problemov pri iskanju in urejanju novih lokacij, gradbeni odpadki na komunalnih deponijah niso dobrodošli.
Gradbene odpadke, katerih večinski del so mineralne komponente in so navzven nedejavni, lahko uporabljamo za nasipe okolij naših bivalnih objektov. Na žalost pa se z njimi vsakodnevno srečujemo tudi na številnih divjih odlagališčih v naravnem okolju, na brežinah rek in potokov. Tako odloženi onesnažujejo okolje ter močno slabšajo videz krajine, v kateri živimo. Odlaganje gradbenih odpadkov v naravno okolje je zakonsko prepovedano in kaznivo dejanje.
Da bi skupaj prispevali k ohranjanju pestrosti in lepot narave, zmanj-
šali število divjih odlagališč gradbenih odpadkov in hkrati razbremenili deponije komunalnih odpadkov, vas obveščamo, da lahko mešanice gradbenih materialov, ki nastajajo pri gradbenih in rušilnih delih, odstranjevanju asfalta..., oddate kot sekundarno surovino v predelavo centru za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov v Kamnolomu v Andražu pri Polzeli (ob regionalni cesti Polzela -Velenje).
Podjetje Ekoplan poskrbi za celotno predelavo prevzetih gradbenih odpadkov (strojno in ročno ločevanje posameznih komponent odpadkov, lesa, plastike, železa, izolacijskih materialov, deponiranje izločenih neuporabnih primesi na urejeni komunalni deponiji ter pripravo čistih gradbenih odpadkov v obliko, ki omogoča ponovno uporabo v
gradbeništvu).
Cene prevzema in predelave gradbenih odpadkov so odvisne od njihove čistosti oziroma od deleža vsebovanih neuporabnih primesi v pripeljanih odpadkih:
I. kat. (beton, asfalt, opeka, ipd. -brez primesi lesa, plastike, železa)
980.00	SIT/ms;
n. kat. (beton, asfalt, opeka, ipd. -s 30% primesi lesa, plastike, železa)
1.300.00	SIT/m5;
III. kat (beton, asfalt, opeka, ipd. -s 60% primesi lesa, plastike, železa)
1.600.00	SIT/m1;
Možnost reciklaže gradbenih odpadkov v reciklažnem centru v Kamnolomu Andraž nam je torej dana. Izkoristimo jo!
Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, univ. dipl. inž.
ODSEV SE SLIŠI - ODPRTI TELEFON - 080 63 738 ODVISNOSTI - INFORMACIJE IN POMOČ
Odvisnost je v tem času in prostoru eden največjih in najbolj zaskrbljujočih problemov. Število uživalcev trdih drog v Evropi presega dva milijona in neusmiljeno narašča. Več kot 60 odstotkov intravenoznih uživalcev je okuženih z virusom hepatitisa C, 40 odstotkov vseh primerov aidsa je posledica vbrizgavanja drog.
Razširjenost kajenja tobaka, uživanje prepovedanih drog in pitje alkohola so pri nas po svoji aktualnosti primerljive s stanjem v nadpovprečno obremenjenih državah. Raste število mladih, ki eksperimentirajo in so odvisni od drog. Uživanje drog pa nima le neposrednega učinka na zdravje, ampak je tudi močno povezano z zdravjem in varnostjo vseh nas: doma, na delovnem mestu, v prometu,...
Družina je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju uživanja drog. Še vedno pa na tem področju premalo naredimo. Družina in šola sta tisti ustanovi, v katerih otrok preživi največ časa, zato je potrebno starše in učitelje dovolj zgodaj seznanjati z zlorabami drog in jih vzpodbujati k preventivnemu ravnanju.
Ker torej ne gre le za problem odvisnosti kot bolezni, temveč tudi za številne druge vidike škode, ki lahko prizadenejo posameznika, družino ali skupnost, se je potrebno pri reševanju problematike odvisnosti pripraviti za multidisciplinami pristop.
Ustanovo ODSEV SE SLIŠI so ustanovili tisti, ki v Sloveniji najbolj poznajo problem odvisnosti in najbolj vedo, kaj je potrebno storiti. Glavni ustanovitelj je dr. Andrej Kastelic, s pomočjo vodij vseh regionalnih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, strokovnjaki iz Centra za zdravljenje odvisnih od drog Kliničnega oddelka za mentalno zdravje in z Ministrstva za zdravstvo RS. Odločili so se darovati denar, ugled in veliko prostega časa, da bi vzpodbudili Uidi tiste, ki so pomoči potrebni. Zato je fundacija ODSEV SE SLIŠI
ustanovila odprti telefon 080 63 738, prek katerega posreduje informacije o različnih oblikah zasvojenosti (vzroki, oblike, znaki, prognoza, posledice, ...), o obstoječih programih pomoči in skuša odgovoriti na vsa druga vaša vprašanja. Pokličete lahko tudi v primeru, če se želite posvetovati o svojih težavah oziroma o težavah vaših bližnjih (otrocih, prijateljih, partnerju, učencih, sodelavcih,...). Lahko se pogovorite s psihologom, psihiatrom ali socialnim delavcem. Pomoč je brezplačna in anonimna.
Nihče vam ne bo pridigal in vas opominjal, kaj počnete. Kaj ste in kako je z vami, veste najbolj vi sami. Mi vam želimo samo pomagati. Pomagati, da se boste ponovno počutili udobno v svojem telesu, da se boste cenili, da vam bodo svojci in prijatelji ponovno zaupali. Za hip, za nekaj mesecev, za nekaj let vam je življenje ušlo iz rok. Pred vami je še vse, še veliko sončnih dni. Zakaj jih ne bi preživeli drugače?
Vsi, ki želite ubežati iz začaranega kroga odvisnosti, vsi, ki želite nekomu pomagati, uiti iz tega pogubnega ritma, pokličite!
KAJ?	Informacije in svetovanje 080 63738.
KDAJ? Vsak delovni dan od 12. do 16. ure .
KDO?	Psiholog, psihiater, socialni delavec.
ZA KOGA? Za vas, ki imate težave z različnimi oblikami odvisnosti ali začenjate z uživanjem drog, za svojce, prijatelje, sošolce, sosede, sodelavce,...
Če menite, da bi bilo dobro, da kaj storite zase ah za druge, ne odlašajte; vsak dan nosi s seboj novo priložnost za spremembe.
Podprimo skupna prizadevanja - naj se sliši tudi vas!
Prostovoljka ustanove ODSEV SE SLIŠI Martina Tekavc
Podjetje
Vas obvešča, da je pričelo s prevzemanjem gradbenih odpadnih materialov (ruševine, asfalt, opeka, beton,...) v kamnolomu Andraž pri Polzeli, na vašo željo pa tudi na vašem domu.
V kolikor je vaš interes ohraniti naravo in naše okolje vas prosimo, da nas pokličete na telefon: 708-783
Naslov:
Ekoplan-a d.o.o., Petrovče 47 3301 PETROVČE e-mail: ekoplan-a(a)siol.st
Smrad s čistilne naprave v Kasazah
Visoke temperature in nepregnito blato povzročili smrad
Čistilna naprava v Kasazah je zaradi širjenja smradu ponovno povzročila jezo tamkajšnjih krajanov. Vzrok za smrad so bile po besedah direktorja Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška povečane temperature in preobremenitev čistilne naprave v prvih letošnjih mesecih.
“Nazivna zmogljivost po izgradnji prve etape prve faze čistilne naprave je bila 18.750 PE. Vieto 1998 je bilo posodobljeno prezračevanje odplak, kar je izboljšalo njeno delovanje. Lani je dosegala organska obremenitev od 28.000 do 46.000 PE, v decembru celo 61.000 PE. S povprečno 26.389 PE je lani čistilno napravo obremenjevala Mlekarna Celeia,” je povedal Matjaž Zakonjšek. Odpadna voda, ki se po čiščenju odvaja v Savinjo, ne presega maksimalno dovoljenih koncetracij, določenih za komunalne čistilne naprave. Problem pa je biološko blato, ki nastaja kot stranski produkt čiščenja. Blato se redno nadzira in glede na vsebnost težkih snovi, mikroorganizmov in drugih snovi v njem se lahko uporablja za gnojenje kmetijskih površin.
“Blato se zbira v dveh odprtih zemeljskih lagunah, od koder se neposredno odvaža s cisternami ah pa se stiska s posebno napravo. Zaradi še povečanih obremenitev v lanskem decembru in prvih treh
mesecih letošnjega leta s strani Mlekarne Celeia je prišlo do preobremenjenosti čistilne naprave in s tem do nastanka nepregnitega blata. Prav takšno blato v odprti laguni je v zadnjem mesecu pričelo smrdeti zaradi bistveno povečanih temperatur, močneje pa je pričelo smrdeti tudi stisnjeno blato. Pri procesu razgradnje in stabilizacije blata se namreč sproščajo plini, ki povzročajo smrad.
Takoj ko smo ugotovili, da prihaja do smradu, smo prekinili stiskanje in mešanje blata v laguni. Stisnjeno blato smo pričeli odvažati na komunalno deponijo, tekoče blato iz lagune pa v nadaljnjo predelavo na drugo čistilno napravo, ki je opremljena za anaerobno predelavo blata. Stisnjeno blato bo odstranjeno iz čistilne naprave v tem tednu, tekoče blato iz lagune pa v naslednjih štirinajstih dnevih,” je povedal Matjaž Zakonjšek.
Sicer pa ta čas na čistilni napravi
poteka redni letni remont, ki bo trajal predvidoma do konca junija. V tem času so vsi procesi biološkega čiščenja ustavljeni. V juliju bo začela naprava normalno delovati, vendar se v poletnih mesecih blato ne bo stiskalo. Tekoče blato bodo v čim večji možni meri odvažali v nadaljnji postopek čiščenja na drugo čistilno napravo, tudi Mlekarna Celeia pa bo morala v tem času poskrbeti za kontrolirano in konstantno količino odplak, ki jih bodo spuščali v čistilno napravo. Dolgoročna rešitev je samo dograditev čistilne naprave. Zgraditi bo potrebno celotno linijo predelave blata (zaprta gnihšča, pli-nohran) ter dograditi biološko stopnjo čiščenja. Za te dograditve občina Žalec pridobiva ustrezna dovoljenja na ministrstvu za okolje in prostor. Takoj, ko bodo dovoljenja izdana, bo po besedah Matjaža Zakonjška izdelan PGD projekt in se bo pričela gradnja.
K. R.
"‘—'“V

!~'/t metta
OP T I K A
Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Grewer>broicha 9 t&. 063/415-O6S
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Šempeter, 22. 6. 2000 Naročite se!
Velika izbira sončnih očal.
Obiščite nas in videli boste bolje!
1
YARIS EVROPSKI AVTO LETA PREDSTAVUAMO VAM PROGRAM LAND CRUISER 90
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Avtosalon Celje telefon: 063 483-473 Avtosalon Šentjur telefon 063 743-086
TOYOTA
Plačilni pogoji: KREDIT - STARO - LEASING -KREDIT NA POLOŽNICE
TURBO
Prosta pot po cesti ali
OPCIJA MOTOR 1.0 ali 1.3 CCM
f1!|\ UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC	
VMJ ANK	ETA
Vprašalnik v anketi je namenjen vsem tistim, ki vas zanima delo v naši Univerzi za tretje življenjsko obdobje, služila pa nam	
bo za sestavo programa dela v šolskem letu	5. Navedite, v katere krožke bi se želeh v šol. leto
2000/2001.	2000/2001 vključiti:
1. Ah ste že bili vključeni v delo Univerze? DA NE	a.	zeliščarstvo, b.	vrtnarstvo,
2. Se nameravate v prihodnosti vključiti v katerega od	c.	ročna dela, d.	rezbarstvo,
naših izobraževalnih programov? DA NE	e. hmeljarstvo (obujanje tradicije),
%	f. plesi in folklora,
3. Katere od navedenih vsebin se vam zdijo zanimive?	g. novinarstvo,
Obkrožite črko pred izbranimi predlogi:	h. ohranjanje znamenitosti (dvorec Novo Celje),
a. nemški krožek,	i. tuji jeziki,
b. računalniški krožek,	j. slovenščina,
c. likovni krožek,	k. retorika,
d. krožek krojenja,	1. barve in likovna umetnost.
e. vinogradniški krožek s kletarjenjem,	
f. sadjarski krožek,	Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in upamo, da vas
g. inovatorski krožek,	bo katera od naših dejavnosti privabila v naše vrste.
h. slovenski krožek.	
4. Navedite vsebine, ki bi jih želeli vnesti v program za	ANKETO IZREŽITE IN JO POŠLJITE NA NASLOV: UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE,
naslednje šol. leto.	Savinjske čete 4, Žalec, do meseca avgusta
	2000.
maj2000
Podjetništvo
Veselimo se Va,,ega obiska ali klica po telefonu 710-0-560
mizarstvo
KORUN
pohištveno
stavbeno
Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 063/726-072, fax: 063/726-390, avtotelefon: 041/626-814
SIP i roko v roki s kmetijstvom
SIP Šempeter je tudi letos pripravil dvodnevno prireditev SIP z roko v roki s kmetijstvom, ki je bila namenjena uporabnikom in bodočim kupcem Sipovih kmetijskih strojev v Sloveniji in v petindvajsetih drugih državah sveta.
Prireditve na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina, ki je imela poleg strokovnega namena tudi namen druženja, sklepanja ter utrjevanja prijateljskih vezi, se je udeležilo okoli dva tisoč obiskovalcev. SIP-ova tehnična in komercialna znanja sff združili s praktičnimi izkušnjami ter izdelali še bolj kakovostne stroje. Kot je povedal generalni direktor SIP-a Bojan Voh, svetovni in evropski trendi kmetijstvu niso naklonjeni. Posamezne kmete še naprej silijo k večanju obdelovalnih površin in zniževanju stroškov. Delež aktivnega kmečkega prebivalstva se v Evropi pomika pod 4 odstotke. Ti procesi se v zahodni Evropi počasi umirjajo, na jugu in v vzhodni Evropi pa povzročajo resne nacionalne krize. Iz omenjenih dejstev izhaja tudi osnovna politika podjetja SEP. “Naši stroji
postajajo večji in so namenjeni profesionalnim ponudnikom uslug košnje in spravila travinj. Pri tem podjetje zelo natančno meri ekonomiko teh tehnologij. Na podlagi izkušenj smo ugotovili, da se samodejni prenos tehnologije z zahoda običajno konča z visokimi stroški. Glavni razlog za to so neprimerno večje površine tamkajšnjih kmetij,” pravi direktor Bojan Voh in dodaja: “Cilji našega podjetja za leto 2000 kažejo, da imamo ambicije ostati eden večjih evropskih proizvajalcev kmetijske mehanizacije. Naš namen je dvigniti obseg prodaje za 15 odstotkov in s tem povečati naše tržne deleže”. SIP Šempeter kar 65 odstotkov svoje proizvodnje izvozi na evropski trg. Kljub prizadevanju za izvoz veliko pozornosti namenijo tudi slovenskemu kmetu in mu zagotavljajo ponudbo strojev po evropskih standardih, z varno, zanesljivo, dolgotrajno in ekonomično uporabo, prijaznih do narave in okolja in do kmetovalca samega. V SIP-u so lani novembra zaključili investicijo, ki omogoča izvedbo celovite korozijske zaščite kmetijskih strojev, ki je prva te vrste
v Sloveniji zunaj avtomobilske industrije. Kmetijski stroji iz SIP-a imajo šestletno garancijo pred preerjave-njem. To visoko kakovost omogoča tehnološki proces, ki ga je v SIP-u predstavilo vodilno nemško podjetje na področju površinskih zaščit objektov Eisenmann iz Boeblingena. Letnik strojev 2000 je zaščiten v kakovostnem razredu avtomobilske industrije. Ponašajo se z najsodobnejšo konkurenčno tehnologijo vsem svetovnim proizvajalcem kmetijske mehanizacije. Za višek zmogljivosti se zanimajo najzahtevnejši kupci s področja avtomobilske industrije. Izvajajo površinsko zaščito za končne kupce, kot so: BMW, Renault, VW, Mercedes.
Na letošnji prireditvi SIP z roko v roki s kmetijstvom so predstavih tudi kosilnik ROTO 280 F in 300 F, bob-nasti kosilnik ROTO 280 S, bobnasti kosilnik ROTO 220 G, diskasti kosilnik Laser 300 D, dvorotarski zgrab-ljalnik STAR 800, trosilnik hlevskega gnoja Orion 65 in gorski traktor Impuls 32 (na sliki).
T. Tavčar
Kolektiv Romana Brgleza znova praznoval
IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV
F Grižah poleg trgovine še gostinski lokal
Bilo bi že kar nenavadno, če vsaj enkrat na leto ne bi zapisali kakšnega članka o peku in podjetniku Romanu Brglezu, ki ima svoj podjetniški domicil na Vranskem, kjer so mu podelili tudi listino častnega občana. S svojo odprtostjo, prijaznim odnosom do sodelavcev, poslovnih partnerjev in kupcev je postal priljubljen in spoštovan podjetnik, ki zna in zmore dobro voditi 60-članski kolektiv.
Začel je tako rekoč iz nič, danes pa lahko s ponosom gleda na svojo razvojno pot. Vransko, kjer je odprl pekarno skupaj s prijateljem Fijavžem, ki ima sedaj pekarno v Šempetru, je bilo njegova odskočna deska in kraj, kjer je zaoral globoko brazdo svoje poslovne uspešnosti. Ta v veliki meri sloni na filozofiji, da je le zadovoljen delavec lahko dober delavec in da je le zadovoljen kupec dober kupec, ki se vedno znova rad vrača. Njihov slogan “Zvestoba se nagrajuje” to iz leta v leto tudi dokazuje. Vsakoletna prireditev, ki je namenjena zvestobi je gotovo vrhunec vsega, saj je le malo takšnih prireditev, ki bi privabile toliko ljudi. Prav tako pa je malo podjetnikov, ki bi ob odprtju svojih poslovnih prostorov gostili vsakogar, ki pride mimo. Ni jih malo, ki ne bodo zlahka pozabili odprtja trgovine na Vranskem, slaščičarne v Petrovčah, trgovine v Žalcu, Grižah, na Ostrožnem in drugod, kjer se je zastonj jedlo in pilo.
Uidi ob odprtju novega gostinskega lokala, 4.maja ob Brglezovi trgovini v Grižah, ni bilo nič drugače. Bilo je zelo prijetno in slovesno. Poseben ton so dodah godbeniki pihalne godbe Zabukovica. Nov lokal z moderno opremo je ob pomoči svojega 9
deda Romana in babice Anice odprl najmlajši član Brglezove družine, desetmesečni vnuk Jaka. Lepo opremljen in prostoren lokal je zamišljen kot okrepčevalnica, katere bodo zlasti veseh tisti, ki kupujejo v trgovini ah se tam mimo podajajo na Hom.
V teh dneh se bodo zlasti prilegli
razni sladoledi in slaščice iz njihove lastne proizvodnje.
Z odprtjem lokala v Grižah Brglezovi za letos še niso zaključili s šrijenjem prodajnih mest. Kmalu naj bi namreč odprh kiosk v samem središču Velenja, kjer imajo svojo drugo pekarno.	Ep
Vnuk Jaka ob pomoči starih staršev odpira nov gostinski lokal v Grižah.
pogodbeni partner Gorenjske borzno posrednike dru be, d.d.Kranj
'landrov trg 35, fialec (v biv„ih prostorih A BANKE)
PRI NAS LAHKO UREDITE VSE V ZVEZI
Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, IN SICER:
*	prodate delnice podjetij, ki - e kotirajo na borzi, kot so:
Petrol, Krka, Lek, Cinkarna, Gorenje, Bohor
*	prodate delnice podjetij, ki „e ne kotirajo na Ljubljanski borzi, kot so: A ero, Garant, Alpos, Cestno podjetje, Telekom
*	prodate delnice skladov (PID-ov), kot so: Antena, Maksima, Hacionalna Hnantna drv ba, Arkada, Triglav, Krekova drv ba -Kmelka drv ba, Krona
*	prodate pokojninske bone,
*	pridobite informacije o dnevnih cenah vajh delnic
*	kupite katerikoli vrednostni papir kot alternativo ali kot strate„ko nalo bo,
*	opravite preknji bo vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju.
,sn*i
Hmezad Export ima novega direktorja
Hmezad Export Import Žalec
Strokovna srečanja hmeljarjev
ima od sredine maja novega direktorja. Dosedanjega direktorja Andreja Nateka je razrešil nadzorni svet, ker ni bil zadovoljen s trenutnim stanjem v E športu in njegovo vizijo razvoja podjetja. Novi predsednik uprave je postal Jernej Osole.
Nadzorni svet Hmezada Exporta Importa, ki je bil imenovan decembra lani, je imenoval začasno upravo podjetja z Andrejem Natekom na čelu in Josipom Skočičem. Zadolžil je upravo, da do marca letos pripravi pregled stanja in program razvoja Hmezada Exporta Importa. Ta je svojo nalogo izpolnila šele maja. Nadzorni svet, ki je nato obravnaval pripravljen program razvoja podjetja, z njim ni bil zadovoljen, saj je bil po besedah člana sveta le posnetek stanja brez konkretnih rešitev za sanacijo izgub. Zlasti premalo je bilo po oceni sveta narejenega na področju predprodaje hmelja. Hmeljarji žehjo namreč glede na nakup Hmezada Kmetijstva imeti v predprodaji prodanega vsaj 50 do 60
odstotkov pridelka. Zaenkrat naj bi bilo v predprodaji prodanih le 25 odstotkov.
Nazdomi svet je po tajnem glasovanju razrešil Andreja Nateka, Josip Skočič pa še naprej ostaja član uprave. Nadzorni svet je nato imenoval novega predsednika uprave, to je Jernej Osole iz Celja. Nova uprava pa mora za svojo dokončno potrditev do avgusta pripraviti program razvoja podjetja in ga predložiti nadzornemu svetu.
K. R.
Podjetniki,
predstavite se v Utripu Savinjske doline!
F«f oglas bodo prebrali v več kot 13-000 gospodinjstvih, ki Utrip prejemajo BREZPLAČNO!
Pokličite:
041 404-582!
Strokovna srečanja hmeljarjev strokovnjakov so že utečena oblika posredovanja izkušenj in dosežkov Inštituta za hmeljarstvo in pivovarništvo Žalec hmeljarjem. Namenjena so vsem hmeljarjem v Sloveniji, tehnologom v zadrugah in terenskim svetovalcem.
Na sestankih, ki so v času rasti hmelja vsakih 14 dni oziroma tri tedne, predstavijo posamezne aktualne teme poleg svetovalcev specialistov tudi ostali raziskovalci z inštituta za hmeljarstvo ter zunanji sodelavci in hmeljarji. Sestanke obogatijo z demonstracijami. Tako so sestanki bolj pestri in zanimivi.
Uidi v tem letu bodo na željo hmeljarjev organizirah devet sestankov na posameznih pridelovalnih enotah. Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo, je o tem povedala: “Želimo, da bi v tem letu s sestan-
ki nadaljevali tam, kjer smo zaključili lani, ko smo se približali našemu cilju, da h sestanki ne služijo le podajanju snovi z naše strani, temveč so to aktivna srečanja, na katerih hmeljarji ob ogledih hmeljišč izmenjajo izkušnje ter se aktivno vključijo v razpravo. Lani se je teh srečanj udeležilo v povprečju 30 pridelovalcev hmelja. Pred dnevi smo pripravili že tretji sestanek, prvi je bil v Žalcu, drugi pa v Cinkarni Celje, in sicer v tovarni Pinus v Račah. Gostitelja sestanka sta bila Bayer Pharma d.o.o. in Pinus TKI Rače d.d. Na sestanku smo spregovoriti o aktualnih opravilih v hmeljiščih s področja obdelave in varstva ter si ogledati sežigalnico odpadne embalaže, odpadnih fitofarmacevtskih sredstev in drugih kemičnih odpadkov. Srečanje smo zaključiti z ogledom hmeljišča v Padovi pri Račah.” T. Tavčar
—--------—-------------------------N
RAZVOJ	KUHINJE - KOPALNICE
POLZELA, LOČICA 75/a tel.: 701-249, 701-366
BELA TEHNIKA
PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE IN PROCESNE OPREME
Peči za centralno ogrevanje s kuriščem in bojlerjem iz nerjavečega materiala
gorenje
Podjetništvo
maj2000
S certifikatom ISO 9001 narejen le “vozniški izpit”
V tekstilni tovarni Prebold so po letu in pol uvajanja sistema kakovosti dočakali dan, ko so uradno prejeli listino -certifikat kakovosti ISO 9001. To se je zgodilo v Hotelu Štorman na Venišah po modni reviji, na kateri so poslovnim partnerjem in gostom pokazali del svojega proizvodnega programa tkanin in nogavic. Certifikat kakovosti je generalnemu direktorju TTP Vinku Žoharju podelil predstavnik
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Vladimir Dejan. Kolektivu je čestital še magister Anton Klasinc, vodja mednarodne presojevalske ustanove BVQ1 za podeljevanje certifikatov kakovosti ISO za Slovenijo. Predstavniki Carinske izpostave Celje so TT Prebold izročili tudi listino o statusu pooblaščenega izvoznika.
Preboldska tekstilna tovarna, ki bo letos septembra imela za sabo 158 let delovanja, je začela s postopkom uvajanja sistema kakovosti in aktivnostmi v zvezi s pridobivanjem
certifikata kakovosti ISO 9001 že aprila 1998. Takrat so namreč podpisali pogodbo z BVQI in začeli z delom za pridobitev certifikata. Prvi organizacijski predpis so uspeli izdati v roku štirih mesecev, prvi poslovnik kakovosti pa do sredine junija minulega leta. Takrat je bila v podjetju sprejeta politika o kakovosti. Po nekaj mesecih trdega dela in prilagajanja zahtevam ISO standardom kakovosti, je bila lani novembra opravljena prva presoja. V začetku letošnjega februarja, po odpravi
pomanjkljivosti, ki so jih zabeležili pri prvi presoji, so preboldski tekstilci dobili certifikat kakovosti ISO 9001.
Na slovesnosti na Venišah je bil direktor podjetja TTP Vinko Žohar, zagotovo med najbolj zadovoljnimi, saj je pridobitev certifikata kakovosti del vizije moderne tekstilne tovarne, ki izdeluje izdelke višjega kakovostnega razreda in nadaljuje uspešno dolgoletno tradicijo. V svojem govoru je dejal, da je pridobitev certifikata le “vozniški izpit”, s katerim so dobili možnost, da se hitreje pripeljejo do zastavljenega cilja. Je tudi podlaga, ki zagotavlja podjetju tržno
zanimivo proizvodnjo..
“Sama pridobitev certifikata pomeni torej začetek poti k poslovni odličnosti, ki ni usmerjena samo h kakovosti izdelka in potrebam kupca, ampak tudi k izboljšanju poslovnih rezultatov, usmerjenosti na kupca, razvoju kulture podjetja in kulture vodenja ter k spodbujanju razvoja kolektivnega znanja. Kot enega izmed strateških področij imamo opredeljeno tudi povečanje dodane vrednosti. Kakovost proizvodov ima pri tem pomembno vlogo. Prav tako metoda 20 ključev - program medsebojno povezanih izboljšav z namenom povečanja konkurenčne prednosti podjetja z metodo stalnega in nenehnega spreminjanja podjetja, kar edino omogoča obstanek, preživetje in napredek. Pri tem je bistveno delati le tisto, kar povečuje vrednost in zmanjšuje porabo virov,” je med drugim dejal direktor Žohar. Na koncu se je zahvalil vsem sodelavcem, še posebej koordinatorki kakovosti Dragici Hržici, ki je projekt vodila, ter zunanjim sodelavcem in poslovnim partnerjem.
Veliko lepih in spodbudnih besed so prisotnim povedali nekateri gostje, direktorica Elkroja Vrtačnikova, vodja presojevalske hiše BVQI mag. Klasinc in vodja Carinske izpostave Celje. Z listino pooblaščenega izvoznika, pridobitvijo certifikata ISO 9001, prenovo sistema notranje ekonomike in letošnjega največjega projekta - posodobitev informacijskega sistema, ki bo omogočal enostavnejšo sledljivost v proizvodnji, dal ustrezne podatke o stroških in boljšo podlago za pravilno odločanje, se tekstilni tovarni Prebold odpirajo vse možnosti za uspešno poslovanje tudi v prihodnje.
D. Naraglav
Predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Vladimir Dejan med podelitvijo certifikatske listine ISO9001 direktorju TTP Vinku Žoharju.
Razvojno okolje v računalniških podjetjih
EMG in Mikropis iz Žalca
Podjetji, s 30 redno ter več kot 20 pogodbeno zaposlenimi, sta specializirani za področje finančnih, trgovskih in proizvodnih aplikacij. Na trgu sta prisotni že 15. leto. Razvijalci so pri razvoju aplikacij uporabljali predvsem cobol. Največ izkušenj so imeli na mrežnem operacijskem sistemu Novell, kasneje tudi na NT Windows. Upravljalec baze je bil Btrieve.
Razvijalci aplikacij so, zahvaljujoč dobremu sodelovanju s strankami ter stabilni ekipi, pridobili dovolj
izkušenj za kvaliteten prehod na novo tehnologijo.
Skupaj z Univerzo v Mariboru -Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Centrom za objektno tehnologijo) ter strokovnjaki IBM smo usposobili domačo ekipo za razvoj aplikacij v Objektni tehnologiji in Javi, kar nam omogoča kvaliteten razvoj, ki temelji na strategiji IBM SanFrancisca. Pri razvoju aplikacij uporabljajo že izdelane komponente (objekte) IBM SanFrancisca, ROSE, VisalAge for Java, WebSphere Server/Studio (-dostop do aplikacije preko interneta
- brskljalnika) ter MQ Series za integracijo z obstoječimi rešitvami.
Objektna tehnologija in Java ponujata edinstveno priložnost tistim podjetjem v IT industriji, ki hočejo v korak s hitro rastočo tehnologijo in hitrimi spremembami na tržišču zahtev.
S tehnološke perspektive je potreba po neodvisnih rešitvah glede na strojno opremo in platformo večja kot kadarkoli prej. Prav tu igra Java zelo pomembno vlogo. Java dokazuje, da jo lahko uporabljamo za projekte, kjer se maksimalno približamo zahtevam podjetij glede na njihove značilnosti. IBM SanFrancisco lahko močno zmanjša napor, potreben za izgradnjo novih aplikacij.
Značilnost ekipe je izgradnja najzahtevnejših projektov na ključ, ki temeljijo na trdnih osnovah lastne programske rešitve EMIS in SF-EMIS.
Za naš uspeh sta pomembni predvsem dve zadevi. Prva je naša stranka, kateri je potrebno zagotoviti stabilno bazo in odprtost aplikacije za hitro prilagajanje specifičnim zahtevam strank, drugo pa nenehno strokovno usposabljanje naših strokovnjakov.
IH6&-
Aškerčeva 4a, 3310 Žalec Žalec Tel.: 063 703-120, faks: 063 715-390
MATRIČNI TISKALNIK LASERSKI TISKALNIK 6B ROM ATAM 40 %
OD 29.999 STT OD 39.999 SIT OD 9.774 STT
IBM PC OD 114.999 SIT
RUEKT barvni Hstaffllk OD 19.999 SIT APC ZAŠČITE	OD 4.250 SIT
mn
Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo
Ekskluzivni zastopnik in distributer AVTO CELJE CELJE. Ipavčeva 2!-kont.os:TANŠEK Milenko-03 426 11 82
Zastopnik za Savinjsko dolino:KZ BRASLOVČE. Braslovče 23 Kont os: CIZEJ Miran -03 / 709 072
Hmezad Trgovina Žalec in Fabryka Narzedzi Kužnia sta podpisali pogodbo o generalnem zastopstvu
V sejni dvorani občine Žalec sta 9. maja pogodbo o generalnem zastopstvu v Sloveniji oziroma na Poljskem podpisala direktorja podjetij Fabryka Narzedzi Kužnia mag. Jan Ostafin in Hmezad Trgovina Žalec Marjan Ramšak. Podpisa pogodbe so se udeležili mnogi ugledni gostje, kar priča, da gre za pomemben dogodek v gospodarskem sodelovanju med Poljsko in Slovenijo.
Poleg generalnega direktorja poljskega podjetja, namestnika direktorja za kakovost Wladyslawa Mucha in prevajalke Dorote Glowacz, sta se podpisa pogodbe na poljski strani udeležila tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Maciej Szymanski in predstavnica Urada trgovskega svetovalca s poljskega veleposlaništva. Na slovenski strani je bil kot gostitelj srečanja žalski župan Lojze Posedel, župan občine Ruše se je opravičil, v Žalec pa so prišli tudi podpredsednik nove združene stranke Lojze
Petrle, vodja oddelka za gospodarsko promocijo pri GZS mag. Vinko Zupančič in samostojna svetovalka Zvonka Maier. Hmezad Jeklo Ruše so zastopali direktor Gregor Praprotnik, komcericalni direktor Darko Peretič in tehnični direktor Jože Kalšek. Jeklo Ruše je hčerinsko podjetje Hmezad Trgovine Žalec, ki sta jo zastopala direktor Marjan Ramšak in prokuristka Renata Voh.
Po uvodni predstavitvi občine Žalec, ki jo je podal Lojze Posedel, sta direktorja Ramšak in mag. Ostafin predstavila obe podjetji. Hmezad Trgovina d.o.o. Žalec je bila ustanovljena leta 1992 in je izšla iz nekdanjega sistema Hmezad. Ukvarja se s prehrambenim področjem, predvsem s posebno ponudbo mlečnih proizvodov. V Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije zastopa pet največjih evropskih mlekarskih koncernov. Njen tržni delež doma presega 60 %. Kljub usmeritvi na področje prehrane že sedem let sodeluje tudi z Jeklom Ruše d.o.o..
Pred dvema letoma ga je kupila in postala njegova stoodstotna lastnica. Hmezad Jeklo Ruše danes sodi med dvojico največjih proizvajalcev sekir v zahodni Evropi, 70 % izdelkov pa izvozi na evropske trge in v Kanado. Zaposluje 40 delavcev.
Fabryka Narzedzi Kužnia je ena najstarejših kovačij na Poljskem, ustanovljena leta 1887. Zaposluje več kot 500 ljudi, njihov proizvodni program pa obsega kovano orodje in orodje, kot so klešče, kladiva, krampi in vrtno orodje. Prav slednje se je pokazalo kot zelo zanimivo za tržišče, ki ga obvladuje Hmezad Jeklo Ruše. Poljski kupci so iz programa Hmezada Jekla Ruše še posebej zainteresirani za sekire. Zato sta se podjetji odločili za še tesnejše sodelovanje in podpis pogodbe o zastopanju na slovenskem oziroma poljskem trgu. V prvem letu naj bi bil obseg kooperacijske pogodbe približno milijon nemških mark. Podjetji pa bosta skupaj nastopili tudi na tako imenovanih tretjih trgih. K. R.
DORADO	EXPLORER
Krediti in leasing za kmetovalce, staro za novorrabljeno vozilo ali traktor za novega
AVTOCEI-JE*.
Poljski veleposlanik Maciej Szymanski (levo), mag. Jan Ostafin in Marjan Ramšak ob podpisu pogodbe.
Skupaj tudi na tretje trge
Traktoiji z
EVROPSKIMI PRIZNANJI
RUBIN GOLDEN DORADO
VY.OIOSKI MOJ/jr,
Ustrezajo razpisu subvencije ^*1 za nepovratna sredstva: EXPLORER TITAN SILVER ÀNTARES
AVTO HIŠA
DAČA, d.o.o.
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
tel.: 063 / 718-222
Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure
UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA
•	ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo
Franjo Pustoslemšek
Aktualne podjetniške in druge informacije
(iz delovanja GIZ Podjetniški center Žalec)
•	Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, ki letos deluje za območje občin Tabor, Vransko in Žalec, je na razpis po 15.natečaju do 15.maja prejel sedem vlog in vsem sedmim podjetnikom razdelil skupno za 23 mio SIT posojil.
Na razpolago so še sredstva v višini do 3 mio SIT za podje-tnike-prosilce iz občin Tabor, Vransko in Žalec!
•	V mesecu maju zaključuje delo na področju izobraževanja in priprave poslovnika kakovosti prva skupina petih malih in srednjih podjetij, ki bodo do predvidoma še v tem letu pridobila certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, v naslednjem mesecu pa začne z delom že druga skupina.
Vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljajo o dvigu kakovosti svojega poslovanja in želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite!
•	Občina Žalec je na aprilski seji občinskega sveta na pobudo in v sodelovanju s partnerji lokalne koalicije ustanovila Sklad dela Savinjske regije, ki bo omogočil reševanje problematike, prekvalifikacijo in prezaposlovanje presežnih delavcev na našem območju.
Vabimo vsa podjetja, ki zaradi težav v poslovanju načrtujejo presežke delavcev, da nam to sporočijo!
•	V tem mesecu smo partnerji lokalne koalicije v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje pospešeno pripravljali projekt vzpostavitve ČIPS - centra za izobraževanje in poklicno svetovanje, ki bo do jeseni zaživel v prostorih stare šole v Žalcu;
•	Končno je v Novem Celju začel delovati projekt PPC-podjetniška zadruga, v okviru katere deluje podjetniški inkubator, potekajo pa tudi aktivnosti za vzpostavitev inovacijskega centra, idr.
Vabimo vse podjetnike in tiste, ki se odločate za podjetništvo in nimate urejene dokumentacije ali iščete poslovne prostore, da nas pokličete!
•	RRA Celje, s katerim sodelujemo kot koordinator partnerstva Spodnje Savinjske doline, je v mesecu maju pospešil aktivnosti na pripravi strategije razvoja Savinjske regije, ki bo v prihodnjih letih predpogoj za pridobivanje sredstev po razpisih ministrstev in Evropske skupnosti.
Podjetja, ki so prejela vprašalnike, in vsa tista, ki želite, da vaše razvojne načrte vgradimo v skupne razvojne dokumente, vabimo k sodelovanju!
•	Skupaj z novo nastalim Združenjem zelenjadarjev Savinjske in Koroške regije, ZŽV-kmetijsko svetovalno službo ter Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec smo uspeli na razpisu javnih del s programom zelenjadarska, ki bo omogočil aktiviranje delovne sile na tem perspektivnem kmetijskem programu, predvsem pa naj bi dolgoročno zagotovil organiziranje skupnega trženja in razvoj blagovne znamke.
•	V tem času poteka anketiranje sadjarjev o njihovih razvojnih načrtih, ki jih bomo vgradili v strategijo razvoja kmetijstva za območje Spodnje Savinjske doline, idr.
VABIMO VAS K SODELOVANJI !
Poiščete nas na naslovu:
GIZ Podjetniški center Žalec, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/571-75-33, faks: 03/571-81-16, (Danica Jezovšek-Korent), E-pošta: podjetniski.center@zalec.si
ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/703-16-50, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726-546,g. Virant) in drugih.
Lekarna Žalec praznovala peto obletnico
Minuli teden je Javni zavod Žalske lekarne praznoval 5. obletnico svojega delovanja. Za strokovno javnost je v četrtek v okviru praznovanja pripravil okroglo mizo na temo Farmacevtska skrb v Sloveniji t zakaj in kako, katere gostje so bili tudi prof. Stanislav Primožič s Fakultete za farmacijo, predstavnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Alenka Marič in lekarniške zbornice dr. Darja Frankič ter Meta Milovanovič, nacionalni koordinator enega od programov v okviru projek-
Vransko. Obe sta bili po vojni nacionalizirani. Kasneje se je lekarna Vransko kot lekarniška postaja priključila tedanji Lekarni Žalec. Osnovno zdravstvo v celjski regiji se je v tistem času organiziralo v Zdravstveni center Celje, kamor je bil vključen tudi leta 1965 zgrajeni zdravstveni dom Žalec. V njegovem pritličju je dobila prostore tudi lekarna. Januarja leta 1968 so bile ustanovljene Celjske lekarne, ki so vključevale tudi žalsko lekarno in kasneje lekarniški postaji v Preboldu in na Polzeli. Z osamosvojitvijo Slovenije oziroma novim zakonom o lekarniški dejavnosti so ustanovitelji-
ta farmacevtske skrbi.
V soboto dopoldne pa je bil dan odprtih vrat lekarne, na katerem je žalska lekarna svojim strankam omogočila tudi brezplačno merjenje krvnega tlaka in maščobe v krvi, s svojimi izdelki so se predstavile farmacevtske tovarne, poskrbljeno pa je bilo tudi za glasbo in zabavo z Alenko Lesjak in njenimi prijatelji.
Začetki lekarniške dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini segajo v čas med obema svetovnima vojnama, ko je bila v Žalcu Apoteka pri sv. Nikolaju, na Vranskem pa Apoteka
ce JZ Celjske lekarne postale občine, zaradi nesoglasij med njimi pa se je lekarniška enota Žalec odcepila od Celjskih lekarn in 1. maja leta 1995 pričela delovati kot Javni zavod Žalske lekarne. Leto pozneje so bile za opravljanje lekarniške dejavnosti na Polzeli, Vranskem in v Preboldu podeljene koncesije.
V okviru javnega zavoda je tako ostala le Lekarna Žalec, ki pa si je po besedah direktorice mag. Lidije Pavlovič pridobila opazno vlogo v slovenskem prostoru: “To je najmlajši lekarniški zavod v Sloveniji, kljub
Prvič podeljena zlata diploma
Društvo savinjskih vinogradnikov, ki ima 130 članov, je tudi letos pripravilo ocenjevanje vin letnika 1999. Sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval mag.	Anton
Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor, je v oceno prejela 64 vzorcev vin, od katerih jih je 14 izločila. Prvič, odkar poteka ocenjevanje savinjskih vin, sta bila podeljena zlata diploma in naziv vrhunsko vino, ki ju je prejel Rudi Cevzar iz Andraža za sortno belo vino beli pinot
SIPRO
d.
o.o.
CERTIFIKAT 41.129
ISO 9001
glQNetg
NAJEMNINE ZA STANOVALA se bodo v mesecu maju 2000 povečale za 0,55 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu maju 2000 11.937,23 SIT in 244,29 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanja 11.292,71 SIT, na Polzeli pa 12.751,87 SIT.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95.
NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu maju 2000 povečale za 0,55 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 886,03 SIT.
Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja.
Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu maju znašala 124,00 SIT za m2 ogrevalne površine in se ni povečala v primerjavi z mesecem aprilom.
Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede.
Ob koncu kurilne sezone 1999/2000 bo v mesecu juniju. 2000 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1999/2000. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt Informacije vam glajemo po telefonu, pisno ali ustno.
Rudi Cevzar z zlato diplomo.
(ocenjeno s povprečnim številom točk 18,20).
Poleg zlate diplome je komisija letos podelila 12 srebrnih in 21 bronastih diplom ter 15 priznanj. Pri belih vinih - zvrst je bilo najvišje ocenjeno vino Edija Omladiča (povprečna ocena 17,68 točk), ki je s 17,22 točkami dobil najvišjo oceno tudi pri rdečkastih vinih. Za obe vini je prejel srebrni diplomi in naziva kakovostno vino.	T. T.
njegovi majhnosti pa menim, da ima odmevno vlogo v slovenskem prostoru. Spremljamo stroko in se zelo trudimo, da bi naredili prijazno lekarno. V našo vizijo smo zapisali, da želimo strokovnost povezati s prijaznim dostopom do človeka, da naj bi bila Uidi beseda kot takšna zdravilo. Vključili smo se tudi v projekt Farmacevtske skrbi v Sloveniji, katerega bistvo je osveščanje ljudi o zdravem načinu življenja. V okviru programa obladovanja povišanega krvnega tlaka smo na delavnico poslali tudi našo delavko. Peta obletnica delovanja sicer ni veliko, vendar se nam zdi kar pomembna, ker smo ponosni, da smo samostojno organizirani kot javni zavod v žalski občini, zato smo temu dogodku namenili več pozornosti,” je povedala mag. Lidija Pavlovič.
V Žalski lekarni je ta čas devet zaposlenih, od tega je pet magister farmacije in tri farmacevtske tehnice.
V kratkem se bo lekarni v Žalcu pridružila še lekarna v Petrovčah, v novem objektu pri šoli, kjer je Uidi zdravstvena ambulanta. Glede na precej zapletene postopke pridobivanja dovoljenj, bo njeno odprtje verjetno jeseni letos. S tem Javni zavod Lekarna Žalec uresničuje eno od svojih vizij, da se čim bolj približa ljudem. Da so delavke lekarne že zdaj prijazne do svojih strank, pa je bilo mogoče opaziti tudi na sobotnem dnevu odprtih vrat, ko so prejele veliko pohval. Da bi delo v prihodnje še izboljšale, so pripravile anketo, ki naj bi pokazala, kako so ljudje zadovoljni s sedanjim delovanjem lekarne. Ob tej priložnosti so se predstavili Uidi Lekova domača lekarna, Krkina zelena zdravila, podjetji Mirai in Roche ter Kolinska, obiskovalci pa so dobili Uidi veliko prijaznih nasvetov in priložnostnih nagrad.
K.R.
GIZ Podjetniški center Žalec
Ul. heroja Staneta 3 3310 Žalec
PPCj fbHJtrKJ/sjcfi	ZAUCt u>o.
Uredili smo objekt Novo Celje 4, katerega namen je PODJETNIŠKI INKUBATOR. Na tej lokaciji nudimo pisarniške prostore po ugodnih pogojih.
Prednost imajo podjetniki začetniki iz samozaposlitvenega programa.
Podjetniki, pomagamo vam poiskati ustrezne poslovne prostore in urediti ustrezno dokumentacijo za začetek poslovanja, zato vas pozivamo, da nam posredujete informacije o prostih kapacitetah poslovnih prostorov, kakor tudi o potrebah po le-teh.
Informacije na tel: 041/726-546 (Roman Virant) 717-533 ( Danica Jezovšek-Korent)
vvmAnmmmv®
m AVTOPRALNICA
Jure VEUGOŠEK, s.p.,GRIŽI, lei.: 063 716-820, 041 656 041
PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM,
PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA.
Ugodni plačilni pogoji in popusti
Vsaka naša stranka dobi brezplačno kavico V DNEVNEM BARU FLORJAN V ŠEŠČAH
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612-731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
Politične stranke
maj2000
10. obletnica ustanovitve stranke DeSUS
V Mariboru je bila 10. maja letos 10. obletnica ustanovitve naše stranke. Lahko bi jo imenoval kar mini kongres, saj je bila širše obravnavana problematika stranke in zastavljene naloge v zvezi s predstoječimi volitvami v DZ.
Pomemben je bil referat našega predsednika g. Janka Kušarja, ki je med drugim dejal: “O prednostih in težavah, ki so nastale z našim vstopom v vladno koalicijo, smo v stranki veliko in pogosto razpravljali. Naša skupna ugotovitev in ocena je vedno bila (o tem je razpravljal in sprejel stališče tudi 4. kongres v Celju), da smo ravnali pravilno, ker smo lahko samo znotraj koalicije uresničevali svoje programske cilje in naloge. Naša prednostna naloga ob vstopu v koalicijo je bila napovedana pokojninska reforma. Ob upoštevanju programa stranke pa nismo zanemarjali tudi drugih področij, pomembnih za nadaljnji narodnogospodarski razvoj. Z doseženimi rezultati reforme nismo v celoti
DeSUS
zadovoljni, toda brez možnosti našega neposrednega sodelovanja pri pripravi teh sprememb bi bilo v pridobljene pravice upokojencev bistveno ostreje zarezano. V krogu pomladnih strank se že slišijo napovedi za spremembo veljavnega pokojninskega sistema. 'Iddi kandidat za mandatarja dr. Bajuk je najavil to možnost v začetku prihodnjega leta. Odločno zavračamo, da se po večletnih naporih in usklajevanjih s socialnimi partnerji že namiguje na spremembe veljavnega pokojninskega zakona.”
Dodal bi le to, kar stalno poudarjam, da brez številne poslanske skupine v bodočem Državnem zboru, ne bomo uspeli obdržati tistih pravic, ki smo si jih izborili s pravkar sprejetim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Vsem ljudem Savinjske doline čestitamo ob dnevu državnosti.
Rado Rotar
Bodoča Evropa -Evropa regij
LDS
Devetega maja, natanko pred 50. se je mogoče prilagoditi pogojem leti, na dan, ki ga danes Evropa pra- Evropske unije in biti v Evropi še
Dimitrij Pur in Igor Bavčar Minister za evropske zadeve
znuje kot svoj praznik, je Rober Schuman s predlogom o združevanju jeklarske industrije postavil zgodovinske temelje evropskega združevanja.
Natanko pol stoletja po tem dogodku so evropske države združene v Evropsko unijo. Samostojna Slovenija je vključena v proces pridruževanja in povezovanja z Evropsko unijo.
Liberalna demokracija Slovenije se zaveda, da bo pred vstopom v Evropsko unijo potrebno marsikaj storiti, predvsem na področju kmetijstva, da nas Evropa ne bo pričakala nepripravljene. Primeri uspešnih podjetij v Savinjski regiji kažejo, da
pred uradno pridružitvijo naše države, kot je to uspelo določenim podjetjem v naši regiji.
LDS vidi razloge za članstvo v EU v pospešenem ekonomskem razvoju ter zagotovitvi varnosti in stabilnosti naše države.
Vstop v EU bo prinesi koristi tudi naši regiji oz. v prihodnje ustanovljeni Savinjski pokrajini, ki se bo lahko samostojnejše razvijala na osnovi potencialov, ki jih ima ta prostor, kot to počnejo tudi ostale regije v EU.
Želja LDS je, da bi oda radosti ob 9. maju kot himna združene Evrope kmalu odmevala tudi v Sloveniji.
DIMITRIJ PUR Predsednik LDS 00 ŽALEC
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Žalec
čestita vsem občankam in občanom ob
dnevu državnosti.
Kako smo se združili
Na cvetno soboto, 15. 4. 2000, smo se Slovenski krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka združili. S tem je bilo nagrajeno skoraj osemletno prizadevanje, da bi se dve programsko sorodni stranki združili. Pobudo za združitev je imela nekaj časa ena nekaj časa druga stranka. Od lanske pomladi je ves čas viselo v zraku vprašanje, kdaj se bo združitev izvršila. Že pred lanskima taboroma obeh strank nismo vedeli, ali bomo imeli vsak svoj tabor ali že skupnega. Minila je tudi desetletnica ustanovitve DEMOS-a, pa obletnica plebiscita in še vedno se ni nič zgodilo. Med tem časom je nekaj zelo preudarnih ljudi v slovenski politiki in ob njej ustanovilo državljanski forum, ki je v naslednjih mesecih odigral pomembno vlogo v prizadevanjih za združitev naših strank.
Med vodstvi SKD in SLS je bilo dogovorjeno, da bo imela v petek,
14.	aprila, kongres vsaka stranka zase. SKD smo se zbrali v Mariboru, SLS pa v Krškem. Na ločenih kongresih smo izvolili vsak po 250 delegatov za združitveni kongres. Potrdili smo tudi program in statut bodoče združene stranke. Vsaka stran je izvolila člane vodstva nove stranke, katerih imena so bila predhodno usklajena. Tako sta za združitveni kongres ostali nerešeni samo vprašanji, kdo bo predsednik združene stranke in kakšno bo njeno
SKD + SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
ime. Kandidat SKD za predsednika združene stranke je bil naš dotedanji predsednik g. Lojze Petrle, kandidat SLS pa je bil dr. Franc Zagožen. Kot možno ime nove stranke smo predlagali imena: SLS, SLS + SKD Slovenska ljudska stranka in Slovenska krščanska ljudska stranka.
Delegati obeh strank smo se zbrali v Ljubljanski festivalni dvorani, čudoviti mojstrovini arhitekta Plečnika. Delo je potekalo v umirjenem skoraj slovesnem vzdušju, kot da je lepa akrhitektura vplivala na nas in naše razpoloženje. Brez nepotrebnih zapletov smo sprejemali sklep za sklepom. Odločanje o imenu stranke ter volitve predsednika so se precej zavlekle, saj smo jih hoteli izvesti čimbolj pravilno, da ne bi bilo kasneje kakšnih dvomov v njihovo poštenost. Približno 60 % delegatov je izvolilo za predsednika dr. Franca Zagožna, skoraj enak odstotek delegatov je tudi izbral novo ime stranke SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Dve od pomembnih nosilk demokratizacije, osamosvojitve in normalizacije v naši državi bosta odslej delovali kot ena stranka, ki bo brez dvoma najmočnejša zagovornica hitrejšega napredka in sodelovanja čim širšega kroga ljudi pri reševanju skupnih zadev.
Pridružite se nam!
Milan Dobnik
Proslava gjg
V petek, 19. maja 2000, smo v Žalcu s kratko slovesnostjo in odkritjem spominske plošče obeležili spomin na majske dogodke leta 1990. Gre za tiste čase, za enkraten dogodek, to je prvo neposlušnost do Jugoslovanske ljudske armade. V Žalcu in še nekaterih občinah v Sloveniji namreč nismo poslušali ukaza Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in republiškega komandanta Teritorialne obrambe Slovenije, ki sta zahtevala oddajo oborožitve Teritorialne obrambe v hrambo skladišča JLA.
Osebno gledam na ta dogodek kot na častno dejanje velike moralne vrednosti, ki je vplivalo tudi na mnoge kasnejše dogodke, vse do usodnih dni v letu 1991-Ob odkrivanju spominske plošče sem razmišljal o ravnanju nekaterih bolj ali manj znanih občanov, ki so vsa ta leta ob različnih prilikah in priložnostih javno, preko tiska, radia ali televizije razlagali svoje zasluge oziroma udeležbo v teh dogodkih.
Točen potek dogajanja tisto soboto 19. maja 1990 dopoldne je poznan le malo občanom naše občine. Čudi me, ko berem ali poslušam posameznike, ki razlagajo kako so se pogajali z oficirji JLA o tem, da orožja ne bomo
oddali in kako so se potem kamioni prazni odpeljali nazaj v Celje.
Resnica o tem dogodku je samo ena in o tem sem že enkrat pisal v Novem tedniku. Drugo so dogodki, ki so sledili kasneje v mesecu juniju 1990 in ostalih mesecih vse do leta 1991. Težko razumem, da želijo nekateri prikrojiti stvarna dejstva svojim političnim ali strankarskim interesom. Za celoten dogodek je namreč lahko samo ena razlaga in to taka, ki sloni na resničnih dejstvih.
Ne glede na to, če je nekaterim to všeč ostaja dejstvo, da je celoten dogodek “neposlušnosti” izpeljala takratna vodilna občinska ekipa skupaj z občinskim štabom Teritorialne obrambe, To pa pomeni, da smo se tudi “rdeči” -kot nas še sedaj nekateri radi imenujejo, zavedali pomembnosti odločitve, ki smo jo sprejeli in tudi posledic, ki bi jih ta lahko imela.
Skratka želim si, da bi v nas dozorelo spoznanje, da je zasluga za “slovensko pomlad” potrebno pošteno priznati vsem, ki so v teh dogodkih sodelovali, pa naj bodo danes v tej ali oni stranki, te ali druge “barve”.
Ludvik Semprimožnik
Za nakup nad 100.000,00 SIT brezplačen prevoz do 20 kml ;
Delovni čas prodajalne:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 063/70 37 130,063/70 37 131.
BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE
POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
GARANT d.d. POLZELA
. G4RdNr. Industrijska prodajalna POLZELA
V. PDLZEU\ «o* tel.: 063/7037 130, 7037 131
'SJVo ZAVfk®
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V MESECU JUNIJU
AKCIJA DO RAZPRODAJE ZALOG
- IZJEMNO UGODNO
Otroška soba i ca. v barvi beli jesen in jelša 46.248,00 SIT Otroška soba LEA z dodatnim elementom za knjige v dveh barvah	64.224,00 SIT
Visoki regal DARE (331x197x60/40cm) v barvi jelša/čmo
78.986.00	SIT
Regal NIK I v treh barvah - jelša, beli jesen, čmo-srebmo
44.962.00	SIT
Regal NIK II v treh barvah	60.460,00 SIT
J NOVO *** NOVO *** NOVO *** NOVO *** NOVO **** j
Program G-2000 - pohištvo za opremo spalnic, dnevnih in otroških sob
Sedmošolci med poukom slovenskega jezika pri učiteljici Mojci Cestnik.
Prve izkušnje so dobre
Osnovna šola Polzela je ena od osemnajstih slovenskih osnovnih šol, ki so to šolsko leto vključene v poskusno uvajanje devetletke s šestim razredom, v katerem se pouk izvaja po programu novega sedmega razreda. Tako imajo na Polzeli že kar nekaj izkušenj z izvajanjem tako imenovane fleksibilne diferenciacije v sedmem razredu. Polzelska šola je bila med šestimi slovenskimi šolami, na katerih je v aprilu potekal tudi nivojski pouk po simulaciji delne diferenciacije. O obeh novostih so na tiskovni konferenci na polzelski šoli spregovorili predstavniki Zavoda RS za šolstvo, ravnateljica mag. Marinka Marovt, učiteljice in predstavniki staršev.
Fleksibilna diferenciacija je kombinacija temeljnega pouka, ki se izvaja v heterogenih matičnih oddelkih, in nivojskega pouka, ki se izvaja v homogenih učnih skupinah. Prve izkušnje so ugodne, dejansko pa nivojski pouk v praksi osnovnih šol ni posebna novost, saj so jo v mnogih šolah poznah že pred začetkom uvajanja devetletke. Takšen način pouka so dobro sprejeli učenci, učitelji, pa tudi starši. Letošnji sedmošolci so si izbrali po tri izbirne predmete. Ker se tako kot vzgojni predmeti le-ti ocenjujejo številčno, se je marsikateremu učencu dvignil tudi splošni učni uspeh.
Simulacija delne zunanje diferenciacije je potekala v novih sedmih razredih devetletke pri slovenskem in angleškem jeziku ter pri matematiki. Učenci so bili na osnovni šoli Polzela zaradi številčnosti razreda
glede na učni uspeh in v dogovoru z učenci ter starši razdeljeni v štiri skupine in tri zahtevnostne ravni, vsi pa so se učili isto učno snov. V skupini z najnižjo zahtevnostjo so osvojili temeljna znanja, v najvišji pa so pridobljeno znanje ustvarjalno nadgradili. Zadnjo učno uro so vsi pisah enak preizkus znanja, naloge pa so si sledile od lažje k težji. Pri vsem tem je način dela najmanj tohko pomemben kot sam rezultat, učenci pa lahko prehajajo z ene na drugo zahtevnostno raven. Kot ugotavljajo na polzelski šoh, pouk v različnih nivojih omogoča boljši razvoj vsakega posameznega učenca. Zgodi se, da učenci v najnižjem nivoju nemalokrat kar “zacvetijo”, saj se lahko pokažejo in tako postanejo bolj uspešni in samozavestni.
Seveda pa takšen pouk zahteva zelo vehko priprav in pogojev za kakovostno izvedbo. Tako morajo biti za vsak predmet štirje učitelji, štiri učilnice in dovolj učnih pripomočkov za delo v štirih skupinah.
K. R.
Sladko-kisla zgodba
Učenci I. osnovne šole Žalec so pod vodstvom mentorice Polone Kuder pripravili zanimivo igro z naslovom Sladko-kisla zgodba, v kateri v vseh vlogah nastopajo le otroci, a bi bilo prav, če bi jo videlo čim več staršev. Z igro so nastopili na prireditvi ob zaključku bralne značke, popoldne pa so jo ponovili še za starše.
Sladko-kisla zgodba je v celoti delo Polone Kuder, z avtorsko glasbo pa sta jo obogatila Alenka Lesjak in Božo A. Kolerič. V njej igra, pleše in poje kar 60 učencev petih, šestih, sedmih in osmih razredov. Zgodba je zelo aktualna in opozarja na to, kaj se zgodi, kadar so otroci preveč pre-
puščeni samim sebi. Sprva sladka se na prepovedani strani spremeni v kislo zgodbo.
Igro je pohvalila tudi gostja Desa
Muck, ki je bralnim značkarjem med drugim povedala, da pravkar piše novo knjigo z naslovom Sama doma. Sicer pa je na predmetni stopnji na žalski šoh letos bralne značke osvojile 258 učencev.
K. R.
OŠ Polzela je ena izmed šol v Sloveniji, ki izvaja devetletno izobraževanje v 1. in 7. razredu. Ankete, ki so jih opravili med učenci, učitelji in starši, so pokazale, da so na pravi poti. Še posebej so zadovoljni z rezultati v novem 1. razredu.
Devetletno izobraževanje zahteva predvsem drugačen, sodobnejši pristop k vzgojno-izobraževalnemu delu, zato na polzelski šoh izvajajo tudi več vodenih državnih projektov, med katerimi ima posebno mesto razvojna naloga Delo z nadarjenimi učenci za večjo kakovost dela, ki ga na šoh vodi ravnateljica šole mag. Marinka Marovt. Z njo se šola vključuje v dvoletni državni projekt Spodbujanja razvoja nadarjenih učencev, ki združuje pet slovenskih šol: OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ
Vransko, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Ivana Roba Nova Gorica in OŠ Polzela. Projekt vodi Tanja Bezič, svetovalka Zavoda za šolstvo in šport, OE Maribor, ki se pri svojem delu povezuje Uidi z mednarodnimi institucijami. Med strokovnimi sodelavci je tudi Ljubče Keverenski z Univerze v Skopju. G. Keverenski, strokovnjak za delo z nadarjenimi učenci, je med svojim obiskom v Sloveniji obiskal tudi polzelsko OŠ, kjer ga je predvsem zanimalo, kako poteka delo z nadarjenimi učenci v praksi. Med drugim si je ogledal predstavitev ustvarjalnih delavnic Frazemi in pregovori pri slovenskem jeziku in likovni vzgoji. Z delom polzelske šole je bil zadovoljen in je izrazil željo po nadaljnem strokovnem sodelovanju.
T. Tavčar
EKO dan
Eko šolsko obnašanje je že dolgo značilno za Osnovno šolo na Vranskem, zato ima že več let naziv Eko šola, sedaj pa se ji je pridružil še vrtec. Pred dnevi sta šola in vrtec praznovala Eko dan.
Posvetih so ga predstavitvi projekta na temo energija, ki je potekal vse leto, in sicer kot nadgradnja pouka v povezavi z izven šolskimi dejavnostmi. Predstavih so rezultate prizadevanj vseh v vrtcu in na šoh v skladu z EKO listino in usmeritvami državnega okoljskega združenja, ki ga vodita Nada Pavšar in Sonja Uršič. Predstavitev sta spremljala razstava in tematsko glasilo Bela vrana. T. T.
ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR!
PRILOŽNOST, DA ZASLUŽITE SVOJ PRVI TOLAR, VAM PONUJA ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR
Prihaja poletje, čas brezskrbnih počitnic in zabave. Nekateri ste že polni načrtov in idej, kako boste preživeli ta čas. Zagotovo pa vas je nekaj tudi takšnih, ki ne veste, kako in kam. Ponujamo vam možnost, da del počitnic preživite aktivno, ob tem nekaj zaslužite in si pridobite nove izkušnje.
IN KDO SMO Ml?
Študentski servis Maribor je bil leta 1961 ustanovljen z enim samim ciljem - pomagati mladim, da z občasnimi zaslužki premostijo hnančne težave v času študija. Čedalje več je študentov in dijakov, ki jim starši finančno ne morejo pomagati, štipendij je vse manj, zato jim delo preko servisa predstavlja zares edini vir zaslužka in le na ta način lahko dokončajo svoje izobraževanje.
Študentski servis Maribor je v času svojega poslovanja dobil dosti večje razsežnosti, kot je bilo slutiti na začetku, kajti danes nas najdete že v 20 krajih po Sloveniji.
V ŽALCU deluje naša poslovalnica od leta 1993, na Mestnem trgu 7, za glavno avtobusno postajo.
KAJ PONIJJAMO ?
Poleg posredovanja del v naših prostorih nudimo še dodatne storitve:
•	čmo-belo fotokopiranje po 8 SIT,
•	barvno fotokopiranje po 180 SIT,
•	posredovanje pri odkupu in prodaji delnic,
•	prodaja mednarodnih študentskih izkaznic (1SIC).
Že od samega začetka je cilj našega poslovanja, da se čim bolj približamo študentom in jim pomagamo Uidi tako, da za njih pripravljamo razne ugodnosti.
Člani našega servisa imajo naslednje popuste:
•	10 % popust pri opravljanju vozniškega izpita v avtošoh Mazzoni,
•	100 SIT popusta pri ogledu kinopredstav v kinu Žalec,
•	popust za tenis, badbinton in bazen v ŠRC Golovec v Celju.
Člani našega servisa lahko napotnice naročajo po telefonu, o prostih delih jih obveščamo tudi po telefonu. O dehh, ki so na voljo, vas obveščamo vsak petek ob 19-30 uri na frekvencah Radia Celje v oddaji “Študentski servis”, ki je namenjena predvsem študentski populaciji.
Študentje in dijaki lahko pri nas dobijo informacije o inštruktorjih za skoraj vse predmete naravoslovnih in družboslovnih ved, tako za srednješolski kot tudi za fakultetni nivo.
Na voljo imamo tudi podatke o študentih - prevajalcih in študentih, ki lektorirajo seminarske in diplomske naloge.
KAKO POSTATI NAŠ ČLAN?
Član študentskega servisa lahko postane vsak redni študent ah dijak, ki je dopolnil 15 let, in izredni študentje, ki niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in niso zaposleni.
Za včlanitev v Študentski servis potrebujete:
•	potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto,
•	EMŠO,
•	davčno številko,
•	1 shko,
•	izredni študentje potrdilo Zavoda za zaposlovanje, da niso iskalci zaposlitve.
KAKO DOBITI PLAČILO?
Izplačevanje študentov poteka preko brezplačnega študentskega tekočega računa. Izplačilo za opravljeno delo dobi študent takoj, ko podjetje plača izstavljen račun študentskega servisa. Prednost našega servisa je, da študentom na njihovo željo izplačamo tudi akontacijo honorarja preden podjetje plača račun.
Višino nagrade študentu določi podjetje. Nagrada študentu se lahko določi po naslednjih postavkah:
•	po opravljenih urah,
•	po dokončanem izdelku,
•	po projektu,
•	pavšalno.
ZAKAJ PODJETJA ZAPOSLUJEJO ŠTUDENTE?
Podjetje zaposluje študente predvsem zaradi nadomeščanja v času letnih dopustov, odsotnosti zaradi bolezni, porodniških dopustov ah občasnih povečanj obsega dela.
Zaposlovanje študentov in dijakov preko študentskega servisa, ki ima koncesijo Ministrstva za delo in socialne zadeve, je neobdavčeno, strošek naročnika, ki najame študenta ah dijaka za opravljanje občasnih del je sestavljen iz nagrade, ki jo prejme dijak ah študent, 10% manipulativnih stroškov študentskega servisa in 19% DDV na našo storitev.
ZAKtVr IZBRATI ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR?
Poglavitni cilj poslovanja Študentskega servisa Maribor temelji na zadovoljstvu strank, saj se zavedamo, da le zadovoljna stranka ostane naša stranka tudi v prihodnje. Dejstvo, da študentski servis deluje že od leta 1961, predstavlja zadostno jamstvo kvalitete naših storitev in zanesljivosti kadrov, ki se zaposlujejo preko našega servisa.
Z zaposlovanjem študentov in dijakov preko našega servisa boste dijakom in študentom še dodatno pomagali, kajti denar, ki ga zaslužijo, se vrača nazaj v ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC, kateremu mesečno zagotavljamo sredstva za njihovo delovanje ter jih še dodatno sponzoriramo pri najrazličnejših prireditvah in športnih aktivnostih. Lahko trdimo, da se denar dijakov in študentov, ki so ga zaslužili preko našega servisa na ta način vrača v dolino hmelja.
Nataša TURNŠEK-ČRETNIK
STUDENTSKI KLUB ŽALEC
Malce sentimentalne (daljne) preteklosti...
Študentski klub Žalec obstaja (že) četrto šolsko leto.
Pred tremi leti so navdušeni posamezniki rekli, da je čas, da se v tem okofišu naredi tudi kaj za študente in podobno misleče mladce.
Tako je nastal Študentski klub Žalec s sedežem na Aškerčevi 13 v Žalcu - ob igrišču za Beach Volley (tam smo še danes). Začetek je bil, tako kot povsod drugje, zlasti finančno težak, eden glavnih problemov, to je problem pridobivanja članov in animacija le-teh, da bi ostajali med vikendi v Žalcu in žurali s podobno mislečimi, ne pa da hodijo v Celje, ah kar je še hujše, da ostajajo doma, pa obstaja še danes.
... pa tudi malce manj daljne preteklosti...
Vse prireditve, ki jih organiziramo, so namenjene vsem prebivalcem bližnje in daljne okohce, še posebej pa našim članom, ki imajo v veliki večini prost vstop (pa še kaj drugega). Tako smo v lanskem šolskem lem organizirah kar nekaj koncertov: v marcu Demolition Group, maja svetovno priznanega glasbenika - Vlatka Stefanovskega s triom, v začetku juhja smo izpeljali dvodnevni festival Provinca vrača udarec 2, z nastopom najboljših hardcore skupin Slovenije (Request Denied, Not the Same,...), pa tudi najboljših rockerjev - Night Jump, Anja Rupel in Funk You, Zeus, DMP,
Vrhunec vseh koncertov pa je bil koncert skupine Prljavo Kazalište s predskupino Društvo mrtvih pesnikov, saj so oboji prikazali ogromno in zaigrah vehko starih, pa tudi najnovejših uspešnic.
Malce manjši projekti so se zrcalih v dia projekcijah, športnih turnirjih, pa tudi družabnih večerih v našem klubu.
... v upanju na še bolj simpatično prihodnost (vsaj bližnjo)...
S članstvom v ŠKIS in ŠOLS smo dobili tudi nekaj stalnega prihodka in bo s pridobivanjem denarja manj skrbi. Čeprav smo v preteklih letih zelo dobro sodelovali s Študentskim servisom Maribor in Občino Žalec, ki sta bila naša največja sponzorja (in sta še danes), je naše članstvo nekakšen uradni pečat za naše delovanje.
Bilo je kar nekaj prireditev, lahko jih obljubimo še več, tako kvantitativno kot tudi kvalitativno. Še bolj se bomo usmerili v manjše, vendar kvalitetno zelo vehke projekte.
... še za konec
Naš cilj je združiti čim več mladih pod eno streho, saj lahko le.tako organiziramo še več projektov v zadovoljstvo prav vseh. Prav zato pozivamo vse študente Spodnje Savinjske dohne, da se oglasijo v naših prostorih (Športni park Žalec), se včlanijo in začnejo uživati ugodnosti, ki jih imajo kot člani kluba. Ja, še to!
Če si mlad, nadobuden ustvarjalec (pesnik, pisatelj, glasbenik, ...) se nam javi in skušah bomo s skupnimi močmi izdati tvojo pesniško zbirko, roman, novelo, CD!
Rok Žagar
ŠOPEK ZDRAVJA PRIPRAVLJEN POSEBEJ ZA VAS
PUR
ZELIŠČNA LEKARNA
Mestni trg Žalec
Tel.: (063) 715 691
Kmalu Moto klub Spodnje Savinjske doline
Iridi v Savinjski dolini je vse prav v poletnem času idealno letu so se začeli medsebojno več lastnikov motorjev, Id so prevozno sredstvo. V letošnjem družiti in skoraj vsako nedeljo
Udeleženci enega od nedeljskih izletov pred odhodom na pot. Nfibovo zbirno mesto je na starem mostu čez reko Bolsko pri gostišču Režaj
se odpravijo na skupno vožnjo. Tako je vznikla ideja po ustanovitvi Moto kluba Spodnje Savinjske doline.
Na seznamu je preko 80 lastnikov motorjev, bodočih članov kluba, ki se sestajajo v gostišču Režaj v Dolenji vasi pri Preboldu, kjer je tudi posebna oglasna deska, na kateri so vse informacije glede bodočega kluba in planirani sobotni ali nedeljski izleti z motorjem. Tako organizirani so imeli že nekaj skupnih izletov oziroma panoramskih voženj po Savinjski dolini in izven nje. Med drugim so bili na izletu v Logarski dolini, na sejmu v Taboru, na ogledu dirke veteranov na Vranskem, v Škofji Loki in drugod.
Ustanovitev Moto kluba s sedežem v Dolenji vasi bo samo nadgradnja tega, kar počno že sedaj oziroma njihovega osnovnega interesa. Vsekakor pa se bo na ta način dvignilo zanimanje za motociklizem, zaradi organiziranosti pa tudi kulturna raven motoristov v prometu. D. N.
Mladi ukrajinski umetniki v Grižah
Na OŠ Griže - UNESCOVI šoli smo imeli čast gostiti folklorno skupino Pysanka iz ukrajinskega mesta Podolskij. 22 učencev, starih od 12 do 14 let je prišlo v Slovenijo 2. maja 2000. Nastopali so na OŠ Zreče, v Grižah, na OŠ Senovo, OŠ Pišece, v Slovenj Gradcu, na OŠ Rogaška Slatina, v Rogatcu, na OŠ Mojstrana, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana in na OŠ Novo Mesto. Glavni organizator srečanja je bila I. OŠ Rogaška Slatina. 3- maja v popoldanskem času pa so prišli v Griže. V šoli smo jim pripravili dobrodošlico s kulturnim programom učencev naše šole in obvezno Unescovo himno. Po krajšem počitku smo se odpeljali na
ogled Jame Pekel. Zvečer so izvedb eno in pol umi program v Domu Svobode Griže. Predstavih so nam osem ljudskih plesov, vsakega v svoji narodni noši. Poleg plesov sta se predstavila tudi pevka in “zlati” harmonikar, ki je virtuozno izvajal skladbe. Program je bil pester in zelo zanimiv. Vsi, žal nas je bilo zelo malo, smo navdušeni zapuščah dvorano. Spoznah smo njihovo glasbo in ples. Učenci in profesorji iz Art school for children so bih veseli, da so videli delček naše doline. S seboj so ponesli nekaj propagandnega materiala občine Žalec. STV Žalec je posnela kratko reportažo, ki jo je predvajala na svojem programu. Breda Veber
Droga med mladimi
Problematika poseganja mladih po drogah je v zadnjem času precej aktualna. Starostna meja tistih, ki segajo po drogah, se znižuje in ugotavljamo, da je ta problem navzoč že pri osnovnošolcih.
Na 1. Osnovni šoli Žalec smo letos dah poseben poudarek preventivi na tem področju. Šolska svetovalna služba je za učence 7. razreda pripravila delavnice, kjer smo razpravljali o oblikah zasvojenosti, vzrokih in posledicah zlorabe drog in kako se drogam upreti. Učenci so aktivno sodelovali in pokazali željo, da bi se več pogovarjali o problemih, s katerimi se srečujemo v obdobju odraščanja.
Vzporedno s tem smo v mesecu
aprilu na isto temo pripravili tudi predavanje za starše sedmošolcev, kjer sta spregovorili dr. Suzana Justinek, spec. šol. medicine in ga. Nataša Fink, predstavnica drutšva UP iz Celja, ki pomaga zasvojencem in njihovim svojcem. Predavanje je bilo zanimivo, žal pa je bil obisk s strani staršev premajhen, glede na to, da je problematika drog v našem okolju precej razširjena Podobno predavanje pripravljamo v mesecu maju nidi za učitelje, saj smo pogosto prav pedagoški delavci tisti, ki pri mladostniku prvi zaznamo probleme zlorabe drog.
Ugotavljamo, da bo v bodoče potrebno s takšnim načinopi dela nadaljevati in delavnice razširiti na celotno predmetno stopnjo.
Šolska svetovalna služba, I. OŠ Žakc
Prvo leto sončnic
Skupina za samopomoč -Sončnice iz Griž Je pred dnevi praznovala prvo leto svojega delovanja. To je že tretja takšna skupina v Grižah in je nastala na pobudo Centra za socialno delo Žalec oziroma Irene Pražnikar, je povedala Magda Ježovnik.
Ko človek stopi v tretje življenjsko obdobje se rado zgodi, da se zapre vase in odtuji okolici, zato skupine za samopomoč oziroma druženje v njih lahko dajo nov smisel življenju. Poleg druženja in sprostitve se članice v teh skupinah bogatijo in širijo svoja obzorja tudi na področju naravne in kulturne dediščine. Članice skupine Sončnice iz Griž se sre-
čujejo vsak torek od 14. do 16. ure v Domu Svobode Griže. Skupina šteje 16 članic, starih od 56 do 82 let. Na prireditvi ob svoji prvi obletnici so prikazale, kaj so delale in ustvarile v tem času. Pele so, brale sestavke iz svojega glasila, razstavile izdelke iz svile in stekla ter svoj znak iz usnja. Predstavile pa so še glasilo Sončnice, ki je nastalo že ob koncu lanskega leta. S šolarji iz Griž so se pomerile v kvizu, na katerem so zmagali mladi.
.Članice poudarjajo, da je najpomembnejše, da se v sodelovanju z mladimi telesno in duševno krepijo, istočasno pa na tak način prispevajo k boljšemu razumevanju med generacijami in srečnejšemu življenju.
K. R.
Peter Kočevar ob zastavah iz dežel, ki jih je obiskal.
Arija na dosegu roke
Peter Kočevar iz Šempetra v Savinjski dolini je porabil osem mesecev, da je po popotniško obdelal Jugovzhodno Azijo: od Tajske, Malezije, Singapurja, Indonezije, Filipinov pa do Laosa. Seveda takšna pot zapusti za sabo mnogo spominov in Peter jih je zabeležil na svoj fotografski aparat; ker pa je spomin, ki ni deljen, skorajda izgubljen, je svoje diapozitive predstavil na pot-
opisnem predavanju, ki se je zgodilo v torek, 25.4, v Občinski matični knjižnici Žalec. V odlično obiskanem ter z avtentično glasbo podkrepljenem večeru, ki ga je zaključil požirek malezijskega pravega čaja, smo podoživeli fotografsko pot po deželah, ki so za marsikoga predaleč... a jih takšne prireditve prinesejo v doseg roke.
Peter Zupanc
Društvo za nenasilno komunikacijo “MAVRICA” Žalec,
katerega članice
•	se bomo zavzemale za ustanovitev “Vame hiše” za žrtve nasilja na območju Spodnje Savinjske doline,
•	bomo zagotovile delovanje SOS - telefona na našem območju,
•	bomo prispevale dvigu našega znanja, osveščanju, izobraževanju in usposabljanju prebivalstva in članic v zvezi s problematiko nasilja v zasebni sferi, problematiko mladih, žensk in starejših,
VABIMO
vse, ki si žehte sodelovati pri izvajanju našega programa, na predavanje naše članke Danice Veligošek
“KOMUNIKACIJA - OSNOVA SPORAZUMEVANJA” .
Predavanje bo v četrtek, 8. 6. 2000 ob 19.uri v prostorih društva v Bergmannovi hiši (stari vrtec), Savinjske čete 4 v Žalcu.
Za informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah: 885-315 (Jožica Šmon) in 717-533 (Danica Jezovšek - Korent in Mirjana Bevanda).
Predsedstvo
Popravek v članku o Vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, objavljen v prejšnji številki Utripa:
-	Marija Rančigaj z OŠ Braslovče je prejela ZLATO in ne srebrno Cankarjevo priznanje;
-	namesto šol bivše občine Žalec ah šol Spodnje Savinjske doline sem poimenovala kar z merili nekdanje občine Žalec.
Lidija Koceli
Po DOLINI
maj2000
Dan zemlje
V svetu že nekaj let na poseben način praznujejo DAN ZEMLJE, 22. april. Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije je dogodek praznovalo delovno. Javnosti smo 20. aprila v dvorani Občine Žalec predstavih priročnik EKO TEAM v družini in gospodinjstvu. To je projekt, ki žeh opozoriti na pomen gospodarnega ravnanja z odpadki, energijo, vodo, transportom, nakupi, izpostaviti potrebo po skrbi za zdravje že doma, v družini in gospodinjstvu, v bivalnem okolju.
Prevod švedskega priročnika Marilyn Mehlemann in sodelavcev je izdalo GAP International in GAP Švedska. V našem okolju je prvo uporabno gradivo namenjeno družinskim članom in članom gospodinjstva. Je imeniten pripomoček za urejen pristop k obravnavi vsakdanjih problemov, situacij, težav v zvezi z gospodarnim ravnanjem z dobrinami v ožjem in širšem okolju.
Živimo v dobi izrednega vsestranskega napredka, ki z dobrimi stvarmi prinaša Uidi slabe, kot so neustrezno ravnanje z odpadki že pri izvoru, s preveliko porabo energije vseh vrst, s preveliko porabo vode, z neustreznimi nakupi, s kakovostjo življenja in zdravja. V priročniku najdemo izvirne nasvete in rešitve za vsakodnevne drobne primere, kako lahko sami naredimo nekaj zase, za skupino doma, v okolju, kjer živimo in uresničujemo želje, poiščemo možnosti na najbolj ustrezen način. Priročnik pove, kako lahko skrbno ravnamo z odpadki, najprej v gospodinjstvu, pri izvoru, tam, kjer nastajajo in kako jih naprej ustrezno oskr-
bimo. Najdemo vehko nasvetov, podatkov o dejanskem stanju v okolju, koliko lahko privarčujemo sami in tako prispevamo k zdravemu, čistemu okolju. Onesnaževanje okolja je povzročil človek sam, zato lahko stanje spremeni le sam, podprt z znanjem, dobro voljo in željo nekaj spremeniti na bolje. Kako prih do željene, pozitivne spremembe in kaj narediti, se lahko vsak posameznik nauči v delavnici EKO TEAM v mesecu juniju, juliju, avgustu, skozi vse leto. Obravnavane vsebine izhajajo iz Agende 21, iz skrbi za Zemljo. Metodološko in vsebinsko razdelane so v priročniku. Udeleženci delavnic bodo dobili priročnik.
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije v Žalcu, Hmeljarska 3, organizira skladno z navodili priročnika omenjene delavnice, izobraževanje za vas, za vse, ki jih zanimata kakovost življenja in zdravje. Začenjamo z malimi koraki, pričakujemo, da bomo skupaj uspeh pri iskanju rešitev in doseganju večje ekološke zavesti, kulture in izboljšanju ter varovanju okolja, narave in zdravja. Ni vseeno, kako na Zemlji in z njo ravnamo, saj smo samo njeni prehodni gostje. Pripravo projekta in priročnika so omogočili Občina Žalec oddelek za okolje in prostor, REC in številni podporniki. Priročnik sta predstavih Viktorija Rehar in Marjana Kopitar. Udeležba na predstavitvi je pokazala, kako potrebno je skupaj delovati na organiziran način, saj zavedanje okolja in zdravja ni na zavidljivi višini.
Viktorija Rehar
Dogodki iz župnije Vransko
Med nastopom otroškega pevskega zbora OŠ Braslovče, ki ga vodi Nevenka Marovt.
Na reviji 730 mladih pevcev
Na Vranskem so izdali ponatis knjige DOGODKI IZ ŽUPNIJE VRANSKO, ki je prvič izšla leta 1888. Ob 20-letnid razglasitve Vranskega za cesarski trg jo je spisal Ivan Gabršek, okrajni tajnik na Vranskem. Založil jo je “spisatelj” - danes bi dejali, da je izšla v samozaložbi. Kdo je izdal ponatis z razmišljanji o knjigi, se iz tega dela ne vidi. V uvodu knjižice preberemo, “da je Savinjska dolina biser Štajerja, v dolini najdemo lične trge in gosto obljudene vasi.” Pisatelj priporoča: “Stopi na višek, ozri se po njej, videl boš, koliko lepih hramov Božjih lesketa se med prijaznimi livadami, tako po nižavi kakor visoko nad teboj! Poslušaj ljudstvo, ki govori milo donečo slovensko besedo, spoštuj svoj materin jezik! To ljudstvo je krepko, v značaju vztrajno, priljudno s tujci in po stari slovanski šegi gostoljubno. In to je slovenska zemlja, Na slovenskem dom je moj!”
Te besede je Ivan Gabršek zapisal leta 1888! Avtor zapiše, da je med trgi te doline tudi trg Vransko in nadaljuje: “...in o njem, oziroma o fari, kateri pripada nam je v tej knjižici govoriti...”
Zapiše, da so leta 1867 v občinskem zastopu, pod vodstvom župana g. Franca Brinovca, p. d. Gorogranca, skleniti, da vložijo prošnjo za uvrstitev vasi Vransko med DRŽAVLJANSKE TRGE. Prošnjo so vložili dne 3. novembra 1867 in že 7. aprila 1868 jo je cesar ugodno rešil. Župan občine Vransko je dobil tiskan dekret o imenovanju vasi za trg Vransko. Ta dekret se v prevodu glasi: “Občinskemu predstojniku na Vranskem. Njegovo c. kr. apostolsko veličanstvo je z najvišjo odločbo z dne 7. aprila 1868 milostno dovolilo, da se povzdigne kraj Vransko na Štajerskem v deželno-knežji trg. O tem se obvešča župan, sklicujoč se na vlogo občine na štajerski deželni odbor z dne 3. novembra 1867 št. 414 in z odločbo c. kr. Ministrstva za
»0+50(0
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
SKALETOVA 13 (HUDINJA) -CEUE TEL: 063/425-40-80
ŠkodaFabia
CLASSIC 1.4 1.766.293,00 SIT
ŠkodaOctavia
LX1.6 2.162.385,00 SIT
ŠkodaFelicia
LXi 1.3 1.405.188,00 SIT
UGODNI KREDITI
50% TAKOJ,
50% NA ODLOG PLAČILA 1 PO O LITI
MONTAŽA DODATNE OPREME TRGOVINA 1 REZERVNIMI DEU
RABUENA VOZILA I MARIBORSKA C. 20, CEUE I 063/492-32-70
notranje zadeve z dne 13- aprila 1868 štev. 5157/772 ... s pripombo, da se ta odločba razglasi v deželnem uradnem listu Gratzer Zeitunk. C. kr. Okraj Vransko dne 9- maja 1868. Predstojnik c. kr. Okraja Joh. N. • Ribitsch, 1. r.”
Deželni zakonik in vladni list je to oznanil v številki VI - 8, izdani 13-maja 1868.
Takoj po proglasitvi Vranskega za trg so vložiti prošnjo ministrstvu za notranje zadeve, da trgu dovoli pečat in grb. Po plačilu takse je g. minister dovolil, da ima trg svoj grb in pečat. Diploma, ki je umetno izdelana in na kateri je naslikan novi grb Vranskega, se glasi: “Ministrstvo notranjih zadev se je odločilo trški občini Vransko, v vojvodini Štajerski, vsled njene prošnje dovoliti grb, ki je v tem pismu v umotvoraih barvah naslikan in v sledežem popisan: V srebrnem temelju je naravna vrana, stoječa na smerečnem, odzgoraj prikrajšanem deblu, ki raste iz zelenih, podnožje obdajajočih tal - ščit grba obdaja arabesken (stilizirani rastlinski okrasek, srebrno med rudečim in modrim po dolgosti predeljen. Za izkazilo o dovolitvi tega grba se pri-čojoče pismo izposluje in izroči. Dunaj 1. novembra 1868. Minister notranjega posla Dr. C. Giskra”
Grb se je uporabljal tudi v pečatu trga.
Mimogrede: to je tako imenovani “govoreči grb” - ljudje niso znati brati in so se ravnati po pečatu, ki je bil na dokumentu, ki so ga dobiti. Če je bil na dokumentu pečat Vranskega, je bila tu vrana in znak, da je dokument prišel iz Vranskega.
Vransko je dobilo grb in grb se je pridružil cehovskemu znaku usnjarjev. Na Vranskem so biti znani usnjarji in njihov grb najdemo na današnji stavbi gostišča Slovan (Šentakova posest), na pročelju stavbe, kjer je sedaj gasilski muzej (Sor?šakova domačija). Najdemo ga tudi na grobnicah na pokopališču.
Veselje, da je Vransko postalo trg, so Vranšani 14. maja 1868 obeležiti s slovesno službo Božjo, z razstavo živine, z obdarovanjem in veliko
ljudsko veselico. Avtor je zapisal: “Od tistih mal do zdaj utonilo je 20 let v morje preteklosti!” Marsikaj se je v državi spremenilo: “v tem času so pritiskati Slovence ob steno ... Ati smo še in bodemo še, saj nas niti kruti janičarji niso popihati s slovenske oble. Vračamo se v ta svet Evrope, bomo lahko čez 20 let Ligo--tovili, da smo še tu?”
Vsebino knjižice bomo objaviti v naslednji številki UTRIPA. Tokrat samo še o tem, kaj so med drugim zapisati o knjižici župan občine Vransko, g. Sušnik in nekateri drugi.
Župan občine Vransko, Franc Sušnik, je ob izidu knjige zapisal, da je ponatis knjige izreden kulturni dogodek, saj knjiga bralcu približa dogodke na Vranskem v prvih letih po razglasitvi vasi Vransko v trg, da knjiga izredno zanimivo in poučno opisuje razcvet trga v 70. in 80. letih.
Besedam župana se pridruži Janko Križnik, ki poudari, da je avtor Ivan Gabršek, opisal trg Vransko in občino Vransko z velikimi domoljubnimi čustvi. Opozori, da je bilo že takrat kopališče na Ilovici pod Mešičevim mlinom. Mlin je bil pred nekaj leti porušen zaradi gradnje avtoceste. Škoda, da avtor ne zapiše, da so na ledini Ilovica našli ostanke rimske opekarne in z malo domišljije lahko zapišemo, da je ta opekama dala ime ledini: ILOVICA. Škoda, da je sam opekarski obrat zakrit pod ustrojem avtoceste.
G. Brišnik v spremni besedi poudari, da ljudje zelo malo vedo, kako pestro, bogato, kulturno, politično pa tudi gospodarsko močno je bilo nekoč Vransko. Spomni se narodnjakov, ki so živeli in delovati na Vranskem. Škoda, da ni zapisal, da je ob žalskem taboru Šentak iz Vranskega na okrašenem vozu vodil kolono okrašenih vozov za znani žalski tabor.
Govori o tem, da je knjiga spodbuda, da se zberejo zgodovinski viri, ki govore o Vranskem. Bomo kdaj dočakati slovenski prevod latinske plošče na stari pošti?
Prva prireditev ob letošnjem občinskem prazniku občine Vransko je bila območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki sta jo pripravila Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec in OŠ Vransko. Na reviji, ki je bila v dveh delih, je nastopilo 730 mladih pevcev v sedemnja-stih zborih. Nastopajoče in poslušalce je najprej pozdravil župan občine Vransko Franc Sušnik, nato pa član sveta Območne izpostave Žalec Marko Slokar, ki je revijo tudi
otvoril.
Na reviji so nastopiti: OŠ Vransko z zborom prvošolcev pod vodstvom Brede Debevc in mladinskim pevskim zborom pod vodstvom Manje Majcen, podružnična OŠ Tabor in OŠ Vransko z otroškim pevskim zboroma pod vodstvom Mojce Dobnik, na reviji ga je vodila Manja Manjcen, OŠ Petrovče z mladinskim pevskim zborom in otroškim pevskim zborom pod vodstvom Anite Žolnir, OŠ Braslovče z otroškim pevskim zborom in mladinskim pevskim zborom pod vodstvom Nevenke Marovt, OŠ Prebold z mladinskim pevskim zbor pod vodstvom Bojane Hrovat, OŠ
Šempeter z otroškim pevskim zborom in mladinskim pevskim zborom, ki ju vodi Valerija Dolar, OŠ Polzela z mladinskim pevskim zborom in otroškim pevskim zborom Sonček, ki ju vodi Mija Novak, OŠ Žalec z otroškim pevskim zborom Pedenjped pod vodstvom Anje Legvard in mladinskim pevskim zbor ter otroškim pevskim zborom, ki ju vodi Zdenka Markovič, podružnična OŠ Galicija in Velika Pirešica z otroškim pevskim zborom, ki ga vodita Mira Kodrun in Anita Žolnir ter II. OŠ Žalec z otroškim pevskim zborom, ki ga vodi Mojca Florjančič, na reviji pa
Franci Ježovnik
M L I N
P L A S K A IN
Male Braslovče 16 Telefon: 709-340
BELA MOKA (T-500), 25/1	64,00 SIT
KRUŠNA MOKA, 25/1	52,00 SIT
KANAV
ZASTOPSTVO
He. gerlach
GEHWOL
Nem~ija
PEDIKURA
ŽALEC, Roševa 5, tel.: 713-180 CELJE, Zdravstveni dom, tel.: 713-1810
ZA PRIJETEN KORAK IN LAHKO HOJO BOMO ZA VAS POSKRBE*
V NAŠIH PEDIKURAH.
Oglasite se!
Kolektiv Kane
se je predstavil prvič.
T. Tavčar

d.o.o., Efenkova 61,3320Velenje, p.p. 117 Tel.:063 861-411,861-633 Prodaja: 063 861-791 Fax:063862-420 E-mail: vinstor@siol.net http://www.vinstor.si
Kovinske strešne
d.o.o. Vam nudi široko paleto kvalitetnih in uporabnih izdelkov domačih in tujih proizvajalcev, katere podjetje VINSTOR zastopa na trgu.
trn
krilili. - ameriška kritina, ki zadovolji še tako zahtevnega kupca,
50 LET GARANCIJE, posuta z naravnim kremenčevim peskom, polaganje od 12 do 90 stopinj, negorljiva, lahka kritina, omogoča uporabo deževnice, dolga življenjska doba, teža 6,5 kg/m2.
ÜÜ59BÜ - lahka kovinska kritina, izdelana v Novi Zelandiji iz alucink galvaniziranega jekla, zaščitena s protikorozijskim premazom ter posuta z naravnim kremenčevim peskom, 25 LET GARANCIJE, polaganje od 12 do 90 stopinj, teža 7,1 kg/km2.
- je švedska gladka kovinska kritina, izdelana iz kvalitetnega švedskega jekla. Odlikuje jo estetski videz in dolga življenjska doba. S to kritino lahko prekrivamo streho preko obstoječe kritine. Teža te kritine pa je le 4,5 kg/m2.
Strešna okna:

priznana kvaliteta strešnih oken OKVEL na najcenejši način rešuje Vaš pro-
blem s svetlobo na podstrešjih. Z vgradnjo strešnih oken OKVEL bo vaše podstrešje postalo prečudovit bivalni, spalni ali delovni prostor. Nudimo vam velik izbor dimenzij oken in stekel ter dodatne opreme, najcenejše strešno okno v Sloveniji.
- svetovno priznana vrhunska kvaliteta strešnih oken FAKRO s serijsko vgra-
jenim kaljenim steklom in odličnim koeficientom prevodnosti toplote bo naš dom topel in varen. Okno ima 180-stopinjsko odpiranje, zračenje tudi ob zaprtem oknu, veliko dodatne opreme. Nudimo Vam zelo ugodno ceno za svetovno kakovostno okno.
Stekleni zidaki QBB ki jih izdeluje priznano nemško podjetje SOLARIS enkratno poživijo Vaš bivalni prostor ali fasado. Odlikuje jih široka paleta barv, sodobna oblika in enkraten sistem postavitvenih rešitev. Za lažje polaganje vam poleg zidakov nudimo tudi dodatni material: distančnike, malto SOLARIS, prezračevalna okenca.
Podstrešne stopnice fcS&H - so slovenski proizvod evropsko priznane kvalitete. Izdelane so v leseni in aluminijasti in dveh standardnih širinah do višine 3,5 m. Plinska vzmet omogoča tiho in varno odpiranje in zapiranje.
Poleg tega Vam nudimo še ves osnovni gradbeni material, rezan les, folije, stiropor, kombi plošče, hidro in termo izolacije,...
Ugodni prodajni in plačilni pogoji!
POIŠČITE NAS IN RADI VAM BOMO SVETOVALI!
KUPON
5%
S tem kuponom Vam nudimo dodatni popust!
maj2000
PRIREDITVE V JUNIJU 2000
DATUM, ura 2000	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
3.6.	MIŠ-MAŠ - ROCK ŽUR	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK - GRIŽE	KUD SVOBODA	MIRAN KRAJŠEK	(03) 5715 - 395
3.6.	1. ODPRTO PRVENSTVO MLADIH PAPIG STANDARD SLOVENIJA	DOM SVOBODE GRIŽE	DRUŠTVO ZA VAR. IN VZG.PTIC CE.	MILAN ŠANCA	(03) 5716 - 649
3.6 ob 19.30	ORGELSKI KONCERT GOJENCEV ORGELSKE ŠOLE KUD POLZELA	ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE	KUD POLZEU	MIJA NOVAK	(03) 5720 - 480
3. 6.	VETER V LASEH	ŠPORTNI PARK VRANSKO	ŠPORTNA ZVEZA VRANSKO	DENIS VODOVNIK	(03) 5725 - 686
3.6.	SREČANJE GENERACIJ	LAIKOVA VAS	ŠD LATKOVA VAS		
3. 6.	TENIŠKI TURNIR DVOJIC		ŠD PARTIZAN PREBOLD		
3. 6.	MEMORIAL ERNESTA ŠELERJA	PREBOLD	ŠAHOVSH KLUB PREBOLD		
4.6.	MIŠ-MAŠ	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	KUD SVOBODA GRIŽE	MIRAN KRAJŠEK	(03)5715-395
10.6.	ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV	ŠOU PREBOLD	PREBOLD		
10.6.	“FRAJTONER”- CA SHOW	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	ZORAN ZORKO & COM.	DARJA IRŠIČ	(03) 5730-155
10.6. ob 9- uri	MEDOBČINSKI TURNIR V ŠAHU	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ	SIMON OGRAJENŠEK	(03) 5722 - 190
10.6. ob 9- uri	ŠPORTNO SREČAJTE LDS	IGRIŠČA PRI BAZENU V PREBOLDU	LDS - OBČINSH ODBOR PREBOLD		(03) 5716 - 060 (03) 5716 - 061
15.6. ob 11. uri	ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL UČENCEV OŠ SP. SAV. DOLINE	SAVINOV LIKOVNI SALON ŽALEC	ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC	ANKA KRČMAR	(03) 710 - 2900
16.6. ob ló.uri	ŠOLA ANDRAŽ SE PREDSTAVLJA	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KOLEKTIV POŠ IN DPM ANDRAŽ	MARTINA OGRAJENŠEK	(03) 5722 - 190
16.6. ob 16. uri	NOGOMETNI TURNIR ŠD KAPLJA VAS	ŠPORTNO IGRIŠČE KAPLJA VAS			
16. 6. ob 15 uri	GASILSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV LN MLADINCEV	VELIKA PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293 (031) 578 -894
16.6. ob 18.30 uri	OTVORITEV RAZSTAVE “JAMARSKI KLUB OD USTANOVITVE DO DANES"	KINODVORANA PREBOLD	JAMARSH KLUB ČRNI GALEB PREBOLD		
16.6. ob 19. uri	PREDAVANJE DR.PROE.BORISA ŠKETA “S PREBOLDSKIMI JAMARJI PO JAMAH FILIPINSKEGA KRASA	KINODVORANA PREBOLD	JAMARSH KLUB ČRNI GALEB PREBOLD		
17.6. ob 8.uri	TENIS TURNIR	IGRIŠČE ASFALTNA BAZA -KAMENOLOM VEL. PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293 (031) 578 -894
17. 6. ob 8. uri	OBČINSKO GASILSKO TEKMOVAIp ekip pionirjev-pionirk in mladincev-mladink	GASILSKA ZVEZA PREBOLD v izvedbi PGD Groblja	ŠPORTNO IGRIŠČE LAIKOVA VAS		
17. 6. ob 10. uri	DAN PREBOLDSKE KOŠARKE	ŠD PARTIZAN PREBOLD	ŠPORTNO IGRIŠČE PREBOLD (telovadnica)		
17.6. od 9. do 13. ure	LONČARSKA DELAVNICA	POŠ GALICIJA	KD GALICIJA LN DRUŠTVA KS GALICIJA	VO LINDIČ	(03) 5728 - 293
17. 6. ob 20.uri	ODPRTJE RAZSTAVE IZDELKOV MLADIH LIKOVNIKOV IN LIKOVNIH DEL NUŠE BOŽIČEK	DOM KRAJANOV GALICIJA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	VO LINDIČ	(03) 5728 - 293
17. 6. ob 18.uri	CAMO POKAL 3-D	POLZELA	LOKOSTRELSH KLUB POLŽKU	VIDA ROMIH	
17. 6. ob 18. uri	GASILSKO TEKMOVANJE Z DRUŽABNIM SREČANJEM	GASILSKI DOM POLZELA	GASILSKO DRUŠTVO POLZEU	IVAN KOTNIK	(03) 5720-213
17. 6. ob 7. uri	RIBIŠKO TEKMOVANJE	RIBIŠKA DRUŽINA PREBOLD	RIBNIK PRESERJE		
17.6. ob 13. uri	Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj	RIBIŠKA DRUŽINA PREBOLD	RIBNIK PREBOLD		
17.6. ob 19uri	30 LET DRUŠTVA JAMARSKI KLUB “ČRNI GALEB” PREBOLD -SLOVESNA AKADEMIJA Z DRUŽABNIM VEČEROM	HNO DVORANA PREBOLD	JK “ ČRNI GALEB” PREBOLD	DARKO NARAGUV	(03)5724-866
17. 6.	30 LET DRUŠTVA INVALIDOV ŽALEC	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC	LEON BEVC	(03)5716-876
18.6. ob 9- uri	KMEČKI TURIZEM LEŠNIK ~~	HRAMŠE	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
18.6. Ob 17.uri	VLEČENJE VRVI	BISTRO JANEZ, ZAVRH	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
18. 6. ob 8. uri	OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE ekip članov in članic	ŠPORTNO IGRIŠČE LAIKOVA VAS	GASILSKA ZVEZA PREBOLD v izvedbi	PGD Groblja	
18. 6. Ob 11.uri	SLOVESNOST OB 10-LETNICI ODPRTJA SNEŽNE JAME NA RADUHI	SNEŽNA JAMA NA RADUHI	JK “ČRNI GALEB“ PREBOLD	DARKO NARAGUV	(03)5724-866
18. 6. Ob 12. uri	OGLED SNEŽNE JAME OB SPREMLJAVI SAVINJSKIH ROGISTOV LN PEVCEV	SNEŽNA JAMA NA RADUHI	JK “ČRNI GALEB” PREBOLD		
18. 6.	SREČANJE KRVODAJALCEV SAVINJSKE DOLINE	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	RK ŽALEC	IVO LINDIČ	
18. 6. Ob 8.uri	MEDDRUŽINSKA STRELSKA TEKMA V LOVSKI KOMBINACIJI	LOVSH DOM ZALOŽE	LOVSKA DRUŽINA POLZEU	MATIJA PRUNGL	
18. 6. Ob 15.uri	SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN	PRI CERKVI sv. MIKUVŽA NA VIMPERKU	KUD POLZEU	FRANCI OGRIS	
18. 6.	6. SREČANJE DOMAČIH PEVSKIH ZBOROV	OŠ VRANSKO	KULTURNO DRUŠTVO VRANSKO	JANKO REBERŠEK	(03)5725-192
19. 6. ob 17-uri	ŠAH	GASILSH DOM PERNOVO	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
19.6. ob 19. uri	OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ “BENEŠKA MASKA”	GASILSH DOM KAPLJA VAS	TOMAŽ ŠKORJANC		
20. 6. ob 17.uri	NAMIZNI TENIS	DOM KRAJANOV GALICIJA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
20.6. ob 19. uri	Sprejem in podelitev diplom tečajnikom GZ Prebold	GASILSH DOM KAPLJA VAS	GASILSKA ZVEZA PREBOLD		
22. 6. ob 20. uri	PREDAVANJE 0 OSTEOPOOROZI	DOM KRAJANOV GALICIJA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
23- 6. ob 20. uri	KRESNA NOČ	GORA ŠENTJUNGERT		IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
23.6.	OB KRESNI NOČI NA GORO OLJKO	GORA OLJKA	ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ		(03) 5722 -190
23. 6.	KORAJŽA VELJA	OŠ VRANSKO	OŠ VRANSKO	VALERIJA PUH	(03) 5725 - 424
24. 6.	KOŠARKARSKI TURNIR GENERACIJ	ŠPORTNA DVORANA POLZEU	ŠPORTNO DRUŠTVO “KOŠ” POLZEU	DANI TURNŠEK	
24.6. ob 20.30	KRESOVANJE NA ŠENEKU	ŠENEK	DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE	SERGEJ ZABUKOVNIK	
24.6.	POHOD SKOZI KRESNO NOČ NA GORI OLJKI	GORA OLJKA	PLANINSKO DRUŠTVO POLZEU	VILI VYBIHAL	(03) 5722 - 358
24. 6.	SREČANJE OBČANOV IN OBČANK OB DNEVU DRŽAVNOSTI	ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ	ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ	SIMON OGRAJENŠEK	(03) 5722 -190
24.6.	DAN DRŽAVNOSTI IN OBČINSKI PRAZNIK	KAPLJA VAS	OBČINA PREBOLD		
24. 6. ob 10. uri	Skupna slavnostna seja Občinskega sveta Občine Prebold in UO PGD Kaplja vas ob 90-letnici PGD	GASILSH DOM KAPLJA VAS	OBČINA PREBOLD IN PGD KAPLJA VAS		
24.6. - ob 16. uri	DAN GASILCA - parada gasilskih enot in zabava z ansamblom Vinka Cverleta	Gasilski dom KAPLJA VAS, športno igrišče v Kaplji vasi	GASILSKA ZVEZA PREBOLD		
24.6.	OSREDNJA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI	TRG VRANSKO	OBČINA VRANSKO	ALEKSANDER BORŠTNER	(03) 703 - 2800
24. 6. ob 15.uri	KOŠARKA ~~'	IGRIŠČE GALICIJA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
24. 6. ob 20.uri	ŽUR KONCERT	POD ŠOTOROM NA IGRIŠČU POŠ VEL. PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
24. 6. ob 20.uri	120 LET GODBE ZABUKOVICA - JUBILEJNI KONCERT, DAN DRŽAVNOSYTI	DOM SVOBODE GRIŽE	GODBA ZABUKOVICA, OBČINA ŽALEC	TOMISUV KALČIČ	(041) 768-384
25. 6. ob 15. uri	SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV IN	LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK	GODBA ZABUKOVICA	TOMISUV KALČIČ	(041) 768-384
25.6.	POPOLDNE Z LJUDSKO PESMIJO IN GLASBO	DOM KRAJANOV ANDRAŽ	KULTURNO DRUŠTVO ANDRAŽ	VILI PIŽORN	
25. 6. ob 8.uri	TRADICIONALNI POHOD NA ČRETO	TRG VRANSKO - ČRETA	PLANINSKO DRUŠTVO VRANSKO	ANTON SITAR	(03) 5727- 024
25. 6. ob 7. uri	TRADICIONALNI PLANINSKI POHOD Prireditve: POD REŠKO PLANINO VESEO ŽIVIMO	PREBOLD - MARIJA REKA	PLANINSKO DRUŠTVO PREBOLD		
25. 6. ob 9- uri	DAN ŠPORTA	ŠPORTNO IGRIŠČE V MARIJA REH	ŠD MARIJA REKA		
25- 6. ob 10. uri	KOLESARSKI VZPON V MARIJA REKO Štart: Kranjčev mlin (križišče),	cilj: planinski dom Marija Reka	ŠD MARIJA REKA		
25. 6. ob 15. uri	“POD REŠKO PLANINO VESEO ŽIVIMO" 4. srečanje LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV	ŠOTOR PRI PUNIN. DOMU V MARIJA REKI	ŠD MARIJA REKA		
25- 6. ob 15. uri	PROSUVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI	ČRNI VRH	SLS + SKD	VIDASLAKAN	(03) 5727- 061
25.6. ob 9uri	ODBOJKA	IGRIŠČE DOMA NLNE POKORN GRMOVJE	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(031) 578 -894
25. 6. ob 9 30	PRAZNOVANJE ABRAHAMA	CERKEV GALICIJA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
25. 6. od lO.ure dalje	VOŽNJA S KONJSKO VPREGO		KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728-293
25. 6. start ob I4.uri	GASELŠKI TEK PRIJATELJSTVA ŠMARTNO V R. d./ DIMEČ -ZAVRH - HRAMŠI	-GALICIJA -VEL. PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
25. 6. ob 15. uri	PIKADO	POŠ VEL. PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
25.6. ob 15. uri	PODELITEV POKALOV	POŠ VEL. PIREŠICA	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(03) 5728 - 293
25.6. ob 16. uri	ZAKLJUČEK GALIŠKIH DNEVOV Z ZABAVO- PO PODELITVI POKALOV	POD ŠOTOROM	KD GALICIJA IN DRUŠTVA KS GALICIJA	IVO LINDIČ	(031) 578-894
2. 7. ob 17. uri	Proslava ob 80-letnici PGD ŠEŠČE, prevzem novega gasilskega vozila	GASILSH DOM ŠEŠČE	PGD ŠEŠČE		
PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V JUNIJU 2000					
11.6. ob 10.30	BINKOŠTNA NEDELJA NA GORI OLJKI	CERKEV sv. KRIŽA NA GORI OLJH	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR POLZELA	JOŽE KOVAČEC	(063) 705-00-03
17.6. ob 10. uri	EVHARISTIČNO SLAVJE III. NADDEKANATA	CERKEV sv. KRIŽA NA GORI OLJH	ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR POLZEU	JOŽE KOVAČEC	(063) 705-00-03
4. 6. ob 9.30 uri	25 LET ŽUPNIJE PETROVČE	BAZILIKA	ŽUPNIJSH URAD PETROVČE		
Savinjske doline
Napovednik
18	maj2000	K	rULTURA
i; *		
Sil	11	
m b 1 É jj g	t j	4; .
	ffet	
Oktet, ki je zares savinjski
Savinjski oktet iz Žalca letos praznuje 20-letnico svojega delovanja. Da gre /a oktet, ki je v resnici priljubljen in globoko povezan s Savinjsko dolino, so pj-etekli ponedeljek dokazali številni obiskovalci jubilejnega koncerta, ki so v Žalec prišli iz vse Savinjske doline. Oktet jim je ponovno podaril lep večer, ob jubileju pa je izšla tudi njihova prva zgoščenka.
Čisto prvi začetki okteta segajo v leto 1976, ko je pod vodstvom Florjana Lesjaka nastal vokalni kvintet, ki se je štiri leta pozneje razširil v oktet Savinja. Ustanovni člani okteta so bili: Jože Flere, Milan Pintar, Zdravko Lokan, Rudi Pilko, Karli Gojznikar, Marjan Lebar, Dušan Banko in Martin Jerman. Leto pozneje so spremenili ime v Savinjski oktet, njegov umetniški vodja pa je postal Milan Lesjak, ki oktet vodi še danes. V dvajsetih letih se je v njem izmenjalo
več pevcev, zlasti boleča za oktet pa je bila smrt Marjana Lebarja, ki je slovel kot odličen Ribn’čan. Koliko nastopov in vaj se je zvrstilo v dvajsetih letih, niso šteli, sicer pa so v zgibanki zapisali, da so pomembni predvsem spomini in stkane vezi med pevci in poslušalci. Nastopali so tudi v tujini, zadnja leta pa je še posebej dobro sodelovanje z zdomci iz Salzburga.
Danes v Savinjskem oktetu prepevajo: Milan Pintar, Boris Bomšek, Henrik Čuvan, Lojze Rak, Karli Gojznikar, Milan Lesjak, Leon Matelan in Dušan Banko, ki je predsednik okteta. Na jubilejnem koncertu so se najprej predstavili z nekaterimi najbolj znanimi umetnimi in ljudskimi pesmimi, ob koncu pa so občinstvo presenetili tudi s svojim ženskim sestavom - kadar nastopajo skupaj, se imenujejo Savinjski oktet in njegov odmev. Navdušili so z odlomki iz operete Planinska roža, pri čemer so jih spremljali glasbeni-
ki Happy benda in pianistka prof. Irena Kralj. V programu, ki ga je povezovala Irena Štusej, je z recitacijami sodelovala tudi Anka Krčmar, ki tudi sicer veliko nastopa z oktetom.
Jubilej je seveda tudi čas za čestitke in darila. V imenu kulturno-umetniškega društva Svoboda Žalec je Savinjskemu oktetu še veliko uspešnih let zaželel Januš Rasijewicz, da bi s svojim petjem še dolgo razveseljevali ljudi pa so mu zaželeli tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednica zveze kulturnih društev občine Žalec Savinja Vera Kalčič in predsednik sveta mestne skupnosti Žalec Janez Meglič. Čestitkam so se pridružili družina Marjana Lebarja ter predstavnika vokalne skupine Kompolčani in pevskega zbora Cetis Celje. Oktet se je ob tej priložnosti zahvalil tudi svojim nekdanjim pevcem.
K.R., foto: T. T.
Na Vranskem tudi gasilski muzej
Občina Vransko je od začetka maja bogatejša še za eno pomembno turistično točko, ki bo dopolnjevala njihovo turistično ponudbo. V poslovni stavbi podjetja Inde, ki z novo blagovno znamko uspešno stopa na trg blaga in storitev, so odprli gasilski muzej za katerega pravijo, da je največji v Sloveniji. Prihodnji mesec naj bi se mu pridružila še kovaška delavnica in bogata etnografska zbirka s posebnim poudarkom na hmeljarstvu in keramiki, ki se
je tu množično izdelovala v začetku 19. stoletja.
Na slovesnosti ob odprtju muzeja so zbranim spregovorili župan občine Franc Sušnik, direktor podjetja Inde Dušan Koprivnik in gasilski veteran Miha Valenci iz Velenja, ki je najbolj zaslužen za bogato gasilsko zbirko. Pod njegovim vodstvom so si udeleženci slovesnosti ogledah muzej. Gasilski muzej sta uradno predala svojemu namenu poveljnik in podpoveljnik občinskega gasilskega poveljstva Vransko Anton Urankar in Ludvik Piki, blagoslov pa je opravil domači župnik Jože
Utrinek. Z muzejem naj bi upravljal poseben zavod, v katerem bo imela občina večinski delež. Njegovo odprtje je usklajeno z muzejem motociklov, tako da bosta drug drugega dopolnjevala v turistični ponudbi kraja.
Gasilski muzej se ponaša z bogato zbirko gasilskega orodja, opreme, uniform in priznanj. Posebna znamenitost so ogromne vodne brizgalne na lesenih vozovih iz 19- stoletja. Vsi eksponati so skrbno obnovljeni ter razstavljeni tako, da obiskovalec dobi natančen vpogled na ta del slovenske tehnične dediščine, ki je še danes prisotna s svojimi več kot 150 tisoč člani prostovoljnih gasilskih društev po vsej Sloveniji.
Vransko ima že dva muzeja z bogato etnografsko zbirko, ki je že 25 let zbrana in deponirana v gradu Podgrad. Prihodnje leto naj bi se ta ponudba razširila še z odprtjem rojstne hiše založnika slovenske moderne Ladislava Schwentnerja. Kot vse kaže Vransko počasi postaja kraj muzejev, ki bo tudi na ta način poskušalo zaustaviti reko turistov, ko bo zgrajena avtocesta do Ljubljane.
V gasilskem muzeju na Vranskem.
D. Naraglav
Pesem v maju, desetič na Ponikvi
Na Ponikvi pri Žalcu je bila že 10. tradicionalna prireditev Pesem v maju, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Ponikva. Na prireditvi je nastopilo devet pevskih zborov: Oktet Zavodnje, Vokalna skupina Kompolčani, Savinjski oktet iz Žalca,
moški pevski zbori iz Šempetra, Petrovč, Ponikve in Podgorja, Mešani pevski zbor iz Šentilja ter Dekliški pevski zbor iz Galicije. Prireditev je bila v dvorani Zadružnega doma na Ponikvi. Odrska scena je bila delo Danija
Jelena, ob tej priložnosti pa so podelili spominska darila Lojzki Tominšek za zamisel prve prireditve, Nadi Jelen za izvedbo petih in Majdi Vasle za izvedbo štirih prireditev.
T. Tavčar
Med nastopom Moškega pevskega zbora Petrovče
Braslovče - S pesmijo v pomlad
Sredina maja je po mnenju Braslovčanov pravi čas za njihovo že tradicionalno prireditev S pesmijo v pomlad, ki jo pripravlja Prosvetno društvo Braslovče. Na letošnji prireditvi so nastopih domači moški
pevski zbor Karla Viranta pod vodstvom Marka Slokarja, Dekliški zbor Gomilsko pod vodstvom Mateje Žnidar in Mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. Prireditev je povezovala
Lucija Marovt. Pomladansko petje je kljub obilici dela v tem času prišlo poslušat precej ljubiteljev lepega petja in tistih, ki cenijo požrtvovalno delo pevcev in njihovih vodij.
T. Tavčar
Med nastopom MPZ Karla Viranta iz Braslovč, ki ga vodi Marko Slokar
NAGRADILI 20 LITERATOV
Območno srečanje mladih literatov v Braslovčah
Osnovna šola Braslovče in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, sta pripravila območno srečanje mladih literatov, ki je bilo v avli OŠ Braslovče, častni gost na srečanju je bil pisatelj Tone Partljič.
Po pozdravnih besedah braslov-škega župana Duška Goričarja je zbranim govorila Zdenka Došler, predsednica odbora za hteramo dejavnost pri območni izpostavi sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sledil je literarni večer, ki so ga pripravili učenci literarnega in novinarskega krožka OŠ Braslovče, pod vodstvom mentoric Silve Basle in Tatjane Jelen. Učenci so predstavih nagrajena dela. Nagrajenih je bilo 20 mladih ustvarjalcev: Mahe Tomšič in
Sabina Jeromel - OŠ Polzela, Lucija Natek - OŠ Vransko, Neja Brglez - OŠ Petrovče, Anja Bizjak - POŠ Letuš, Estera Deželak, Ana Lazar in Luka Jeromel - OŠ Braslovče, Larisa Čehovin, Jera Petriček, Eva Grm, Črt Močivnik in Katarina Kukovič -1. OŠ Žalec, Milojka Pirš, Sara Horvat in
Veronika Hlačar - OŠ Griže, Mojca Pirc in Nejc Donko - OŠ Prebold, Tjaša Matuš - OŠ Šempeter in Špela Povše -POŠ Trnava. 43 mladih literatov je prejelo pohvale. Kot vsako leto so bili nagrajeni in pohvaljeni prispevki objavljeni v glasilu Beseda mladih.
T. Tavčar
Med pozdravom braslovškega župana Duška Goričarja.
A	fUL TURA	maj2000	19
Orkester pod vodstvom prof. Damjana Vajde
Nastopi žalskih simfonikov
Simfonični orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec združuje 60 glasbenikov, sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. V zadnjem času je imel kar štiri nastope: na reviji simfoničnih orkestrov v Krškem, dva koncerta za osnovnošolske otroke in enega za odrasle. Njihov
koncertni program je skrbno izbran in zna ugoditi vsakemu poslušalcu, zato so poslušalci tudi vedno navdušeni. Koncertna mojstrica je prof. Tanja Miklavc, umetniška vodja orkestra pa sta prof. Diana Pajk in prof. Damjan Vajde. Žalski simfonični orkester je razmeroma mlad, saj je
začel z delovanjem leta 1996. Prvič se je javno predstavil v Celju, leto pozneje pa na Mladinskem pevskem festivalu. Odslej se vsako leto predstavlja na zaključnem nastopu glasbene šole, prvi samostojni koncert pa je imel leta 1998 v Novem mestu in lani v Žalcu.
T. Tavčar
TV veseli večer v Grižah
Člani gledališke skupine KUD Svoboda Griže so leto 2000
pričeli zelo ustvarjalno.
Od januarja do danes so pripravili že pet predstav, od katerih sta najbolj izstopali praznovanje 50-letnice PD Zabukovica, za katero je režiserka in idejni vodja gledališke skupine Olga Markovič pripravila kronološki zapis od ustanovitve PD do danes in veseli večer TV GRIŽE V ŽIVO.
Številni gledalci so se na dveh predstavah, ki sta bili 22. in 29. aprila v domu Svobode Griže, dve uri zabavali ob izvirno pripravljenem TV-programu. Veseli večer je odlično
N. M. Igralci gledališke skupine KUD Svoboda Griže ob petju zaključnega songa.
O vrednotah in o človeku
Ne zgodi se vsak dan, da v Žalcu gostimo tako zanimivega gosta, kot je Silvo Teršek, ki ga poznamo predvsem kot lastnika žametnega glasu z radijskih valov. Njegov tokratni obisk pa je svojo vrednost podvojil s prisotnostjo Emilije Pešec, upokojene učiteljice, profesorice pedagogike in rav-
nateljice vrtca, rojene v Pemovem v Veliki Pirešici. Dobila sta se v prostorih Občinske matične knjižnice Žalec, da bi poklepetala o njej, o mladosti, o mladih in njihovih vrednotah. Dobro uro trajajoči pogovor, ki ga je spremljala množica poslušalcev, med njimi tudi žalski župan, je nihal od
humornih do resnejših plati - za zaključek tega pogovora pa bi lahko vzeli misel, ki jo je izgovorila gospa Pešec. Približno takole gre: “Res je, da se vrednote tudi zaradi pojava vedno večjih tehničnih možnosti komunikacije spreminjajo, toda ne glede na to, in ne glede na to, kako psihologi ločijo potrebe na primarne in sekundarne, vedno bomo vsi... potrebovali ljudi.”
Peter Zupanc
Jazz delavnica
Renato Chicco je rojen v Izoli, vendar ga je njegova glasbena pot odnesla v Ameriko, kjer sedaj domuje, koncertira pa po vsem svetu. Jazz pianist je posnel devet zgoščenk, od katerih je pri nas morda najbolj znana zgoščenka jazzovskih priredb slovenskih narodnih pesmi, z naslovom Lipa zelenela je. V soboto dopoldne je v dvorano Doma n. slovenskega tabora Žalec priletel skorajda naravnost iz Pariza, da je v sodelovanju z kontrabasistom Žigo Golobom ter bobnar-
Gledališče Dva obraza je pod režisersko taktirko Mihe Alujeviča pripravilo novo premiero v Domu II. slovenskega tabora; premiero, ki se je odigrala 14 maja, v nedeljo zvečer. Trojka trojkica je komedija, ki jo je napisal Alfons Kumer. Komedija, ki bi se lahko dogajala v pisarniških pros-
jem Dragom Gajetom priredil delček koncerta ter nadaljeval z jazz delavnico. Obiskovalce je lahkotno, spontano in obenem profesionalno vodil po skrivnostih in trikih izvajanja glasbene zvrsti, ki nam Slovencem ni preveč v krvi, zaradi česar je mogoče še toliko bolj prav, da vsaj včasih, pa čeprav tako na kratko, dobimo svojo
torih katerekoli tovarne povsod naokoli; komedija, sprožena med tajnicami in direktorji, med čistilkami in vratarji, med sinovi direktorjev in računovodkinjami; komedija, ki sprevrže v smeh situacije, ki so znane skorajda vsakomur od nas, pri tem pa se sproti poigra z obrazcem rahle krimi-
dozo improvizacije in swing ritma. Po zaključku predavanja je vse glasbenike, ki so s sabo prinesli instrumente in pogum, povabil tudi na oder, da so se mu pridružili pri ustvarjanju glasbe. Jazz delavnica, kakršno bomo pogrešali, se je končala popolnoma v stilu... ritmično.
Peter Zupanc
nalke. Moderno, sveže, od koketnega nasmeha do krohota, s koncem, ki je morda malce preveč pravljičen, vendar to glede na vse ostalo prikazano ne moti, so jo odlično odigrali (in bili z navdušenjem sprejeti) Anica Kumer, Borut Alujevič, Alenka Tetičkovič, Drago Kastelic, Bojan Umek, Anica Milanovič ter Niko Krajnc Rus.
Peter Zupanc
Trojka, trojkica
Plešasta pevka na Groblji
Tudi v majhnih dvoranah gasilskih domov si je mogoče ogledati zanimive predstave, na katerih imajo možnost predstavitve zlasti ljubiteljski gledališčniki. Ena takšnih je skupina Gledališče brez odra Srednje zdravstvene šole Celje, ie predstavila v dvorani gasusKega doma Groblja pri Preboldu.
Pred razmeroma številnim občinstvom so dijaki 4. c Srednje zdravstvene šole Celje zaigrali zanimivo predstavo Eugena Ionesca PLEŠASTA PEVKA. Svoje gledališče so
ustanovili šele v tem šolskem letu. Njihova mentorica je Irena Kragl, ki je poleg režije prevzela še dra-
lektorstvo. Po končani gledalcem še R.
Gališka dekleta pripravila zaključni koncert
Tudi Dekliški pevski zbor Galicija je v maju pripravil zaključni koncert, na katerem se je predstavil domačemu občinstvu. To je povsem napolnilo dvorano Doma krajanov, večer pa je poleg pevk popestril kitarski orkester žalske glasbene šole.
Zbor je nastal iz noneta, ki je nastopal na vseh večjih prireditvah v kraju. Leta 1995 so se devetim pevkam pridružile še druge in nastal je dekliški zbor, ki ga vodi Anita Žolnir. V njem prepeva 22 deklet, starih od 16 do 24 let, to so dijakinje in študentke. Repertoar pesmi, ki jih prepevajo, je zelo širok, od čmsko-duhovnih pesmi do narodnih in zabavnih. Dekleta veliko nastopa-
jo, dvakrat so nastopila tudi na Iskricah ustvarjalnosti v Šempetru, kjer so lani prejela priznanje za najbolj ustvarjalen nastop. Trikrat so že sodelovale na medoobmočni reviji pevskih zborov, vsako leto imajo
letni koncert v Galiciji, letos pa so kot gostje prepevale tudi na koncertih v Taboru in Gotovljah. V septembru se bodo gališke pevke udeležile medobčinske revije.
H. R.
Premagati napetosti na področju kulture
Med kulturniki v občini Prebold že kar nekaj časa vlada nekakšna napetost, ki je v dobršni meri povezana z dogajanjem v zvezi z rušenjem Doma Svobode. Kljub drugačnim načrtom se namreč gradnja doma še ni začela, zakaj pa je do rušenja sploh prišlo, je bila ena od osrednjih tem, o katerih je na letni konferenci DPD Svoboda Prebold v svojem poročilu spregovorila predsednica Anica Trivan.
Izvršni odbor društva je zaradi nastalih razmer na področju kulture razmišljal celo o svojem odstopu, je med drugim povedala Anica Trivan, vendar se je nato odločil, da vendarle nadaljuje s svojimi prizadevanji za ureditev prostorskih in drugih pogojev. Na to odločitev je vplivalo tudi zaupanje, ki so ga krajani pokazali na dobrodelnih koncertih za gradnjo kulturnega doma. Na devetih kon-
certih so zbrali tri milijone tolarjev, 20 milijonov so pridobili iz proračuna prejšnje občine Žalec. Izdelan je bil idejni projekt novega doma. Po njihovih predvidevanjih naj bi bil dom konec lanskega leta že pod streho. Kot je poudarila Anica Trivan, nobena odločitev v zvezi z domom ni bila narejena brez vednosti takratne krajevne skupnosti Prebold. Zdaj vse sekcije kulturnega društva gostujejo v drugih prostorih, so pa razen kino sekcije, ki zaradi zastarele opreme in najemnine dvorane ne deluje, vse aktivne, tudi gledališka skupina, katere vodenje je prevzela Martina Kumer. Moški pevski zbor letos praznuje 80-letnico delovanja. Zelo dejavno je šolsko kulturno društvo.
Največ težav ima krajevna knjižnica, ki gostuje v prostorih nekdanje lekarne. Ti so sicer primerni, vendar premajhni, tako da polovica knjižnega gradiva bralcem ni dostopna.
Vodenje knjižnice je prevzela Marjetka Škorjanc, ki je med drugim povedala, da je bilo lansko leto zaradi nedorečenih odnosov z občinsko matično knjižnico v Žalcu zelo slabo, saj so v drugi polovici leta po številnih pritiskih dobili le 41 knjig, iz lastnih sredstev pa so nabavili 65 knjig. Običajno je dobila knjižnica do 350 novih knjig na leto. Redno jo je obiskovalo 115 članov.
Letne konference se je udeležil tudi župan Vinko Debelak, ki je zavrnil ugotovitve Anice Trivan, da je DPD Svoboda Prebold v občini zapostavljena. Kulturnikom je obljubil pomoč pri reševanju prostorske problematike. V nadaljevanju konference so izvedli nadomestne volitve, saj sta kot člana izvršnega odbora odstopila Branko Verk in Gusti Dobriha. Nova člana sta Dino Cestnik in David Strgar.
K. R.
Opravičilo
V članku z naslovom Dva dni lepega petja v Preboldu, v katerem smo Jožico Ocvirk prosili za izjavo o oceni območne revije pevskih zborov, je pri njeni zahvali izpadla tudi zahvala DPD Svobodi Prebold, ki je s predsednico Anico Trivan dala pomemben delež k uspešno organizirani reviji. Za to se Jožici Ocvirk in še posebno DPD Svobodi Prebold opravičujemo.
Uredništvo
20
maj2000
Sport
s vinjske doline
Mladi planinci iz Braslovč prvi
Mladinska komisija Planin-ske zveze Slovenije in mladinski odsek PD Maribor Matica sta na Mariborskem Pohorju pripravila slovensko orientacijsko tekmovanje SPOT 2000. Na tekmovanju se je pomerilo 59 ekip iz vse Slovenije.
Ekipe so se lahko uvrstile na državno tekmovanje v kvalifikacijah na področnih planinskih orientacijskih ligah, in sicer z vsake lige prvi dve ekipi iz vsake kategorije. Ekipe so s pomočjo zemljevida iskale kontrolne točke ter reševale teoretične in praktične naloge. Razglasitev zmagovalcev in podelitev priznanj je bila v Mariborski koči. Vse prvou-vrščene ekipe so poleg priznanj prejele še pokale in praktične nagrade.
V kategoriji A (učenci do vključno 6. razreda OŠ) so prvo mesto dosegli mladi planinci OŠ Braslovče, v kategoriji B (učenci 7. in 8. razreda OŠ) so učenci OŠ Braslovče dosegli 3. mesto, OŠ Polzela pa 6. mesto, v kat-
egoriji C (mladinci od 1. letnika SŠ do vključno 25. leta) je ekipa Braslovč dosegla 5. mesto. V kategoriji D (mlajši člani od 26. do vključno 39- leta) so člani PD Prebold dosegli 3- mesto. V kategoriji F (družine) je 2. mesto dosegla družina PD Braslovče 0ožica, Toni
ml., Toni st., Martina in Katja), v kategoriji E (starejši člani nad 40 let) je ekipa PD Polzela dosegla 4. mesto, Braslovčam pa 5. mesto. V katete-goriji G (lažja odprta kategorija) je 3. mesto dosegla ekipa OŠ Griže I., 4. mesto pa ekipa OŠ Griže II.
T. Tavčar
Državni prvaki v kategoriji A mladi planinci iz Braslovč: Jernej Perger, Denis Omladič, Žiga Topovšek, Alja Bukovec in njihova mentorica Irena Kumer.
Savinjčan v tekmovalni ekipi Petrolovih vozačev
Letošnje moštvo PETROL RACING sestavlja šest fantov iz raznih krajev Slovenije. Med njimi je tudi Savinjčan, Marko Jager iz Prebolda, ki je svoj tekmovalni krst doživel kot predvozač na lanskoletnem rallyju za ervropsko prvenstvo v Marija Reki. Veselje do avtomobilskega športa, velika zagnanost in dobri rezultati so ga letos pripeljali v Petrolovo tekmovalno ekipo.
To je za Marka, ki je zaposlen kot
avtomehanik pri Urošu Berglezu v Žalcu, velik uspeh, saj ni enostavno prid skozi sito 130 mladih, ki so se udeležili izbora za vstop v tekmovalno ekipo Petrola. Petrol je v moštvo povabil dva dirkača, in sicer lanskoletnega prvaka Petrolovega pokala Aleksa Humarja in Aljoša Hiška, ki je bil lani najboljši novinec po izboru AMZS. Ostali štirje: Blaž Podlesnik, Zvonimir Blažun, Matjaž Zupančič in Marko Jager pa so bili povabljeni v ekipo na osnovi posebnih tekmovalnih izborov v Ljubljani, Mariboru in Portorožu,
Marko Jager s svojim Siacentom je pripravljen na nove tekme.
kjer so pokazali, da bodo resni tekmeci že uveljavljenim tekmovalcem.
Lani rojeni Seicento Petrol pokal, v katerem letos dirka 28 voznikov, obeta po mnenju mnogih ob množičnosti, dobri organiziranosti, znanih dirkaških imenih in ob dejstvu, da bo kar šest dirk od devetih v Sloveniji, najboljše pokalno tekmovanje v zgodovini slovenskega avtomobilizma. Pomemben pečat bodo k temu zagotovo dali tudi Petrolovi dirkači.
Ekipa se je slovenskim gledalcem prvič predstavila v soboto, 12. maja, v Kopru, na zadnji superspecialni preizkušnji 23. Rallya Saturnus. Že dan poprej so imeli uvodno dirko v Siacento Petrol pokalu na avstrijskem dirkališču formule 1 v Zeltwegu. Marko se je dobro odrezal in pokazal, da je nanj treba računati. Njegov Siacento, ki ga ima v brezplačnem najemu za eno leto, bo z nekaterimi predelavami, ki se jih bosta lotila skupaj z Urošem Berglezom, v prihodnje resen tekmec za najvišje uvrstitve. Seveda pa to zahteva precej denarja, zato Marko upa na pomoč sponzorjev.
D. Naraglav
Pohod in gorski tek
Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta tudi letos pripravila pohod in gorski tek po mejah krajevne skupnosti Liboje.
Pohoda, ki se je pričel pri mostu čez Savinjo v Kasazah in končal pri koči na Bmici, se je udeležilo približno 300 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. V teku, ki je bil po vrsti že šesti, je najboljši čas dosegel Igor Mernik iz Celja, ki je za 7 km dolgo pot potfeboval 27 minut in 17 sekund. V kategoriji nad 50 let je zmagal domačin Toni Kitek.
T. T.
Utrinek s pohoda
Franc Romih nov evropski rekorder
Lokostrelec Franc Romih z Brega pri Polzeli vedno znova potrjuje, da je vreden vzdevka Savinjski Robin Hood. Njegove puščice zadevajo natančno, kot to uspe le malokomu z lokom brez merilnih naprav. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je nedavno tega znova postavil nov evropski rekord.
Nov evropski rekord je dosegel na zadnji tekmi CAMM0 pokala v kategoriji COUMPAUND - goli lok v kraju Storžič pri Tržiču. To je bila hkrati njegova že tretja zmaga v letošnjem letu. Prvi dve je dosegel na tekmah v Novi vasi pri Novi Gorici in v Novem
Mestu. Franci Romih je bil nosilec evropskega rekorda že pred časom, nato pa mu ga je vzel z rezultatom 209 krogov madžarski lokostrelec. Na omenjeni tekmi na Gorenjskem je Franci rezultat popravil na 212 krogov in s tem rekord znova prinesel Sloveniji.
Do konca leta čaka Franca Romiha še 5 tekem CAMMO pokala ter več tekem Evropskega pokala v tujini. Njegova forma in rezultati so dober obet za evropsko in svetovno prvenstvo v CAMMO pokalu - 3D, ki bo prihodnje leto v Logarski dolini.
D. N.
Franc Romih
Žalčanke tretje
V soboto in nedeljo je bil v Škofji Loki že sedmi turnir za ženski rokometni pokal Slovenije, na katerem so nastopile tudi
rokometašice Žalca. V polfinalu so Žalčanke izgubile z ekipo Robit Olimpije (34: 26), za tretje mesto pa z 29 : 27 (14 : 14) premagale ekipo
Jelovice. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, na koncu pa so Žalčanke zmagale in osvojile tretje mesto, kar jih spet popelje v Evropo. V tekmi za prvo mesto so Krimovke premagale Robit Olimpijo z 31 : 22.
T. T.
Zmagi odšli v Ljubljano in Celje
TVD Partizan Tabor je tudi letos v okviru praznovanja občinskega praznika priredil tradicionalni nočni tek, ki je bil že 12. po vrsti. Udeležilo se ga je prek 50 tekmovalk in tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije, ki so se pomerili na 2 in 6 km dolgi progi.
Zmagovalec v moških kategorijah je postal Jernej Kastelic iz Ljubljane, ki je šest kilometrov dolgo progo pretekel v času 17,90 minute. Pri ženskih kategorijah pa je bila najhitrejša Anica Živko iz Celja, ki je dva kilometra dolgo progo premagala v časti 7,30 minute. *
Uidi letos je tekmovanje potekalo v šestih kategorijah pri moških in v štirih kategorijah pri ženskah, saj ni bilo starejših deklic in mladink. Vse ženske kategorije in kategoriji mlajših in starejših dečkov so tekmovale na 2 km progi, ostali pa na 6 km progi. Vsi udeleženci nočnega teka so uspešno in brez poškodb prišli do cilja. Sicer pa so tisti, ki so zasedli najboljša mesta, Uidi tokrat odšli iz Tabora poleg medalj in pokalov še z lepimi praktičnimi nagradami. Zmagovalec Jernej Kastelic je postal bogatejši za
barvni televizor. Lepe nagrade, ki so jih prispevali sponzorji nočnega teka, so razveselile tudi druge tekmovalke in tekmovalce.
Zapišimo še, da sta bila najbolje uvrščena domačina Miloš Stanko iz Ojstriške vasi, ki je 6 km dolgo progo pretekel v času 23,72 minute, in Polde Topovšek, ki je pritekel v cilj s časom 26,52 minute. Med tekmovalci iz Spodnje Savinjske doline so bili na tej progi zelo uspešni Jure Jambrek iz Prebolda in Jernej Grobler iz Pondorja. Jure je bil z rezultatom 23,90 drugi pri mladincih, Jernej pa z
24,62 minute tretji. Uspešen je bil tudi veteran Boris Voh iz Šempetra, ki je bil z 61. leti najstarejši tekmovalec. Progo je zmogel v 27,79 minute. Na 2 km dolgi progi je bil od domačinov najboljši Samo Košenina z rezul-tatoml0,08 minute. Od ostalih tekmovalk in tekmovalcev iz naše doline sta bili pri mlajših članicah s 1. in 2. mestom ter rezultatom 9,38 in 9,63 zelo uspešni Martina Pinter in Nataša Turnšek iz Grajske vasi. Pri starejših dečkih pa je s časom 7,58 minute tretje mesto osvojil Rok Cizej iz ŠD Trnava.
D. Naraglav
Najboljši trije mladinci: Jure Jambrek iz Prebolda, Peter Kastelic (zmagovalec) iz Ljubljane in Jernej Grobler iz Pondorja.
Uspešni v Parizu
V aprilu so v Parizu, točneje na ekonomsko-pravni univerzi ESSEC v Cergvu, potekale 21. športne igre petih žog, na katerih je sodelovalo 1500 študentov iz Evrope, Azije in Afrike. Študenti so se pomerili v nogometu, rokometu, košarki, odbojki in rugbiju. Igre veljajo za neuradno študentsko olimpijado in v Franciji uživajo veliko medijsko pozornost.
Naše ekipe so sodelovale v moškem rokometu, košarki in moški in ženski odbojki. V drugi del tekmovanja so se uvrstili le odbojkarji, ki so v skupini zasedli šele 3. mesto. V konkurenci dvanajstih ekip so se v četrtfinale uvrstili po zmagi nad poljskim Poznanom z rezultatom 3:0, v polfinalu so pred 2000 gledalci premagali domačo ekipo Quator s
3:2, v finalu pa so pred polno dvorano z borbeno in izredno požrtvovalno igro ter s pomočjo navijačev iz Slovenije in tudi drugih držav, ki so enoglasno vzklikali “kdor ne skače ni Slovenec, hej, hej..” premagali favorizirani Real Madrid z rezultatom 3:1-Odbojkarji so uspeli tudi po zaslu-
gi pokroviteljev, saj je projekt precejšen organizacijski zalogaj s precejšnjimi stroški. Zmago Sloveniji so prinesli (na sliki od leve proti desni stojijo): trener Alfred Brinovec, Klemen Skok (OK Braslovče), Matej Rajh (OK Slovenska Bistrica), Aleš Udrih (OK Šempeter), čepijo z leve proti desni: Rok Podlesnik (OK Braslovče), David Vodovnik, Jaka Kovačič (OK Vuzenica) in Gregor Orti (OK Braslovče).
ŠPORT
maj2000
Zrinski odhaja s Polzele
Ob koncu košarkarske sezone je župan občine Polzela Ljubo Žnidar pripravil sprejem za polzelske košarkarje, Savinjske Hopse. Hopsi so v letošnjem državnem prvenstvu v ligi Kolinska zasedli 5. mesto, kar je primerno njihovim sposobnostim, saj so v tej sezoni nastopili z zelo pomlajeno ekipo.
Župan je košarkarjem in vodstvu
kluba čestital za dosežen uspeh in se jim zahvalil za promocijo občine v Sloveniji in Evropi. Podelil jim je srebrnike Rudolfa Maistra. V imenu kluba je govoril direktor Danilo Senič, ki se je županu zahvalil za izkazano pozornost. Zahvalil se je tudi trenerju Borisu Zrinskemu za devetletno delo v klubu in mu hkrati čestital za 45. rojstni dan. Glede na to, da se Boris Zrinski od Savinjskih Hopsov poslavlja, se je vsem prisot-
nim zahvalil za dolgoletno sodelovanje, košarkarjem pa za uspehe, ki so jih dosegli skupaj. Kapetan ekipe Matjaž Cizej se je v imenu igralcev zahvalil dolgoletnemu trenerju, ki je klubu pomagal na poti iz anonimnosti do uspešnega košarkarskega kluba, zahvalil pa se je tudi županu Ljubu Žnidarju za sprejem in vodstvu kluba za uspešno vodenje.
T. Tavčar
Med govorom župana Ljuba Žnidatja
Odbojka
Šempetrani drugi v državi
Mladi nogometaši v Žalcu
V nedeljo 21. maja, je nogometni klub Žalec s pomočjo OZIV Celje priredil že tretji nogometni turnir za mlajše pionirje iz celjske regije. Nastopile so štiri ekipe: NK Laško, NK Šmarje pri Jelšah, NK Šoštanj in NK Žalec.
Zmago so si priborih nogometaši Šmarja pri Jelšah, ki so močno premagali NK Žalec (5 : 1), nato še
Laško (3 : 0) in ekipo Šoštanja (1 : 0). Rezultati so naslednji: Šoštanj -Šmarje 0:1, Šmarje pri Jelšah -Žalec 5 : 1, Laško - Šmarje 0 : 3, Žalec - Šoštanj 2:1, Laško - Žalec 1 : 2, Laško - Šoštanj 1 : 5.
Vrstni red: 1. Šmarje pri Jelšah (6 točk), 2. Žalec (3), Šoštanj (2) in Laško 1 točko. Turnir je odlično vodil sodnik Pospeh iz Petrovč.
J. G.
Ženski rokometni klub Žalec
Najuspešnejši v državi
Ženski rokometni klub Žalec je s svojo člansko ekipo že nekaj let med najuspešnejšimi v državi. Že lep čas se uvršča na tretje mesto, takoj za Olimpijo in Krimom, ki sicer razpolagata z nekajkrat večjim klubskim proračunom, ki jima tudi omogoča vključevanje tujk. Ne glede na to pa je ŽRK Žalec, s člansko ekipo in s svojimi mlajšimi selekcijami, ki se vedno uvrščajo v finalni del tekmovanja,	najboljši
rokometni klub v državi.
Usmeritev, ki so si jo rokometni delavci ŽRK Žalec zadah že pred dvema letoma, da se namesto vključevanja tujk, raje posvetijo bolj intenzivno vzgoji domačih igralk, se je pokazala kot pravilna. To potrjujejo tudi sami rezultati minulih dveh sezon, saj so edini rokometni klub v Sloveniji, tako v ženski kot moški konkurenci, ki se je v vseh selekcijah uvrščal v finale. Da ta usmeritev res
dobro funkcionira pa potrjuje tudi dejstvo, da je že kar nekaj kadetinj pomagalo članski ekipi. Obe, mladinska in kadetska selekcija pa sta dobro igrah tudi v prvenstvu, saj sta, tako kot članice, tretje v državi. Kadetinje so si to mesto dokončno izborile na finalu v Izoh, mladinke pa v finalu v Žalcu. Še boljši rezultat so dosegle mlajše deklice A, letnik 1987 in mlajše, ki so v dvorani na Galjevici le za las izgubile prvo mesto v državi. To bero uspešnih rezultatov pa dopolnjujejo še mlajše deklice B, letnik 1988 in mlajše, ki so na finalnem tekmovanju v Izoh dosegle 4.mesto.
ŽRK Žalec s tretjim mestom članske ekipe in vsemi ostalimi rezultati mlajših selekcij nedvomno dokazuje svoje dobro delo in pravilno usmeritev. Takšna ostaja tudi v prihodnje, hkrati pa si v klubu žehjo, da bi njihova prizadevanja naletela na plodna tla tudi pri polnjenju klubskega proračuna.
D. N.
V telovadnici OŠ Žuženberg Je bil finalni turnir državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Na finalnem turnirju pa je nastopila tudi ekipa OŠ Šempeter v Savinjski dolini in do sedaj dosegal največji tekmovalni uspeh - osvojili so drugo mesto v državi. Seveda so morali mladi odbojkarji Še pred tem zmagati v regijskem
tekmovanju.
V finalu so se pomerile štiri ekipe. Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. OŠ Žuženberg, 2. OŠ Šempeter, 3-OŠ Kanal in 4. OŠ Toneta Čufarja Maribor. Šempetrani so v prvi tekmi izgubili srečanje z ekipo Žuženberga 2:0, nato pa premagali ekipo Kanala 2 : 0 in v tretji tekmi tesno izgubili z ekipo Toneta Čufarja Maribor 2:1.
T. Tavčar
Čepijo: od leve proti desni - Rok Privošnik, Luka Prič, Klemen Hrastovec, Jure Vrenko, Žiga Voh: stojijo - vodja ekipe Peter Huš, Miloš Vrhovec, Rudi Zupanc, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko, Goran Arsovič, Janez Jevnikar in trener Mitja Dvornik.
Karate
klub
Polzela
Pridno vadijo in tekmujejo
Na Polzeli so v osemdesetih letih že imeh priznani klub borilnih veščin, ki je dosegal lepg uspehe tudi izven Slovenije. Takrat je bila posebna zvrst karateja z imenom Full kontakt karate. Tokrat pa se že nekaj let pridno razvija Karate klub Polzela, ki šteje 40 članov. Trenerji so si prido-
bili poleg mojstrskih nazivov tudi hcence za inštruktorje karateja na fakulteti za šport v Ljubljani, kar priča o strokovnem pristopu do treniranja. Glavni trenerji društva, Branko Cimperman, Borut Strojin in Sanela Bešič, so si znanje pridobili v priznanih klubih karateja v Žalcu in Petrovčah. Najboljše tekmovalne uspehe pa že beležijo mladi osnovnošolski tekmovalci, ki pridno pobirajo medalje po tekmovanjih, tudi državnih. Lansko leto je bil Dejan Cokan na prvenstvu Slovenije drugi, letos pa Simon Petrovič tretji. Ostah tekmovalci, Urška Rizmal, Matej Perger, Sara Zupan, Rok Strojanšek in drugi, pa so z visokimi uvrstitvami opozorili na resno delo v polzelskem karate klubu. Med starejšimi tekmovalci sta poleg Boruta Strojina trenutno najuspešnejša Damjan Herodež in Primož Piree, ki sta se v tem mesecu udeležila evropskega stilskega Shiotoryu prvenstva na Danskem, kjer je Herodež dosegel 5 do 7 mesto v kategoriji do 78 kg.
T. Tavčar
Mitja Potočnik in Simon Jan
borbi izgubil proti svetovnemu in tudi novemu evropskemu prvaku iz Poljske ter se tako uvrstil na nehvaležno, a kljub temu dobro 4 do 8 mesto, kar je ponovitev rezultata iz lanskega EP. Ti dobri rezultati
pomenijo za delo braslovškega kluba nagardi za ves vložen trud. Mitjo Potočnika čaka letos avgusta še nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v domovini tega športa, v Koreji.	T. Tavčar
Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini
V Spodnji Savinjski dohni deluje 8 planinskih društev. Število članstva po posameznih društvih je zelo različno. Podatki za leto 1998 in leto 1999: člani, mladi, skupaj 98/99
			1998				1999		
		člani,	mladi,	skupaj		člani,	mladi,	skupaj	98/99
PD Braslovče	3	153	140	296	3	156	125	284	96%
PD Liboje		142	75	218	1	147	70	218	100%
PD Polzela		172	123	295	2	186	119	307	104%
PD Prebold	1	45	140	186	2	96	84	182	98%
PD Šempeter		174	54	228		180	54	234	103%
PD Tabor		37	25	62		25	12	37	60%
PD Trn. medvedi		45	25	70		60	35	95	136%
PD Zabukovica		572	435	1.007	1	604	395	1000	99%
PD Žalec		285	154	439		248	132	380	87%
Skupaj	5	1625	1171	2801	9	1702	1026	2737	97,71%
44 društev Meddruštvenega odbora Savinjska, ki združuje društva od Solčave do Sotle, je v lem 1998 skupaj štelo 10.641 članov, v letu 1999 pa 10.398 članov. To pomeni, da je v Spodnji Savinjski dolini bilo v lem 1998 26,32 % in 25,32 % članov v lem 1999-
9 društev Spodnje Savinjske doline ime več kot četrtino vsega članstva v MDO Savinjska. Med društvi, ki imajo v Sloveniji 1000 in več članov sta Planinsko društvo Zabukovica - 1000 in Planinsko društvo Velenje - 1266.
Od skupnega števila v MDO (10.368) imata ti dve društvi skoraj četrtino članstva (2266).
Razveseljivo je, da raste število članov. V PD Zabukovica 33, v PD Prebold 52, itd., žal pa število mladih pada. To je splošen pojav, saj je v šolah vedno manj otrok.	*
Franc Ježovnik
Uresničene sanje Braslovčanov
Mitja Potočnik evropski prvak
Dva člana Taekwon-Do kluba SUN Braslovče sta kot člana slovenske TKD reprezentance nastopila na mladinskem in članskem evropskem prvenstvu v taekuon-doju v Edinburgu na Škotskem. Nastop sta si Mitja Potočnik v mladinski in Simon Jan v članski konkurenci začela graditi že na začetku letošnje sezone. Oba sta postala državna prvaka v svojih kategorijah ter se zelo uspešno udeležila nekaterih odoprtih prvenstev, na katerih sta potrdila svojo formo.
Nastop na evropskem prvenstvu pa je izpolnitev sanj trenerja braslovškega kluba Simona Jana, saj velik uspeh njegovega učenja potrjuje, da se z mladimi
pravično dela in, da ves vložen trud ni bil zaman. Dobro delo, naporni treningi, vztrajnost in železna volja vseh članov kluba je z EP na Škotskem pripeljala Mitjo Potočnika z naslovom evropskega prvaka v mladinski kategoriji nad 70 kg. Poleg tega je Mitja osvojil tretje mesto v testu moči, skupaj z ostalimi člani mladinske ekipe osvojil tretje mesto v testu moči ekipno ter postal tudi evropski prvak v borbah ekipno. Pri mladincih, v kategoriji do 70 kg, je Matej Ornik iz Maribora prav tako postal evropski prvak.
Gani, ki so nastopili oslabljeni in le v posameznih borbah niso bili tako uspešni kot mladinci in niso posegli po odličjih. Simon Jan iz Braslovč je v zelo težki konkurenci in težkem žrebu kljub temu dosegel lep uspeh. V 3- krogu je po hido
maj2000
Pisma bralcev, prve objave
Pisma bralcev
Izjava za javnost,
v kateri želimo javnost seznaniti z našim stališčem do imenovanja nove občinske volilne komisije občine Prebold, ki je bila s preglasovanjem potrjena na zadnji seji občinskega sveta.
Naši pomisleki in dvomi se nanašajo predvsem na primernost predsednika te komisije, kajti ravno ta isti predsednik je s svojim ravnanjem in načinom vodenja stare občinske volilne komisije povzročil celo vrsto zapletov in dvomov o regularnosti zadnjih volitev v občinski svet občine Prebold. Navedem zapleti se še vedno rešujejo na Upravnem sodišču v Ljubljani.
Ker smatramo, da potrebujemo takšno občinsko volilno komisijo in njenega predsednika, kateri bomo lahko zaupali vsi volivci in volivke in ne bo nikakršnega suma o njeni primernosti, pričakujemo od pristojnih na Občini, da bodo štorih vse za imenovanje volilne komisije, ki bo vredna vse splošnega zaupanja.
Občinski odbor SDS Prebold
Zahvala ob odkritju spominske plošče
V petek, 19. maja, smo bili povabljeni na slovesnost v Žalec, kjer so na obrambnem stolpu odkrili spominsko ploščo, s katero smo obeležili spomin na aktivnosti pred in med osamosvojitvijo Slovenije. Na
slovesnost smo bili povabljeni tudi tisti prebivalci Spodnje Savinjske doline, ki smo pred desetimi leti skupaj s takratnim vodstvom Teritorialne obrambe občine Žalec sodelovali pri odvzemu in predvsem skrivanju orožja, ki ga je hotela slovenski teritorialni obrambi odvzeti jugoslovanska armada.
Čeprav je od takrat že dobrih deset let in živimo sedaj v miru in nam gre kolikor toliko dobro, se včasih še vedno ne zavedamo, kako pomembna je bila naša takratna odločitev, da se brez pomislekov upremo ukazu jugoslovanske armade o razorožitvi teritorialne obrambe. Ko smo v tistih nočeh shranjevali zabojnike orožja po naših domačijah, nismo vedeli, da bo osamosvojitev res hitra zgodba o uspehu in da se nam zaradi skrivanja orožja ne bo zgodilo nič hudega. Verjeli smo argumentom ljudi, ki so bili združeni v maneversko strukturo narodne obrambe in se odločili, da po svojih močeh prispevamo k odporu. In danes smo ponosni, da smo smeh sodelovati. Zdi se nam lepo in prav, da nas na te dogodke spominja tudi spominska plošča v Žalcu. Župan občine Žalec g. Alojz Posedel nam je pripravil lep sprejem in zelo smo bili veseli ponovnega srečanja z g. Adijem Vidmajerjem, takratnim poveljnikom teritorialne obrambe. Organizatorji prireditve so nas prijetno presenetili, ko so nam omogočih, da si Savinjsko dohno ogledamo iz ptičje perspektive. Iskrena hvala slovenski vojski in pilotom helikopterja, ki so nas popeljali nad Savinjsko dohno in okohške hribe. Vsem, ki so se spomnili časa osamosvojitve, ki so
zaslužni za postavitev spominske plošče ter vsem, ki so se potrudili, da smo bik v petek tako lepo sprejeti, se iskreno zahvaljujemo.
Družina Lobnikar, Marija Reka
Bukovica ohranja tradicijo praznovanje 27. aprila
Planinsko društvo Žalec že blizu dvajset let prireja praznično prireditev na dan 27. aprila - sedaj dneva upora prod okupatorju, prej dneva OF.
Vsako leto se odzove vehko število zavednih obiskovalcev, ki znajo ceniti veličino zgodovinskega dogodka 27. aprila 1941, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta slovenskega naroda in so bili zavedni rodoljubi pozvani k uporu proti okupatorju.
Vrsto let so pri izvedbi te prireditve s PD Žalec sodelovali razni pokrovitelji in sponzorji, pridobljena sredstva pa so šla za izgradnjo ah dograditev planinske postojanke in nabavo opreme, skratka za planinstvo. Letošnjo prireditev je organiziralo planinsko društvo ob izdatni podpori Pivovarne Laško, ki zna ceniti tudi takšna praznovanja. Pivovarni Laško in direktorju g. Tlimšku se PD Žalec javno iskreno zahvaljuje za vehko razumevanje in pomoč.
Na letošnji prireditvi je bil slavnostni govornik Tone Delak, naš poslanec v Državnem zboru RS, ki je bil pred 33. leti tudi prvi predsednik planinskega društva Žalec. Z odločnimi in nedvoumnimi besedami je v govoru poudaril zgodovinski pomen 27. aprila in veličino narodno osvobodilne borbe. Omenil je
pogoste poizkuse tako imenovane pomladne desnice za omalovaževanje pridobitev NOB in celo za odpravo tega državnega praznika. Zgodovine nikomur ne smemo dopustiti spreminjati in podcenjevati, je poudaril v svojem govoru.
V kulturnem programu je ponovno uspešno sodeloval mešani pevski zbor Žalec, pod vodstvom Mire Kodrun. Za prijetno razpoloženje pa je tudi tokrat poskrbel ansambel Planinski odmev, pod vodstvom Francija Burjana. Plakate je darovala tiskarna Marginalija. Blizu petsto obiskovalcev je doživelo lep praznični dan. Hvala tudi vsem za udeležbo!
Janez Meglič
Naše živali v poletni vročini - pomagajmo jim!
Vemo, da je počutje Živah odvisno predvsem od gospodarja. Postavimo se na mesto nemočnih Živah, odvisnih od naših značajev. Človek, ki brez vesti muči žival, je resno opozorilo človeku! Zelo radi se prištevamo k naprednemu delu sveta, vendar naše ravnanje z živalmi dostikrat ni humano. Pri tem mislimo na domače Živah, ki so pogostokrat deležne slabega ravnanja; trpinčenja zaradi brezbrižnosti, brezčutnosti in malomarnosti nekaterih lastnikov. Že farmska reja živine prinaša razen komercialnih učinkov vehko slabega za Živah. Reja živine naj ne bo kmetu samo kmetijski proizvod, ampak predvsem žival, ki je “čuteče bitje”.
Poletje je tu in zaradi hude vročine Živah trpijo. Društvo proti mučenju Živah opozarja in prosi, da zagotovite svojim živalim poleg hrane
dosti sveže pitne vode. Zagotovite jim ustrezne higienske razmere za dobro počutje v bivalnih prostorih (prezračevanje). Živah naj ne bodo na prekratkih privezih, zagotoviti jim je potrebno ležeč položaj. V primeru bolezni jim nudite veterinarsko pomoč. Vehko ljudi se obrača na naše Društvo s prošnjo, naj posredujemo glede nehumanega odnosa do psov čuvajev,,naj bo to na podeželju ah stanovanjskih blokih. Človek kar ne more verjeti, kaj vse vidi in doživi na terenu. Zakaj so ljudje tako kruti? Lahko je privezati psa na meter dolgo verigo, ga pustiti brez hrane, brez potrebne vode, ga imeti pod milim nebom brez zavetja, pozimi v mrazu in v tej sončni pripeki brez vsakršne sence ah brez pasje ute, da pes leži pozimi in poleti na betonu, na vlažnih tleh in prepihu ves betežen in revmatičen. Takšnih in drugačnih krutih primerov je vehko. Ljudem je treba dopovedati, da je žival živo bitje, ki čuti in trpi. Za tako početje je treba ljudi denarno kaznovati, jih poimensko navesti in prijaviti. Imamo zakon proti mučenju Živah!
Osnovni pogoji za našega varuha in prijatelja psa:
-	suho zavetje v sončni pripeki
-	senco, pasja uta naj bo primemo velika in dobro izolirana,
-	izdaten obrok zdrave hrane (mladički do enega leta starosti se hranijo 3 do 4- krat na dan),
-	vedno dovolj sveže čiste pitne vode, primemo, zlasti lahko verigo, dolgo najmanj 3 do 4 metre, z ovratnico, ki ga ne sme stiskati ah drgniti,
-	če pes biva v bivaku, naj ta ne bo premajhen (3x4 metre).
Nujno ga je potrebno spustiti večkrat z verige ah pesjaka, da se
sprosti, hvaležen vam bo! Uidi psi v stanovanjih potrebujejo dosti vsakodnevnega gibanja. Ne puščajte psa ves dan osamljenega v zaprtem prostoru brez zadostnega zraka, hrane in vode. Ne puščajte psa na balkonu na sončni pripeki.
Skoti se več domačih Živah (psov, mačk), kot bi bilo zaželjeno. Zato jih lastniki kot nezaželjene kruto ubijejo, zavržejo ah sestradajo do pogina.
Prosim lastnike, da samice sterilizirajo in samčke kastrirajo. S tem boste preprečili nezaželjeno razmnoževanje!
Bodimo humani tudi do Živah, ki prosto živijo v naravi. Moto našega dela je: Ne le ljudje, tudi Živah imajo pravico živeti.
Članica društva proti mučenju živali
Š.K.
OBVESTILO
Vsi tisti, ki menijo, da imajo sami, njihovi svojci, prijatelji ah sodelavci težave z alkoholno odvisnostjo, lahko vsak dan, 24 ur na dan, pokličejo tel. št.: 031-802-710. Ne dajemo sicer naukov in nasvetov za prenehanje pitja, temveč posredujemo vabilo za srečanje Anonimnih alkoholikov, kdaj in kje nas lahko poiščete in se nam pridružite na težki poti iz omame. Deležni boste razumevanja in duhovne pomoči tistih, ki smo to kalvarijo že prehodih in se še zmeraj trudimo iz dneva v dan ostajati trezni. Torej, tel. št.: 031-802-710.
Srečanja AA v Žalcu so vsako sredo ob 18. uri v prostorih Centra za socialno delo Žalec, I. etaža, soba
4.
Vabljeni!
Prve objave
Babica pripoveduje
Nekoč je babica morala prati perilo v potoku. Prati je morala vsak dan. Otroci so si hitro umazati oblačila pri igri in v šoti. Tam, kjer je bila doma, ni bilo toplega vrelca, ampak hladen potok. V potoku je bila mrzla voda. Velikokrat je imela ozeble prste od pranja in ribanja perila. Imela je pet otrok. Belo perilo je kuhala na štedilniku, nato pa ga je morala iti spirat k potoku. Sedaj, ko je že v letih, jo bolijo prsti in ima zelo hudo revmo. V tistih časih ni imela pralnega stroja. Rada se spominja in pripoveduje svojim vnukom, da so včasih živeli zelo težko in skromno.
Mojca Hudournik, 3. b OŠ Polzela
Smetiščni muc
Kako ste kaj, prijatelji? No, danes se bomo pogovarjati o mojem smetiščnem življenju. Naj vam za začetek povem, da sem tudi jaz imel dobrega gospodarja, a njegova žena je bila hudobna in me ni marala. Ko je gospodar umrl, me je vrgla pred hišo in mi zaloputnila vrata pred gobčkom. Nisem vedel, kam naj grem. Po premisleku sem se odpravil po utici. Nisem si mislil, da je v utici kaj mačkonov. Kamor sem pogledal sem videl smetnjak pri smetnjaku, zraven pa mačka. Potem sem se privadil. Zgodil se je čudež. V nekaj dneh sem srečal izgubljeno mačko s petimi mucki. Ko sva se bolje spoznala, sva si ustvarila družino. Še sedaj sva skupaj. Toda zdaj so otroci že veliki in nimava več totiko skrbi.
Kristijan Zimaj, 4. a OŠ Petrovče
Sesalec
V sobi imam sesalec. Ta žival je nora. Kadar spi je čisto v redu. Ko pa jo zbudijo in ji vtaknejo rep v luknjo v zidu, začne divjati po stanovanju. Verjetno išče hrano. Neverjetno pa je to, da ta žival je umazanijo, prah in smeti.
Nina Helbel, 4. b OŠ Polzela
Potepuški muc
Sem mah potepuški muc. Imam revne starše in tri brate. Živimo v vehkem mestu, kjer je vehko ljudi in hrupa. Naš dom je smetiščna kanta pri veliki restavraciji. Imamo dovolj hrane, ki jo iz restavracije vržejo v smeti. Vsak dan nas zbudi hrup velikanskega avtomobila, ki pobira smeti. Imam svobodo, ki jo imam rad. Ko se sprehajam po ulicah, se vedno najraje ustavim pri mesarju. V tem mestu je vehko ljudi, ki me ne marajo. So pa tudi otroci, ki se igrajo z mano in me imajo radi. Takšno je življenje potepuških muckov brez tophh domov.
Miha Lampret, 4. a OŠ Petrovče
Ljubezen
Bila sva prijatelja in vsi ostati najini prijatelji so nama to prijateljstvo zavidati. Skupaj sva prebila vehko časa in preživela vehko lepih trenutkov. Vsi mi bodo ostali v lepem spominu. Občudovala sem ga in postajal mi je vedno bolj privlačen. Tega pa seveda nisem mogla več dolgo prikrivati. Opazile so prijateljice in tudi drugi. Le on ne. Začela sem se mu oddaljevati,
saj mu nisem mogla povedati, kaj čutim. Močno pa sem si želela, da bi o mojem čustvu do njega izvedel. In res. Zgodilo se je. Nekdo mu je povedal. Za rojstni dan mu pošljem čestitko in priznam globoko čustvo. Toda ... po vsem tem se je zaprl vase. Ko sem ga poklicala, pošiljala sporočilca, se ni hotel oglasiti ah odpisati. Svet se mi je sesul! Sama pri sebi sem ugotavljala, da sem na tak neumen način izgubila najboljšega prijatelja. Ne samo to, tudi ljubezen sem izgubila. Bližalo se je Valentinovo. Poslala sem mu vizitko, kjer sem mu razložila, da ne morem in ne zdržim brez njegove prisotnosti, saj mi je zelo všeč. Spet ni bilo nobenega odgovora. Bila sem potrta. Ni mi bilo več za smeh. Prijateljice so me tolažile, da je še dovolj fantov in prav gotovo je kak pravi zame. Ampak jaz sem videla le njega. Čez nekaj časa pa sva se spet videla. Srce mi je zaigralo. Presenetil me je, saj je on začel pogovor. Spregovoril je tudi o ljubezni. Razložil mi je, zakaj me ni poklical, zakaj me je pustil v negotovosti. Bila sem zelo vesela, saj se mi je zahvalil tudi za Valentinovo vizitko. Srečna sem bila kot prej, ko sva bila prava prijatelja... Nekaj časa sva bila par. Potem sva sklenila, da bova spet gojila le prijateljske odnose. Še danes sva neločljiva. Rad me ima kot sestro, ki je nikoh ne bo imel. In tudi jaz imam rada njega kot brata, ki ga nimam. Z moje strani namreč ljubezen še ni ugasnila.
Naja Eržen, 8. a OŠ Šempeter
Jaz predsednik Evrope
Da predsednik Evrope sem postal, tega sem se malo bal,
odgovorno delo zdaj imam, da ne vem več kot ne kam, zakonov sem prebral milijon, upam, da ne zastonj.
S sestanka na sestanek že hitim, da se o problemih pogovorim. Miloševič največji je problem ostal, le zakaj predsednik sem postal.
Pa Miloševiča bi že ugnal, če Rudi in Kitajci, ne bi z njim držah.
Kot da ni že dovolj težav, še Haider večje mi je nakopal, demonstracije povsod se kar vrstijo, po celem svem že norijo.
Tildi Rusi v Čečeniji norijo, nedolžno ljudstvo tam morijo, streljajo se vsepovprek, saj to je za znoret.
Ko ves utrujen vračam se domov, premišljujem, kako iz teh težav, da lačne bi nahraniti, vojne s sveta spoditi, da svet lepši bi postal, tako bi bilo najbolj prav.
Denis Anclin, 6. a OŠ Braslovče
Minute kot osamljena, mračna leta
V dobrem desetletju mojega življenja si človek ne bi mislil, da preživljam mučne, dolge in z veliko tesnobo preživete trenutke, vendar se včasih minute zdijo kot osamljena, mračna leta. Takrat je življenje poplavljeno s solzami in kapljicami krvi.
Kot vsak otrok sem si želela postati frizerka, pianistka, zdravnica, tajnica
... In ko so se želje pričele uresničevati, sem želela biti bolj izvirna od ostalih, zato sem hotela plesati kot balerina. Začetki v baletni šoti niso biti nič kaj težki, skozi otroško igro smo se učiti plesati, saj to zmore vsak. Profesorica me je od nekdaj spodbujala in priganjala, vendar ne zato, ker bi bila slaba, ampak zato, da postanem boljša. Kmalu sem dopolnila deset let in pripravljena sem bila na prvo tekmovanje. Veselila sem se, saj sem bila venomer v središču pozornosti kot otročaj, ko dobi novo igračo. Z mamo sva kupovati baletne copatke, obleke, nogavice ..., kar mi je seveda ugajalo. Ker je bilo že vse preveč lepo in sanjsko, so se kmalu pokazale težave; na rojstnem dnevu nisem smela jesti torte in vselej sem morala paziti na težo. S sosedi iz uhce se nisem smela igrati, da si nisem česa zlomila. Za vsako tekmovanje in nastop so me bolj priganjati: “Hitreje, hitreje! Bolj v ritmu, pazi na nogo! Ne! Narobe! Kaj ti je? Misti! Osredotoči se!” Sčasoma sem izgubljala občutek in ljubezen do plesa. Nihče mi ni znal prisluhniti, ko je v srcu najbolj bole-
lo.	Nisem si upala jokati, da kdo ne bi slišal ... Nikomur ni bilo več mar zame, mishh so le še na ples. Najtemnejše urice sem preživela v
mah plesni dvoranici, ko sem trenirala tudi po osem ur na dan. Ko je profesorica odšla, sem ugasnila luči in se zgrnila po tleh. Jokala sem, ker doma nisem smela. Ob pogledu na copatke me je spreletela mrzlica, ob spominu na kričanje sem začela razbijati po ceh sobi in ob občutku, da sem izgubila vse prijatelje in nekje tudi samo sebe, sem si prerezala žile.
Zbudila sem se, gledala sem belo steno z vehko razpoko, stišala sem piskanje neke naprave ... “Zakaj?” Zakaj - to je bilo prvo vprašanje, ki sem se ga spomnila. Zakaj ležim tukaj? Zakaj nisem zaspala za večno? Takrat je skozi mogočno okno z rešetkami posijal žarek sonca. Torej zato. Verjetno pa še res nisem končala m.
Nekaj mesecev kasneje, ko sem prenehala z baletom, se mi je življenje zares obrnilo. Spoznala sem fanta, ki ga imam res rada in spet dobila nazaj stare prijatelje. Dogodek mi je odprl oči. Življenje sem preveč zapravljala, nisem se znala braniti, kaj šele nehati z baletom. Ta je preteklost. Včasih še kdaj zaplešem kar tako, za sprostitev, nikoh več pa ne zaradi koga drugega.
Katarina Kukovič, 7- c
I.	OŠ Žalec
'r>y
V in
SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM.041 709-186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV,
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV
maj2000
MIŠ MAŠ in ROCK ŽUR tudi letos v Grižah
Letos nam organizatorji teh dveh prireditev, ki se bosta zgodili 3. in 4. junija, pripravljajo veliko zabavo s skupino Plavi Orkestar na Rock Žuru in s skupinami kot so Nude, Flirt, Tomaž Domicelj, Tabu, Sendi, Funk You in mnogimi drugimi na Miš Mašu.
Da bi izvedel malo več, sem se pogovoril z Miranom Krajškom, ki vodi organizacijo letošnje prireditve.
Najprej bi vas vprašal, kateri po vrsti je ta Miš Maš?
M. Krajšek: “Miš Maš,..., ja letos pa mislim, da imamo res štirinajstega po vrsti. Lansko leto smo že rekli, da imamo štirinajstega, ker smo malce vraževerni in smo trinajstega kar izpustili. Tako, da imamo letos ponovo številko štirinajst. Miš Maš rock žur pa smo pričeli prirejati malo kasneje tako, da bo letos dvanajstič. Ko smo s pričeli prireditvijo, smo tri leta kasneje ugotovili, da je samo ena prireditev premalo in smo se odločili še za rock žur, ki je namenjen rahlo starejši populaciji.”
Se obisk prireditve z leti zvišuje oz. ali je konstantno isto število obiskovalcev?
M. K.: “Obisk je množičen in moram priznati, da je približno konstanten že od samega začetka. Težko ocenim, koliko ljudi pride. Ocenjujem, da jih je skozi ves dan približno dvajset tisoč, v najboljši sezoni, se razume. Pod deset tisoč pa nikoli ne pade. Obiskovalci se ves dan menjajo. Najprej pridejo očetje s svojimi otroki, malce kasneje se pojavijo otroci, ki obiskujejo nižje
razrede osnovne šole in tako prod večeru vedno starejša populacija.
Tildi naš program je približno tako zasnovan, da bo ustrezal obiskovalcem določene starosti. Na prireditvi tako beležimo približno tri starostne dobe poslušalcev.”
Rako pa ste zadovoljni z obiskom vašega t.i. Rock žura?
M. K.: “Tii pa se številka vrti skoraj vsako leto okoli dva tisoč poslušalcev. Imeli smo jih sicer že nad tri tisoč, ampak smo doživeli že
Miran Krajšek
obisk, ki je bil pod dva tisoč. Upamo, da bo takšnih obiskov vse manj in da bodo poslušalci množično obiskovali naše koncerte. Zavedamo se, da je obisk povezan z vremenom, ampak mislim, da nam bo vreme letos naklonjeno in, da si bodo ljudje radi ogledah skupine, ki smo jim jih letos pripravili.”
Ratere pa so takšne bolj odmevne skupine letos na vaših dveh prireditvah?
M. R.: Letos bo temeljna skupina Rock žura Plavi Orkestar. Že kar nekaj let se trudimo dobiti to cenjeno zasedbo, ampak smo nekako vedno izviseli, saj smo bili kot kraj vedno premajhni za skupino njihovega kova. Letos pa nam je to uspelo s pomočjo našega sodelavca Aleša Uranjeka, ki se je potrudil in poskr-
glin Žagarstvo Nazarje
Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov
Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o., Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604, 03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-422, faks: 03/58-31-920
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM:
•	termoizolacijska okna in balkonska vrata,
•	fiksna in gibljiva polkna,
•	vrtne hišice in paviljoni,	Konkuren~ne cene
•	zložljive vrtne mize in klopi, in ugodni pla~ilni
•	les za ostrešja, masivne obloge,	pogoji!
•	žagan les, lepljene plošče.
•	Dobite tudi žagovino.
POKU 'ITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
bel, da bo letos zelo pestra zabava pri nas v Grižah. Ta skupina bo nastopila približno okoli enajste ure. Pred njo pa se bodo zvrstile skupine celjske regije, ki pa so recimo temu, manj znane v slovenskem glasbenem prizorišču. Plavi Orkestar bo po tem nadaljeval s svojim glasbenim reper-tuarjem približno dve uri in pol. Drugače pa se bomo letos potrudili, da bo v popoldanskem času oder zanimiv tudi za mlajše obiskovalce. S tem mislim na to, da bodo nastopile skupine, ki so recimo manj rokersko obarvane. Med večjimi skupinami, ki se bodo predstavile pa bodo: Tabu, Nude, Flirt, Karmen Stavec, Sendi, Anja Rupel, Funk You, Raf in band, Andreja Makoter in mnogi drugi. Bistvena sprememba pa je ta, da bosta v letošnjem letu celoten program povezovala Spidi in Gogi, kar pomeni, da bo letos res zabava predvsem za najmlajše in to je bil tudi naš namen. Zabava se bo začela nekje okoli enajste ure dopoldan in se nadeljevala do poznega večera.”
Prireditev je torej dvodnevna?
M. R.: “Ja, v nedeljo bo Miš Maš za najmlajše, v soboto pa Rock žur za malo starejše. V nedeljo bo v bistvu oder le del vsega kar ponujamo otrokom. Mlajši se bodo lahko preizkusih v likovni delavnici, na odru sramežljivih, imeli bomo rastavo starih motorjev in gasilskih brizgaln, ki jih bodo lahko otroci tudi preizkusih. Sprostitev jim nudimo tudi z napihnjenim slončkom, lutkovnim gledališčem, čarovniki. Na dan prireditve bomo imeli tudi razstavo ptic pevk. To je razstava, ki smo jo gostih že lansko leto in je bila zelo obiskana. To nam omogoča društvo za varstvo ptic iz Celja. Kot zanimivost pa naj še povem, da nam bo to društvo pomagalo organizirati tudi tekmovanje mladih papig. To je nekako popestritev tega našega sodelovanja. Planinsko društvo Zabukovica bo imelo planinski tabor na samem prizorišču Miš Maša, kjer bodo postavili šotorišče in bodo pokazali, kako je taboriti na prostem. Imeh bomo Uidi Coca-colin nadstropni avtobus, ki je naš spremljevalec že kar nekaj časa. V letošnjem letu pa bodo na razpolago tudi vrtiljak in avtomobilčki, ki so tudi namenjeni našim najmlajšim obiskovalcem in njihovem dobrem počutju. Obilo zabave, veselja za najmlajše torej.”
Rdo pa je na splošno orgaizator celotne prireditve?
M. R.: "Organizator celotne prireditve je Kulturno društvo Svoboda Griže, že od samega začetka, štirinajst let nazaj. Pobudnik prireditve je bil naš sodelavec Bojan Šalamon, ki je dolga leta celo idejno vodil to prireditev. V zadnjem času se nam je pridružil še Aleš Uranjek, kot sem že prej omenil. Vseskozi pa z nami sodeluje OŠ Griže, in sicer učenci in učitelji, s svojimi idejami. Vsako leto imamo tudi humanitarni del prireditve, kjer zbiramo določene stvari za tiste, ki to najbolj potrebujejo. Lansko leto smo tako zbirali igrače za begunce, letos pa bomo z OŠ Griže (ki je postala Unicefova šola) zbirali šolske potrebščine v Unicefovem kotičku na sami prireditvi. Tako bomo to otroško zabavo tudi združili z malo korist-
»SUM
E
nim, kar mislim, da je potrebno. Popolnoma sem pozabil povedati, da z nami v bistvu sodelujejo praktično vsa okoliška in domača društva, ki so vsaj malo aktivna. To so recimo šahisti, gasilci, planinci, itd.”
Rdo pa je zadolžen za gostinske dejavnosti na prireditvi?
M. K.:“Tudi za to je zadolženo naše društvo, saj smo registriram tudi za tovrstne dejavnosti. Moram priznati, da so te gostinske storitve edini vir zaslužka na tej prireditvi, saj je na Miš Mašu vstop prost. Tako moramo s tem zaslužkom pokriti naše obveznosti do skupin itd., kar pa še zdaleč ni majhna vsota denarja.”
Glede na novosti v letošnjem letu, ali pričakujete mogoče povečan obisk oz. kakšna so vaša pričakovanja?
M. R.: “No, rekel bi, da imamo na samem Miš Mašu vsako leto kakšne novosti ah pa spremembe. Mishm, da ne bo letos nič drugače kot ostala leta. Poleg tega se vrti okoli prireditve močna propagandna akcija in v ta namen smo se poslužili vseh možnih medijev. Res pa je, da si želimo, da bi bil obisk na Rock žuru morda malce višji kot poprej. Mogoče se bo letos to tudi zgodilo, saj smo ravno v ta namen pripeljali v Griže tako vehko skupino kot je Plavi Orkestar. Kot zanimivost bi še rad dodal, da sem v sredstvih javnega obveščanja zasledil, da bodo nehali nastopati v živo in bodo pričeli delovati izključno kot studijska skupina. Tako bo v Grižah še toliko bolj zanimivo, saj bo to verjetno eden izmed njihovih zadnjih koncertov. Vstopnina za Rock žur bo 1500 sit, kar pa glede na nastopajoče ni pretirano. Vstopnice so na voljo v predprodaji že za 1200 sit, in sicer na vseh Študentskih servisih v okohci in v naši domači papirnici.”
Rako pa je kaj s sponzorji? Imate mogoče kakšnega generalnega sponzorja ali kaj podobnega?
M. R.: “Imamo več manjših sponzorjev in letos bo naš generalni pokrovitelj Pivovarna Tara, se pravi Celjski Grof. Brez sponzorjev pač ne gre in so pomembni faktor naše prireditve. Pivovarna Tara se je sama ponudila in njihovega sodelovanja . smo bili zelo veseh. Moram omeniti tudi pomoč, ki nam jo nudita Občina Žalec in Krajevna skupnost Griže.”
Bi želeli za konec mogoče še kaj dodati, kakšno povabilo mogoče?
M. R.: “Predvsem bi rad vse povabil v Griže, kjer bo dva dni lepo, sončno in predvsem zabavno. Če pa bo slučajno deževno bomo prireditev Miš Maš prestarih za en teden. Rock žur pa bom izpeljali neglede na vreme. Upam, da se boste udeležili v čim večjem številu.
................................-Lata, in iekst.Mitja.Kwpi«
Vransko 2000 Festival rock glasbe
Občina Vransko je v sodelovanju z društvom Klub alternativne mladine KAM? z Vranskega priredila trodnevni rock koncert.
Pričetek mu je beležil petek,
12.5.,	ko so nastopih Jam session, Bambi molesters, Psyho-path in laški The Stroj, ki so s svojim apokaliptičnim vzdušjem pripravili dokaj deževen in mrzel dan k temu, da nam je pod šotorom, kjer se je to dogajalo, bilo prav peklensko vroče. Energija, ki jo kažejo na odru, je bila nekako transportirana tudi v obiskovalce koncerta, saj je bil “koncert pod odrom” tudi zelo razgiban. Festival se je nadaljeval naslednji
dan, ko so zaigrah Naravni Izrazi, TBc, The Drinkers, Zmelkoow in Heaven X. Ta dva dneva sta bila pa tudi obkrožena z rahlo vstopnino, ki je pa v nedeljo, ko so nastopih Orleki, ni bilo. Se pravi, v nedeljo je bil vstop prost.
Festival je kot že rečeno potekal pod šotorom na avtobusni postaji na Vranskem in je bil v sklopu mednarodne dirke starih motociklovza vehko nagrado Vranskega. Soorganizatorja festivala sta bila Tiiristično društvo Vransko z Vladom Rančigajem in Občina Vransko z županom Francem Sušnikom.
Foto in tekst: Mitja Knapič
Atrakcija prvega večera - The Stroj
Mična in dinamična!
Srce mi je začelo hitreje biti, ko sem jo zagledal! Ima vse, kar mora imeti, njeno gibanje je hitro in odločno, njen slog prefinjen ...
Opel Corsa Champion
Servo volan, zračna blazina za voznika, avtoradio-kasetofon, po višini nastavljiv voznikov sedež, merilnik vrtljajev, stranski ogledali in odbijača v barvi vozila, zadnji spojler v barvi vozila pn različici s tremi vrati, elektronska zaščita motorja proti kraji....
OPEL6
AV1C3CENTER CEI.E1A. Celic, tel. 063 425 46« • AVTOHIŠA JAKOPEC. Velenje, tel. 063 864 380
maj2000
Savinjske zgodbe
la delo je Avguštin prejel Zlato medaljo
Težko in trdega dela polno je bilo življenje zlatoporočencev Avguština Pfeiferja in Alojzije roj. Petrena iz Arje vas v žalski občini, ki sta pred dnevi praznovala zlato poroko.
Oba sta stara 75 let in izhajata iz okolice Ormoža. Avguštin se je rodil v kmečki družini v vasi Hajndl. Po osnovni šoli je moral s trebuhom za kruhom, zato se je udinjal pri takratnem veleposestniku, kjer je opravljal vsa kmečka dela. Alojzija se je rodila v tamkajšnjem Zagorju in po končani šoli delala pri istem delodajalcu kot Avguštin. Želja po skupnem domu in boljšem zaslužku ju je vodila v Maribor, kjer je bil Avguštin zaposlen v podjetju Gradis, Alojzija pa gospodinjska pomočnica. V tem času se jima je rodila hčerka Olga, ker pa nista mogla živeti skupaj, sta odšla v Savinjsko dolino in se zaposlila na posestvu v Arji vasi, kjer sta sklenila zakonsko zvezo. Avguštin je pri Hmezadu opravljal razna dela, se izobraževal in končal dveletno
šolo za kmetijskega strojnika. Za trdo in požrtvovalno delo je dobil številna priznanja, med drugim tudi Zlato medaljo za delo, 1975. leta pa se je invalidsko upokojil. Alojzija je med tem skrbela za družino, ki se je povečala za dva sinova, da pa bi lažje živeli, se je zaposlila v Zavarovalnici Celje, kjer se je leta 1979 prav tako invalidsko upokojila. Njuni trije otroci živijo v neposredni bližini.
Zlatoporočenca se veselita pogostih obiskov svojih otrok, vnukov in pravnukov. Sreča in zadovoljstvo sta še toliko večja, ker sta ob svojem zlatem jubileju oba čila in zdrava.
Poročni obred je v spominski sobi Rista Savina v Žalcu opravil Franc Žužej, cerkvenega pa v Petrovski baziliki pater Manes.
T. Tavčar
S civilne poroke v Žalcu
Še vedno dobrega zdravja
V	Pongracu v KS Griže sta zlato poroko praznovala 78-letni Ivan in 70-letna Terezija Goršek. Civilni obred je v spominski sobi Rista Savina v Žalcu opravil Franc Žužej, cerkvenega pa griški župnik Jože Planinc v domači župnijski cerkvi.
Ivan se je rodil v Pongracu v kmečki družini. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Grižah, se je vpisal v meščansko šolo v Žalcu, po zaključnem šolanju pa je pomagal na kmetiji svojega strica. Ob začetku H. svetovne vojne je bil mobiliziran. Boril se je v Nemčiji, od koder se je vrnil leta 1950, nato pa prevzel domačo kmetijo. Terezija Dravec se je rodila v Ivanjskem vrhu pri Gornji Radgoni. Po končani osnovni šoli jo je iskanje dela pripeljalo v Savinjsko dolino, kjer se je zaposlila v žalskem Juteksu. Ivan in Terezija sta se spoznala v Žalcu in se kmalu poročila.
V	zakonu se jima je rodilo pet
Na sliki: Zlatoporočencema čestita Franc Žužej, ki je opravil civilni obred.
hčera in sin. Otrok nista mogla razvajati, učila pa sta jih spoštovanja do sočloveka in dela. Kot pravita, so otroci prehitro odrasli in zapustili domače ognjišče. Na kmetiji je ostala hči Cvetka. Slavljenca uživata jesen svojega življenja v miru in sreči, še vedno dokaj čila, tako da se tudi dela še ne
bojita. V največje veselje jima je osem vnukov in pravnukinja, ki ju pomlajujejo in prinašajo v njuno življenje veselje in srečo.
Tako je tudi njun jubilej minil v znamenju dobre volje in veselja ter obilo lepih želja.
T. Tavčar
Marija in Janez Jezernik zlatoporočenca
Upokojil se je v Rudniku Velenje, leta 1982. Ves čas je aktivno sodeloval v KS in KO ZB na Ponikvi.
Slavljenca se poznata že od otroštva. Ko je otroško druženje preraslo v ljubezen, sta na Dobrni sklenila zakonsko zvezo. Prvi dom sta našlavgradu Velenje, že leta 1952 pa sta se vselila v svojo hišo v Podkraju. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in dve hčeri, žal je eden od sinov zaradi bolezni umrl. Ostali štirje otroci so si ustvarili vsak svoj dom in družino in z desetimi vnuki obiskujejo svoja starša, ki danes, ob 50-letni-ci skupnega življenja, ugotavljata, da je njuno življenje kljub odrekanju in težkim trenutkom srečno in lepo, zato sta zadovoljna, da sta čila in zdrava praznujeta lep jubilej.
Civilni obred je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil podžupan občine Žalec Janko Kos, cerkvenega pa v Šentiljski cerkvi domači župnik Jože Kužnik.
T.Tavčar
Janko Kos, podžupan občine Žalec, čestita zlatoporočencema.
V Podkraju sta zlato poroko praznovala 73-Ietni Janez in 70-letna Marija Jezernik. Oba izhajata iz številnih kmečkih družin. Osnovno šolo sta obiskovala v bližnjem Šentilju in po končani osnovni šoli pomagala na domačih kmetijah.
Njuno življenje je zaznamovala vojna, v kateri sta izgubila očeta, ki sta padla v partizanih. Janez, ki se je s 17. leti priključil partizanom in ostal med njimi do konca vojne, je moral po osvoboditvi prevzeti očetovo mesto, obenem pa se je zaposlil kot zidar pri gradbenem podjetju Gradis Velenje.
Po tridesetih letih ponovno skupaj
29. aprila 2000 smo se zbrali učenci, ki smo pred tridesetimi leti zapustili šolske klopi osnovne šole Vransko.
Srečanja se je udeležilo 32 učencev in oba razrednika Slavica Plaučak in Adi Zore.
Upamo, da se bomo čez pet let
ponovno srečah in da se bo k temu številu pridružil še kdo, ki se sedaj srečanja ni mogel udeležiti.
Nika in Jure
V soboto sta zlato poroko praznovala 79-letni Rudolf Poteko in 72-letna Ivanka Poteko iz Liboj. Civilni obred v Savinovni hiši je opravil Marjan Žohar, cerkvenega pa v libojski cerkvi Sv. Neže župnik Jože Planinc.
Oba zlatoporočenca izhajata iz kmečkih družin. Rudolf se je rodil v Vojniku. Po končani osnovni šoli se
je želel izučiti za mesarja, pa mu je to preprečila druga svetovna vojna, ki ga je kot mibiliziranca peljala na prisilno delo v Nemčijo, nato pa na fronto v Normandijo in kot ujetnika v Anglijo. Po nekaj mesecih ujetništva se je pridružil peti prekomorski brigadi, bil z njo poslan v Italijo in nato preko Splita v Slovenijo. Po končani vojni je moral še na služenje vojaškega roka v Beograd, od
koder se je vrnil leta 1947. Zatem se je preselil na kmetijo starega očeta v Liboje, kjer je spoznal svojo bodočo družico.
Ivanka se je rodila v Libojah. Že pri dveh letih je izgubila očeta, ki se je smrtno ponesrečil v gozdu. Rezčeva kmetija, ki je bila na samem ob gozdu, je bila med vojno zavetišče in zveza partizanom, ob koncu pa so jo zaradi izdaje napadli Nemci. Po vojni je Ivanka ostala doma in pomagala mami na kmetiji.
V zakonu so se jubilantoma rodili trije otroci, ki so sedaj vsak na svojem. S trdim delom in vztrajnostjo sta ohranila in modernizirala kmetijo, ob tem pa bila vedno pripravljena pomagati sovaščanom in sodelovati pri raznih dejavnostih v krajevni skupnosti Liboje in občini Žalec. Zdaj imata že sedem vnukov, vsi pa ju radi obiskujejo in ju razveseljujejo. (c)e najbolj zadovoljna sta, da sta tako čila in zdrava dočakala svoj zlati jubilej.
T. T.
Zanimiva tradicija
Na dvorišču Štusejevih Šentrupertu vsako leto velikonočno nedeljo dopoldan poteka zanimivo družabno srečanje, na katerem se zberejo predvsem moški, ki se pomerijo v “fucanjux. Gre za posebno igro metanja kovancev v klobuk, ki ga položijo na tla nekaj metrov od črte, s katere mečejo. Za to igro so pred desetimi leti izdelali celo poseben denar, saj smo ob uvedbi slovenskega denarja imeli le papirnate bone.
Tradicija velikonočnega “fucanja" v Šentruperu pri Štusejevih je stara že 25 let. Pobudnik igre je bil Miroslav Rotar s prijatelji Jožetom Podgorškom, Vinkom Bukovcem in Ivanom Štusejem. Pri “fucanju” je zanimivo, da igro igrajo samo na ta dan v
lo. Žetone jo do
letu in je zato postala kar nekakšen obred po velikonočnem zajtrku. Igra se zaključi ob dvanajsti uri, ko se igralci odpravijo na velikonočno kosi-
Prizor iz letošnjega “fucanja".
Po SVETU
maj2000
Vonj po bencinu, usnjena oblačila, dirka in še kaj
V lepem vremenu pravi motoristični praznik
“Tudi midva imava svoj avto, pašev senci sva, ” bi lahko zapisali pod to fotografijo, ki je nastala v začasnem kampm motoristov za Kivovo proizvodno halo.
Ljubitelji avtomobilističnega in motociklističnega športa, ki resnično uživajo v hitrosti, vonju po bencinu in še čem, drugo majsko soboto in nedeljo sicer niso bili na tekmi Formule 1, so pa lahko uživali in se zabavali ob ogledu 2. cestno-hitrostne preizkušnje starih motociklov na Vranskem. Na svoj račun je prišlo
tudi nekaj tisoč obiskovalcev dirke, ki se sicer ne zanimajo za ta šport, a so jih pritegnili stari motorji, ki so že sami po sebi zanimivi in zato paša za oči. S tem, da so se stari motocikli pomerili tudi v hitrostni preizkušnji, je bil obisk Vranskega še toliko bolj atraktiven, zabaven in zanimiv. Svoje so prispevali mnogi novodobni motoristi, ki so s svojimi lepotci okupirali ta del Spodnje Savinjske doline in zbujali skomine po lastništvu in vožnji z njimi zlasti med mladimi. Slednji so imeli v teh dneh veliko možnosti za zabavo tudi v velikem šotoru na avtobusni postaji, kjer so tri večere zapored v organizaciji društva KAM? potekali rock koncerti. A očitno mladih nastopajoči bendi The Stroj, Psihopath, Bambi Molesters, The Drinkers in drugi niso privabili v takšnem številu, kot so pričakovali organizatorji.
Motorji in usnjena oblačila vse bolj postajajo zaščitni znak Vranskega, za kar imajo nedvomno veliko zaslug Peter Grom s svojim muzejem starih motociklov - oldtimerjev, župan Franc Sušnik, ki vidi v tem dobro promocijo občine in turistično tržno nišo, neumorni organizator številnih prireditev in predsednik turističnega društva Vransko	Vlado
Rančigaj, podjetje Inde z direktorjem Dušanom Koprivnikom, ki znova uspešno stopa v svet mode usnjenih oblačil, in še kdo. Slednji so bili tudi generalni sponzorji letošnje dirke, kar je bilo mogoče zaznati na vsakem koraku.
Za promocijo nove blagovne znamke usnjenih oblačil so dobro poskrbeli z manekenkami in manekeni na motorjih HARLEY, ki so zapolnjevali čas med posameznimi starti s promocijsko vožnjo po tekmovalni progi.
Sobota kot generalka
Po lanskoletni uspešno izpeljani 1.
dirki starih motociklov po 30-tih letih, so se na Vranskem že kmalu lotili priprav za organizacijo druge dirke. Tudi tokrat so bili glavni organizatorji Občina Vransko z muzejem motociklov, klub C. M. 0. C., ki ima sedež v Šentvidu pri Ljubljani in TD Vransko. Pri organizaciji je sodelovala Slovenska veteranska avto-moto zveza, ki je na Vranskem istočasno izpeljala dirko za pokal Ludvika Stariča. Lani so trening in dirko izpeljali v enem dnevu, letošnjo preizkušnjo pa so raztegnili na dva dni. Po vzoru velikih dirk so v soboto najprej opravili trening tekmo za štartne položaje, v nedeljo pa samo dirko.
V soboto, ki je bila za organizatorje tudi generalka za nedeljsko dirko, so se na dvorišču muzeja motociklov že v jutranjih urah začeli zbirati motoristi s svojimi jeklenimi konjički in naznanjali, da je prišel čas velike motoristične dirke. Že nekaj dni prej so naključni obiskovalci Vranskega lahko videli, da se bo m dogajalo nekaj nevsakdanjega, saj so organizatorji s prehodi čez cesto in drugimi posegi precej spremenili prvotno podobo kraja.
Lastniki oldtimerjev so na Vransko pripeljali jeklene konjičke na posebnih prikolicah ali s kombiji. Prava posebneža sta bila Ton Meeuse in Henk Boom, ki sta se na Vransko iz daljne Nizozemske pripeljala kar na motorjih, s katerima sta sodelovala na dirki. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če bi imela kakšna težja in hitrejša motocikla, s Tomosovima APN 6 in TS 50, pa je bil to gotovo poseben podvig, ki bo ostal zabeležen kot ena od zanimivosti letošnje dirke. Za marsikoga pa bosta Holandca ostala v spominu tudi
po tem, da sta se po dirki odpeljala domov, ne da bi poravnala svoje račune.
Župnikova priprošnja uresničena
Po formalnostih, ki so jih morali opraviti tekmovalci v zvezi s prijavo, plačilom štartnine in vsem ostalim, so se posvetili svojim jeklenim konjičkom. Gladili so njihove kromirane dele, jih polnili z gorivo in skrbno še zadnjič pregledali pred začetkom uradnega treninga za štartne pozicije. Z zamudo, ki so ji botrovale stroge policijske zahteve, da se zaščitne ograje pomaknejo za pločnike, kar je bilo v interesu varnosti gledalcev, je bilo vse pripravljeno za pričetek uradnega treninga. Župan Vranskega je zaželel dobrodošlico vsem tekmovalcem in gledalcem, svoje je opravil tudi domači župnik Jože Turinek, ki je blagoslovil dirko s priprošnjo vsemogočnemu za lepo vreme in srečno izpeljavo dvodnevne prireditve. Župnikove prošnje so bile uslišane, saj se je iz hladnega in oblačnega jutra naredil lep dan, ki je bil dober obet tudi za nedeljsko tekmo.
S trikratnim zamahom čmo-bele kockaste startne zastavice starterja Petra Verbiča, nekdanjega dirkača, so se po progi pognali prvi tekmovalci, ki so s svojimi največ 50 ccm prostornine motorja bili uvrščeni v kategorijo 0. To kategorijo so sestavljali nekdaj zelo uspešni dirkalniki tovarne TOMOS, saj je leta 1982 njihov dirkalnik postal evropski
prvak. Nekaj velikih entuzijastov in ljubiteljev teh motorjev, med katerimi so tudi Bojan Doljak, Darko Beltram in Egon Nazarič, nam je povedalo, da so te dirkalnike poiskali v Sloveniji, v Italiji, bivši Jugoslaviji in drugod po Evropi. V svoji posesti imajo motorje od letnika 1963 do zadnjega GRAND PRK motorja -evropskega prvaka, katerega lastnik je bil Zdravko Matulja. “Sicer je tovrstne primerke motorjev zelo težko dobiti in za nas je kar praznik, če dobimo takšen motor, pa čeprav je potrebno še ogromno dela, da ga usposobimo. Smo pa veseli, da tovarna Tomos z veseljem in razumevanjem sodeluje z nami. V stiku smo tudi z nekdanjim konstruktorjem teh motorjev, Vinkom Forcom, ki nam rad svetuje in pomaga, je pa tudi pomemben iskalec in dobavitelj rezervnih delov in primerkov teh dirkalnikov," pravijo fantje tomosovih dirkalnikov, ki so imeli na Vranskem tudi nekakšen Tomosov dan. S posebno lepimi občutki so motociklistični praznik na Vranskem doživljali nekdanji slovenski dirkači, med katerimi sta bila tudi domačin Ervin Pepel in Norbert Salobir iz Celja, ki sta bila večkratna državna prvaka. Salobir, ki je kljub svojim letom, ima jih več kot 75, še
vedno postaven možakar, je povedal, da je začel dirkati leta 1948 in da se njegov dirkalnik nahaja v svetovnem muzeju motociklizma v Hockenheimu v Nemčiji. “Zelo bi bil srečen, če bi ga lahko pripeljal na Vransko in se z njim zapeljal kakšen krog,” je dejal in po glasu se mu je poznalo, da ga je ob misli na to stisnilo v grlu. Sicer pa ob veteranskih motorjih tudi ni manjkalo veteranskih voznikov, ki so na Vransko prišli iz Avstrije, Nemčije, Italije in od drugod, da bi tekmovali ali le spremljali to zanimivo cestno hitrostno preizkušnjo oldtimerjev, motorjev njihove mladosti.
Nedelja, dan odločitve
Po sobotni trening tekmi za štartne pozicije in vsemu, kar se je v soboto
zvečer in pozno v noč dogajalo na Vranskem, je prišel dan velike dirke. Organizatorji, ki so v soboto zvečer ob pomoči policije analizirali trening tekmo, so bili zjutraj znova na delu in odpravljali pomanjkljivosti, ki so jih zaznali prejšnji dan. V zraku je dišalo po pečenem volu, ki so ga pekli že od ene ure ponoči. Opojne dišave so se mešale s hrupom motorjev, ki so še v večjem številu kot prejšnji dan polnili parkirne prostore po Vranskem. Uk ob gostišču Slovan so si mesto našli ljubitelji tako imenovanih trikolesnih čoperjev, ki so bili prava paša za oči. Z neti okovani usnjeni kombinezoni, hlače in usnjene jakne, dolgi lasje, debele verižice s križci, poslikana koža in še marsikaj je potrjevalo, da tovrstnim motoristom motorji niso le hobi, ampak narekujejo njihov način življenja. To pa je očitno všeč tako moškim kot ženskam, saj tudi slednjih ni manjkalo med motoristično druščino harleyev, hond in lastniki motorjev drugih znamk.
Lep sončen dan je bil kot naročen za takšno množično prireditev. Na svoj račun so prišli tudi ponudniki gostinskih storitev. Žal niso mogli povsem zadovoljevati 12 do 15 tisoč glavo množico, ki se je zbrala ob skoraj štiri kilometre dolgi
progi, saj je bilo gibanje med tekmo zaradi varnosti močno omejeno. “Narediti smo morali vse, da bi se prireditev odvijala z maksimalno varnostjo tekmovalcev in gledalcev. To pa pomeni, da smo morali omejiti gibanje gledalcev ob progi,” je dejal župan Franc Sušnik, ki je bil tudi na letošnji dirki vodja redarjev in varnostnikov. Ob tem ni pozabil izreči pohvale kakšnim 300-tim sodelavcem, zlasti Petru Gromu in njegovi ekipi iz Muzeja motociklov, Vladu Rančigaju, Vladu Reberšku in še nekaterim drugim, brez katerih te prireditve verjetno ne bilo.
Nedeljsko dirko je slovesno odprl generalni direktor TOMOSA Goran Petek, po uvodnem nagovoru župana Vranskega, ki je bil na slavnostni tribuni v družbi kmetijskega ministra Grila Smrkolja, županov polzelske, braslovške, preboldske občine in župana Gornjega Grada ter drugih gostov.
Na štarterjev znak se je dirka zares začela. Kot na trening tekmi so se prvi podali v boj za čim boljši rezultat tomosovi motorji s 50 ccm prostornine. Med njimi tudi oba Holandca, ki na Vransko nista prišla zaradi želje po uspehu na dirki, temveč zato, da bi se imela lepo in prijetno. Tildi marsikateri drugi tekmovalci so se zadovoljili s Cubertenovim olimpijskim rekom, da je važno sodelovati, nekaj pa se jih je suvereno borilo za čim boljšo uvrstitev in zmago. V šestih dirkah s po štirimi krogi je bilo mogoče videti eno in drugo. Za tekmovalci na tomosovih motorjih so se na progo podali tekmovalci predvojnih motociklov, kjer je bil glavni kandidat za prvo mesto domačin Ciril Silovšek iz Muzeja motociklov Vransko z motorjem gilera otto bilioni, kar je tudi potrdil. Silovšek, ki je lani z motorji iz muzeja motociklov zmagal kar v štirih kategorijah, je bil tudi letošnji junak dirke. Pa ne samo zaradi dveh prvih mest, temveč tudi zaradi tega, ker je po vsaki odpeljani tekmi takoj slekel kombinezon in pohitel pomagat vodstvu dirke. “Ker sem bil v organizacijskem odboru dirke, je bila sama tekma na gileri in moto moriniju zame neke vrste sprostitev. Oba pokala za prvo mesto, ki sem ju priboril za muzej in občino Vransko potrjujeta, da imamo v muzeju res dobro vzdrževane in hitre oldtimerje in da lanskoletni uspeh ni bil dosežen kar tako,” je ob koncu dirke povedal Ciril Silovšek.
Vsi tekmovalci so se s štarta pognali z ugasnjenimi motorji, saj bi bil sicer skupinski start lahko prenevaren. Uidi na progi ni bilo večjih problemov, saj so organizatorji omejili hitrosti s šikanami. “Dva ali trije rahli padci so se končali brez poškodb, kar je tudi najpomembnejše za nadaljni razvoj te dirke na Vranskem,” je dejal Vlado Rančigaj, ki se
mu je ob koncu dirke, kot še marsikomu, odvalil velik kamen od srca. Med drugim tudi Petru Gromu, ki je povedal: “Vransko gre naprej. Današnja tekma je pomenila nov preizkus naših organizacijskih sposobnosti in pomembno iztočnico za prihodnost. Dejstvo je, da Slovenija potrebuje dirkališče, in če nam bo uspelo uresničiti naše načrte, bo koristi imela nekaj vsa naša dolina in ne le Vransko. V turizmu je perspektiva, to pa lahko v veliki meri pomaga ustvariti tudi avtomobilski in motociklistični šport,” je prepričan Peter Grom.
Lovorovi venci in šampanjec
Z dirko prikoličarjev, ki so pripravili obiskovalcem še posebno atraktivno predstavo, je padla zavesa letošnje cestno-hitrostne preizkušnje oldtimerjev. Piko na “i” je dala še podelitev priznanj, pokalov in motorističnih bodal za zmagovalce. Tem so okrog vratu obesili
Domačin Ervin Pepel, nekdanji motociklistični državni prvak.
lovorov venec, v roke so jim dali steklenico šampanjca, ki je prizorišče podeljevanja v velikem šotoru na trenutke spremenil v gasilsko vajo. “Gasilci” so bili Martin Mis z zmago na tomosovem dirkalniku v kategoriji 0, Gril Silovšek z zmago na Moto Moriniju v kategoriji B, Gulden Valter z zmago na Aermacchi v kategoriji C, Valentin Novak z zmago na Puchu 25O v kategoriji A, Edo Dolenc s sotekmovalcem na BMV 650 v kategoriji prikoličarjev (F) in Danijel Samec iz Nove Gorice v kategoriji D, ki je z motorjem DUCATI 450 tudi najhitreje prevozil progo. Njegov čas vseh štirih krogov je bil 08, 42,91 minut Drugi najhitrejši je bil Martin Loicht na motorju Norton Dominaior, tretji pa Tomaž Jesnek na Yamahi 400. Na podelitvi, ki jo je vodil Primož Šentjurc iz kluba CMOC, so skupno podelili preko 50 pokalov za dirko oldtimerjev in vrsto medalj za pokal Ludvika Stariča - Letečega Kranjca, ki je gotovo najuspešnejši motorist v zgodovini slovenskega motociklizma, saj je zabeležil več kot 50 svetovnih rekordov in zmag.
Vse se enkrat konča, tako se je po podelitvi pokalov in medalj ter koncertom zasavskih Orlekov končal tudi vranski motociklistični praznik. Motoristi so odrveli domov, domačini, ki so imeli že dovolj hrupa, so si odahnili, organizatorji prav tako in tudi meni, ki sem kar dva dni strašil s fotoaparatom po Vranskem, je bilo vsega dovolj. Sicer pa čas hitro teče in še zavedli se ne bomo, kako hitro bo Vransko znova postalo motoristična Meka Slovenije.
Darko Naraglav
Četverica, kije bila ključna pri organizaciji in izpeljavi dirke (od leve proti desni)-.Andrej Verbič - starter in bivši tekmovalec iz AMD Domžale, Peter Grom - Muzej motociklov, Franc Sušnik - župan občine Vransko in Ciril Silovšek na motorju Moto Morini, s katerim je priboril eno od dveh zmag občini Vransko in muzeju motociklov, hkrati pa je bil soorganizator dirke.
Vili Pečovnik - vodja moto veteranov iz Šoštanja in savinjski Hmeljko v svoji promocijski vožnji pred začetkom nedeljske dirke.
maj2000
Naša dediščina
Zloženke, ki nas vodijo po Spodnji Savinjski dolini II
V	prejšnji številki Utripa smo zapisali, da bomo nadaljevali s predstavitvijo različnih zloženk, prospektov in drugega materiala, ki opozarja na našo dolino.
V	OBČIM TABOR so izdali lično vabilo na tradicionalni šentjurski sejem. Verjetno je vabilo izdala Občina Tabor. Sejem je bil 30. aprila
2000.	Iz vabila je razvidno, da so bdi šentjurski sejmi že v 19. stoletju. To bo držalo, kar potrjuje tudi Slovenski kmečki koledar za leto 1909, ki zapiše, da bo 29- januarja sejem za živino in blago v Sv. Juriju v Taboru, 10. marca bo za živino, 25- aprila za živino in blago, itd. Isto lahko preberemo v vsakoletnem koledarju družbe Sv. Mohorja, v katerem so navedeni datumi sejmov po posameznih krajih. Koledarji za leto 1914,1915, 1916 in 1917 navajajo, da so bili oz. da bodo sejmi v Sv. Juriju pod Taborom, okraj Vransko, dne 29- januarja, 10. marca, 25. aprila in 21. novembra. Če so bili v teh letih, so bili verjetno tudi v prejšnjih. To še tembolj, ker iz vabila razberemo, da v arhivu obstoja
dovoljenje iz leta 1863, da se lahko organizira živinski sejem. V vabilu so tudi ugotovili, da je Slovenski gospodar redno spremljal sejme v Sv. Juriju pod Taborom. Sejem ob 25. aprilu ima stoletno tradicijo!
Za nami je teden tulipanov v Mozirskem gaju. Novice so 12. 4. 2000 v sestavku Milijon cvetov Mozirske pomladi povabile v Mozirski gaj in zapisale, da bodo v Mozirskem gaju postavili nekaj kmečkih objektov. V sestavku piše, da so na Dobroveljski planoti najlepše kaste na Slovenskem. Ena je iz leta 1713- Verjetno bodo katero od teh kast prenesli v Gaj. Ah se ne bi Spodnjesavinjčani pridružili Mozirjanom in skupaj postavili v Gaju najbolj atraktivne objekte Spodnje in deloma tudi Zgornje Savinjske doline, kot so toplarji, hmeljske sušilnice, itd? Zakaj v Spodnji Savinjski dolini tako pozabljamo na našo stavbarsko dediščino?
Marsikaj je že odšlo iz naše doline, na primer oprema ene najstarejših trgovin iz Prekope -Koširjeva trgovina, ki je v znanem muzeju na prostem v Rogatcu.
Marsikaj imamo, vendar se poraja vprašanje, ah znamo to predstaviti.
Nedavno je izšla zloženka Turistična predstavitev občine Braslovče. Ta zloženka odpira obilo vprašanj. Kje so Braslovški kozolci? Ah kozolci niso del naše stavbne dediščine? Osnovna šola Braslovče je januarja 1999 izdala raziskovalno nalogo Braslovški kozolci. V nalogi je predstavljeno preko petdeset kozolcev. Najstarejši, iz leta 1826, je kozolec Alojza Zajca iz Braslovč. Morda je še kje starejši, vendar pri vseh raziskovalci niso mogli ugotoviti leto nastanka. Si mar eden izmed toplarjev ne zasluži opozorila in slike v zloženki? Pri listanju po zloženki sem ugotovil, da dvorec Štravsenek sploh ni predstavljen. Ib je nekoč stal lovski dvor celjskih grofov. Karel pl. Haupt ga je prezidal v stavbo v angleškem kastalnem slogu in obdal s parkom polnim eksot. Hauptova grobnica na pokopališču v Gomilskem je z občinskim odlokom razglašena za kulturni oziroma zgodovinski spomenik, vendar se v zloženki se ne omenja. Se še ve za Hauptove zasluge pri začetkih hmel-
jarjenja v dolini in pri konjereji? Zaman bi pričakovali, da bi se omenila cerkev Sv. Mateja v Šmatavžu, ki je v bližini graščine. Pri obnovi cerkve so na fasadi odkrili nekaj fresk, sončno uro in drugo. Omenimo dva naravna spomenika, ki stojita v Šmatevžu: zeleno duglazijo, ki je zaščitena z občinskim odlokom kot dendrološki spomenik in raste v graščinskem parku ter platana, ki je prav tako zaščitena. V zloženki ni zapisane besede o teh drevesih niti o parku, ki je bil pri graščini. Ne omenja se dvorec Žovnek (Ruhenthal). Jožef Čoki, pl. Ruhenthal ga je postavil po letu 1816. Ne omenja se, ne v besedi ne v sliki, kostanjev drevored, ki pelje k dvorcu. Drevored je zaščiten kot naravni spomenik. Razvaline gradu Žovnek so predstavljene samo s shko in z ugotovitvijo, da so Žovneški nadzorovali trgovsko pot, ki je potekala skozi Celje. Ah si Žovneški, ki so poštah knezi Celjski in Evropi dah tri kraljice, ne zaslužijo ničesar več?
Iz Grajske vasi bi lahko omenili marsikaj. Križišče na Gomilskem, kjer se z magistralno cesto Celje -
Ljubljana odcepita lokalni cesti za Gomilsko in Grajsko vas je dobilo za sosede zanimiv etnografski objekt. Sem so prestavili 152 let staro kaščo - Sajevčeva kašča, ki je kar nekaj generacijam služila za shranjevanje žita, v spodnjem delu pa je imela tudi mlin. Sajevčevi bodo kaščo preuredili v muzej.
Ali so kje podatki o Turistični predstavitvi občine Braslovče? Ti podatki so! V šolskem lem 1998/1999 je učenka Osnovne šole Braslovče, Tina Špegelj, pod vodstvom g. Bernarde Predovnik izdelala raziskovalno nalogo Lepo je pri nas. Naloga, ki je lepo opremljena in vsebinsko bogata, nas popelje v posamezne kraje občine Braslovče ter v sliki in besedi predstavi posamezne kraje občine, posamezni objekt in kraj. Na zloženki je objavljeno, kje lahko na internem dobimo podatke o Braslovčah, a naj dodam še nekaj pripomb na tekst, ki je na internem: Matjaž Debelak je bil po internem samo državni prvak v skokih. Ah si ni pridobil ohmpijske medalje v skokih? Za legant piše, da je včasih služil gosposki kot lovska
postojanka. Zakaj avtor ne pogleda v knjigo Ivana Stoparja Grajske stavbe v Spodnji Savinjski dolini? Stoper odločno zanika takšno ugotovitev. Bil je strelski dvor - vojaška postojanka.
Opis Glinje sploh ne sodi v Savinjsko dolino, še manj pa v Braslovče! Gomilsko naj bi stalo ob cesti Šentrupert - Trojane. Avtor verjetno misli magistralno cesto Celje -Ljubljana ah belo cesto, ki se začne na Dunaju in konča v Trstu. Pri Gomilskem je vse premalo poudarjena struktura in jedro vasi: šola, cerkev, pošta, zadružni dom, trgovina. Pri Grajski vasi se sploh ne omenja kmečki upor iz leta 1635! Parižlje! Od kod Spodnje, Zgornje in Nove Parižlje? Zgodivina Žovneka je zelo pomanjkljiva! Preserje, omenjajo se samo počitniške hišice. Kje jih je avtor teksta videl? Kulturni in naravni spomeniki se več ah manj omenjajo. In še bi lahko našteval. Zakaj se podatki, ki se objavljajo, ne preverijo?
Ponatis naloge Lepo je pri nas bi lahko bil kvaliteten oris občine Braslovče.
Franc Ježovnik
SVOJO PRIHODNOST SMO SI VZELI
Ob 10-letnici obvarovanja orožja TO in Občine Žalec
Te dni poteka 10 let, odkar je Občinski štab teritorialne obrambe Žalec odklonil oddajo orožja v skladišča JLA. S tem dejanjem je položil temelje dogodkom, ki so leto kasneje prispevali k samostojnosti Republike Slovenije. S tem orožjem pa je bila zavarovana odločitev slovenskega naroda po svoji demokratični državi.
10 let je za zgodovino kratko obdobje, a vendar v človeškem življenju tolikanj dozori, da se človek trezno, brez pretiranih čustev spomni dogodkov, ki so usodno spremenili ne samo naša življenja, ampak tudi zgodovinski tok mojega naroda.
Kako je bila organizirana obramba in odkod oborožitev
Obramba, takrat skupne domovine Jugoslavije, je bila organizirana kot sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kar je pomenilo, da so se z obrambo domovine, njene suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti .... ukvarjali različni subjekti v okviru obrambnih in varnostnih priprav. To pomeni, da je imelo vsako podjetje, krajevna skupnost, šola, vrtec, skratka 180 subjektov v takratni občini Žalec svoj obrambni načrt, v njem opredeljene naloge, sile in sredstva, s katerimi bi določene cilje dosegli v primeru vojne, elementarne nesreče ah kakšnega drugega izjemnega varnostnega dogodka
Generalno so za oborožen boj bile zadolžene oborožene sile SFRJ, ki so delile na JLA in Teritorialno obrambo (TO). Razvojni programi in s tem financiranje oborožitve namenske proizvodnje in drugih materialnih potreb JIA so se pripravljah v Beogradu in so jih plačevali iz zveznega proračuna, za TO pa v občinah in so se plačevali po posebnem sporazumu iz občinskega proračuna, danes bi bil to sklad za splošno ljudsko obrambo. Vodenje in poveljevanje z oboroženimi silami je bila zaupana predsedniku predsed-
stva SFRJ in general-štabu oboroženih sil Jugoslavije, kamor je spadala TO, kljub temu da je za njen razvoj skrbela občina Žalec. Usklajevanje obrambnih in samozaščitnih dejavnosti je v občini Žalec opravljal Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, katerega je vodil predsednik občinske skupščine, danes je to župan. Strokovna opravila s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v tem času opravljal občinski sekretariat za ljudsko obrambo.
Razvojne načrte, letne, večletne in dolgoročne, so za TO pripravljah zaposleni na takratnem Občinskem štabu za teritorialno obrambo občine Žalec, za druge obrambne subjekte pa delavci Sekretariata za ljudsko obrambo občine Žalec. Med ostalimi proizvodi, ki so bik potrebni za dosego načrtovanih ciljev, je bilo Uidi orožje. Orožje so v tem času proizvajali v tovarnah namenske proizvodnje, najbolj poznana takšna tovarna je bila Crvena zastava v Kragujevcu. Na podlagi letnih načrtov potreb in večletne dinamike dobave so bile enote občinskega štaba TO Žalec dokončno dopolnjene s formacijskim pehotnim orožjem in strelivom, prav tako drugi obrambni subjekti. (Za vodstvo občine, delavcev upravnih organov, za enoto za zveze občine Žalec, je bilo na razpolago 55 avtomatskih pušk, 35 pušk M49, nekaj kosov avtomatskih pušk M39 in po nekaj kosov avtomatskih pušk MGV in M85, 180 pištol, predvsem CZ M70 ter pripadajoče strehvo ca 180.000 nabojev različnih kalibrov, op.a.) Zgoraj omenjeno orožje družbenopolitične skupnosti in orožje TO je bilo shranjeno v namenskih skladiščih v Domu SLO v Žalcu. Večina minsko eksplozivnih sredstev in strehvo za protizračno in protioklepno obrambo pa je bilo shranjeno v skladišču v Zaloški gorici, ki ga je fizično varovala JLA. Tega orožja je bilo ca 12000 ton, za iznos tega orožja smo namreč na sekretariatu za obrambo Žalec organizirah posebno delovno enoto izmed bližnjih prebivalcev Arje vasi, Petrovč, Pirešice, ki neposred-
no niso nikoh iznašah tega orožja, dejstvo pa je, da je bila pred sekretariat postavljena zahteva za nakladanje 15000 ton tega orožja. O tem orožju še ni bilo govora v Republiki Sloveniji (op.a.).
Družbene razmere na obrambnem področju v občini Žalec v osemdesetih
V začetku osemdesetih so se naloge občin na področju obrambe preoblikovale tako, da so se strokovne naloge teritorialne obrambe prenesle na štabe TO, na sekretariatu za obrambo pa so ostale upravne naloge, naloge servisa oboroženim silam t.j. popolnjevanje enot oboroženih sil z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi skupaj z organizacijo mobilizacije. Kot dodatne naloge takratnega sekretariata za ljudsko obrambo so bile: organizacija, popolnitev in usposabljanje občinskih centrov zvez, službe za opazovanje in alarmiranje, civilne zaščite in narodne zaščite. Zaradi tako obširnih nalog se je takratni sekretariat za ljudsko obrambo kadrovsko močno okrepil s sodelavci, ki smo obsežne naloge s področja obrambe in zaščite udejanjali v okolju Občine Žalec. Ekipa mladih strokovnih sodelavcev je osnovna znanja o obrambi pridobila od starejših kolegov Romana Vozliča, Zorana Vučerja, Mihce Kitek in Malči Zupanc, ki so nas uvedli v obrambne strukture, seznanili s preteklimi dogodki na področju obrambe in s sodelavci v TO in JLA. Novi sodelavci smo temeljito zastavili znanje in delavoljnost: Marjan Žohar na področju obrambnih priprav, Miran Krajšek na področju zvez in službe opazovanja in obveščanja, Bogdan Pečar na področju civilne zaščite, Franc Breznikar na področju mobilizacije vseh omenjenih sil obrambe in avtor na področju usposabljanja obrambnih sil. V desetih letih smo dosegli takšen razvoj na obrambnem področju, da smo poštah vzorčna občina v takratni državi na vseh primerljivih obrambnih področjih. Strah vzbujajoča
takratna GINA (generalna inšpekcija narodne armije op.a.) je rada prihajala v našo občino, bolj ah manj študijsko preverjat ah so teoretične rešitve izvedljive v praksi. Skupek takratne obrambne doktrine je bil povzet v Strategiji oboroženega boja (Center za strateške raziskave GŠ JLA, Beograd 1983). Ta dokument v svoji členitvi ne pozna narodne zaščite, ki se je oblikovala izključno v takratni SRS in je bila naslednica Narodne zaščite, ki se je v Ljubljanski pokrajini oblikovala med NOB. Ta slovenska posebnost, modificirana narodna zaščita, bo v letu 1990 postala temeljna organizacijska oblika organiziranja lastnih obrambnih sil RS (povd.a.).
Kvalitetno delo takratnega sekretariata za obrambo se je odražalo tudi na materialnem področju, saj je zaradi kvalitetnega dela v občini Žalec takratni Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo kreditiral izgradnjo doma SLO v Žalcu s pomočjo lobiranja takratnih žalskih generalov Konrada Kolška in Leopolda Rožana. Svet za SLO in DS občine Žalec pa je prejel plaketo JLA, v Sloveniji redko priznanje, ki je bilo podeljeno za ustvarjalno delo na področju udejanjanja sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Dogodki v občini Žalec, ki so neposredno vplivali na strokovne obrambne strukture v občini Žalec, da so sprejemali odločitve, ki so pripeljale k zavrnitvi ukaza o oddaji orožja.
Koncem osemdesetih let so se tudi na območju občine Žalec začeh demokratični procesi, značilni za vzhodno Evropo in posebej za Jugoslavijo. Nezadovoljstvo vojakov, ki so služili vojaški rok v drugih republikah, preoblikovanje JLA na branjenje meja Vehke Srbije, afere znotraj JLA, so v strokovne vrste Sekretariata za ljudsko obrambo občine Žalec, občinskega štaba TO prinesle spoznanje, da dogodki, ki bodo sledili, ne bodo v prid tesnemu sodelovanju z JLA. Na področju služenja vojaškega roka smo postopoma prenehali pošiljati nabornike na služenje vojaškega roka v JLA, poslali smo samo
tiste, ki so to izrecno želeli zaradi ureditve “vojaščine”. Na področju mobilizacijskih zadev smo sabotirah izvajanje mobilizacije enot JLA, postopoma pa smo opuščali tudi popolnjevanje rezervnih enot JLA z vojaškimi obvezniki in materialnimi sredstvi predvsem avtomobili in tovornjaki in s tem slabih vojaško pripravljenost JLA. Zaradi takšnega obnašanja smo bik delavci sekretariata za ljudsko obrambo in občinskega štaba TO v letih 1988 in 1989 deležni stalnih kritik s strani bivših sodelavcev JLA: “Kaj, za božjo voljo je z nami, da v zadnjem času, nobene naloge ne opravimo tako, kot jo znamo in smo jih v preteklosti?” Vsi smo se v takšnih okoliščinah delali “Francoze” in se na vse mogoče načine izgovarjali. Seveda smo v okviru takratne zakonodaje morah opravljati določene naloge za skupne oborožene sile, vendar smo iz delovnega procesa zavestno izločevali JLA, kako pa se lotevati svojega dela, smo usklajevali na t.i. varnostnih koordinacijah vsak prvi ponedeljek v mesecu. Na teh varnostnih koordinacijah so sodelovali predsednik občine Ludvik Semprimožnik, predsednik IS SO Žalec Anton Bratuša, sekretar za obrambo Marjan Žohar, komandant OŠTO Adi Vidmajer, komandir postaje milice Stane Veniger. Občasno pa posamezniki, če je bila problematika iz konkretnega strokovnega področja. Na koordinacijah ni bilo nobenih zapisnikov, ocenila se je samo obrambno-varnostna situacija, naloge za izvajanje pa so se dogovorile ustno. Sama družbena klima takratnega časa je narekovala, da smo strokovni delavci opravljah naloge skladno s temi dogovori.
Sam dogodek
V času konfliktov demokratične javnosti z ortodoksno JLA so se po Jugoslaviji dogajali različni incidenti, med njimi tudi množične kraje orožja iz skladišč (BiH in Kosovo op.a.). Pod to krinko je JLA izdala ukaz, da je potrebno vse orožje in strehvo, ki je namenjeno oboroženim silam, varovati v skladiščih
JLA. Takšen ukaz je prenesla preko podrejenih poveljstev TO vse do Občinskega štaba TO Žalec. Komandant OŠTO Žalec Adi Vidmajer je z ukazom seznanil prej omenjeno koordinacijo. Prav v teh dneh (april 90) so bile v Sloveniji izvedene prve demokratične volitve. Javnost se za ta ukaz zaradi volitev ni kaj prida zanimala, v strokovnih organih pa smo vendarle iskali rešitev, kako obdržati orožje v posesti občine, ki ga je kupila in zanj zgradila ustrezna zavarovana skladišča. Odločitev je bila jasna: Orožja ne bomo oddali, saj imamo ustrezna skladišča in je orožje tehnično in fizično varovano skladno z vsemi varnostnimi standardi. To stališče komandanta OŠTO je bilo podprto tudi s Sklepom pravkar oblikovanega Predsedstva RS, da se orožje obdrži na mestih, kjer je bilo hranjeno sedaj in da se poostri varnostni nadzor objektov, kjer se orožje nahaja (šifrirano sporočilo republiškega centra za obveščanje centru za obveščanje Žalec, 18. maja 1990, naslovljeno na predsednika sveta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, tega dne še Ludvik Semprimožnik, kateremu je bilo ob 18. uri dešifrirano sporočilo vročeno op.a.). Oddaja orožja je bila napovedana občinskemu štabu TO Žalec za I9. maj 1990. Okoh 10. ure sta se na dvorišču doma SLO res pojavila dva tovornjaka, ki jih je poslal PŠTO, da bi pričela z odvažanjem orožja. Dogovorjeno stališče je bilo podano s strani komandanta OŠTO poveljujočemu častniku, ki je odločitev sprejel. Pisna obrazložitev je bila poslana na PŠTO še istega dne, tovornjaki pa so prazni odpeljali iz Žala. Občina Žalec je bila ena izmed 13. občin v Sloveniji, ki je v poskusu razorožitve TO RS odločno nasprotovala temu dejanju in zaradi trdnih stališč takratnih profesionalnih vodstvenih organov zadržala oborožitev v svoji posesti, da bi v naslednjem letu lahko s svojim orožjem obranila osamosvojitveno odločitev občanov občine Žalec in državljanov Slovenije po oblikovanju lastne države.
Henrik Krajnc
Nagradna križanka
maj2000
27
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa:
PAKET-ŽMJENJSKIH-ZAVAROVANJ-PRIPRAVLJENI-NA-VSE-STO-LET-ZAVAROVALNICE-TRIGLAV.
Izid žrebanja: 1. Matija Diaci, Oničeva 1, Žalec; 2. Katarina Cimperman, Vitanje 132, Vitanje; 3.
Peter Debeljak, Smlednik 27, 1216 Smlednik.. Nagrade, ki jih podarja ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Območna enota Celje, prevzamete v uredništvu Utripa.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki so GOSTILNE HOTELA ŠTORMAN. Vrednost nagrad (storitve iz njihove bogate gostinske ponudbe) je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov našega uredništva do 12. junija 2000.
maj2000
Živimo z zemljo
JUNIJ - ROŽNIK
Ako na Medarda (8. junija) dežuje, štirideset dni še naletuje.
Ako je na Medarda vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja seno.
Če Barbara (11. junij) deži, bodo jeseni grozdja polne kadi.
Če je megla na dan Uda, je pšenica malo prida. Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi.
Do kresa suknjo oblači, po kresu pa seboj vlači. Kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Kakor vreme rožnika mini, tako se grudna ponovi.
0 Vidi se skozi noč vidi.
Pred Vidom napovedujejo muhe dneve prav suhe.
OKRASNI VRT
Vrtne grmovnice so ponavadi v tem mesecu sredi bogatega cvetenja. Letos pa so za kakšnih 14 dni vse prehitevale. Sedaj so najlepše prav vrtnice, ki pa jih je potrebno redno škropiti. So zelo različno občutljive na bolezni in škodljivce. Že pri izbiri sort je dobro, da se pozanimamo tudi glede odpornosti na bolezni in škodljivce. Preprosto pravilo pa še velja, da so na pepelasto plesen posebno občutljive sorte, ki imajo svetlo zelene liste, brez voščene prevleke. Kdor ima sadno drevje, ki ga škropi proti boleznim in škodljivcem, lahko z istim škropivom poškropi tudi vrtnice. Večja odcvetela socvetja grmovnic in trajnic sproti odstranjujemo, razen pri tistih, ki se jeseni ponašajo z lepimi plodovi. Posebno previdno ravnamo pri slečih, da ne odstranimo tudi Ustnih brstov.Tudi uvele cvetove ah socvetja vrtnic odstranimo tako, da cvet odrežemo skupaj z dvema spodnjima Ustoma. Zaradi takega prikrajševanja, bo vrtnica odgnala močnejše nove poganjke s cvetovi.
Okenske in balkonske rastline so sedaj sredi bujne rasti in bogatega cvetenja. Nekateri ljubitelji imajo vsako leto težave s koreninsko gnilobo, saj zahvajo preveč in prepogosto. Rastline zalijte, ko so suhe. Med enim in drugim zaUvanjem se prst mora osušiti, da lahko prodre zrak do korenin. Glede na vrsto gnojila,, rasthnam dognojujemo enkrat tedensko ah na dva tedna. Previdnost pa ni odveč tudi pri gnojenju, kjer moramo upoštevati navodila proizvajalca. Če povečamo koncentracijo ah če prepogosto zahvamo z gnojili, rastUni bolj škodimo kot koristimo. Vebko pomeni tudi redno odstranjevanje odmrlega in zaradi škodljivcev ah bolezni poškodovanega Ustja. Sobne rastUne na južnih oknih zastremo, da jim ni prevroče, ah pa jih prestavimo drugam.
Še vedno lahko zasajamo številne rastline vzgojene v loncih. Prva dva tedna še lahko sejemo dvoletnice. Šeboj, bradate klinčke, dvoletne zvončnice, papeževo svečo, cekinčke, mačehe, spominčice in behs. Pri mačehah pazimo na več stvari: najbolje kUjejo pri 15 (C, za kaljenje potrebujejo temo, zato seme pokrijemo, zemlja pa mora biti ves čas kaljenja enakomerno vlažna. Pri vseh dvoletnicah sejmo čim redkeje, da imajo rastUne dovolj prostora. Pravočasno jih moramo prepikirati, da zrastejo v krepke rastline.
Še vedno pa lahko posejemo tudi nekatere enoletnice npr. kozmeje ah metuljčke , ki na sončnih gredah in obrobkih, suhih in revnih tleh naredijo lepo paleto živih cvetov na bujni rastUni in so primerni tudi za živo mejo kot tudi za lepe rezane šopke.
Ob dlje trajajoči vročini po potrebi tudi zahvamo in to ne po listih, ampak pod rastUno.
ZELENJAVNI VRT
Če smo do sedaj za vrt lepo skrbeh, nam vrača z obilnimi pridelki razUčnih vrst glavnatih solat, korenčka, graha, peteršilja, krompirja, belušev, prvih kumar, špinače, rabarbare, dišavnic in zgodnje kapusnice. Seveda pa uspešno raste tudi plevel. Dela je vsekakor več kot dovolj.
Na začetku meseca je še čas v kolikor niste letos, ko vsa vegetacija nekohko prehiteva, že opravih presajanje gomoljne zelene in pora. Kapusnice že uspešno rastejo. Sedaj pa je čas še za setev korenčka, peteršilja, pastinala in rdeče pese za zimsko uporabo. V tem mesecu sejemo tudi radič, ki ga nameravamo jeseni siliti, to je zlasti nova sorta Vervit, ki po siljenju naredi pisane štruce ah sorte Verona, Treviški in Goriški, ki naredijo lepe rdeče glavice. Poznamo več vrst radičev glede na namen uporabe. Za rezanje svežih hstov so primerne sorte (Tržaški solatnik, Verona in treviški rdeči), glavnate radiče, ki oblikujejo glave jeseni (PaUa rossa, Pan du Zucchero in Castelfranco) ah pa spomladi, ko prezimijo (Verona, treviški, Bianco di Milano, Anivip in Monivip ter Grumulo verde zeleni aU rumeni). Predčasnemu cvetenju se ognemo s pravilnim rokom setve. Vsi radiči cvetijo , ko je dan dolg, zato za prezimljanje ne sejemo pred 21. junijem.Če jih sejemo na stalno mesto, jih je potrebno razredčiti v vrsti na razdaljo 5-8 cm, glavnate pa tudi do 20 cm v vrsti.
Junij je čas tudi za endivije. Le-te v kolobarju sejemo od srede junija do srede juUja v kolobarju za ranimi kapusnicami, zgodnjim krompirjem, grahom, nizkim fižolom, čebulo in rdečo peso. Ponavadi gnojimo predhodni vrtnini. Rada nam uide v cvet, če smo sadike vzga-jaU pri nižjih temperaturah (pod 18“C in če smo jo sejah pred najdaljšim dnem. Najboljše so sorte: escariol rumena in zelena, dečkova glava, Malan, maral, pankalijerka in Perfect.
Čas je tudi za setev črne redkve in podzemne kolera-be.Redno pinciramo paradižnik. Ko le ta razvije 7 socvetij, pa mu odstranimo vrh, s čimer pospešimo dozorevanje plodov.
Ob suši redno zahvamo, zlasti zvečer, lahko pa tudi zgodaj zjutraj, da izhlapi čim manj vode. Priporočljivo je zemljo med vrstami pokriti s pokošeno travo ah slamo in tako zadržati vlago in preprečiti izpiranje zemlje z zalivanjem.
Pri ekološkem pridelovanju moramo gojiti odporne sorte, povečati plodnost tal in zatirati bolezni s pripravki iz rastlin. Pojav plesni in uši zatiramo s pripravki narejenimi iz kopriv, gabeza, preshce in čebule. Iz z vročo vodo prehte čebule dobimo čaj, ki ga štirikratno razredčimo in s tako pripravljenim škropivom škropimo vrtnine proti glivičnim in bakterijskim boleznim. Če 300 g svežih hstov vratiča namakamo 24 ur v desetih litrih vode in raztopino še 15-20 minut kuhamo ter 2-krat razredčimo, dobimo odlično škropivo za zatiranje listnih uši. Najbolj poznane in uporabljene pa so koprive. Kilogram svežih kopriv namakamo 12 do 24 ur v desetih litrih vode. Uidi s tem izvlečkom uspešno zatiramo listne uši in seve ob pravočasni uporabi.
Dobro je tudi vedeti, da nasadimo na vrtu tiste rastline, ki odganjajo škodljivce. Uši odganjajo kapucinčki, pelin in seve koprive; sivka, majaron in pelin odženejo mravlje; česen miši, paradižnik in bazilika kapusovega belina, hren pa koloradskega hrošča. Za biološko in okolju prijazno pridelovanje si moramo prizadevati v vsakem še tako majhnem vrtičku, saj bomo tako poskrbeli za varstvo narave, biotsko pestrost, nenazadnje pa tudi zase.
Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing.
ŠOPEK	
ZDRAVJA	J** — ».° .....
PRIPRAVLJEN1	
POSEBEJ	PUH
	ZELIŠČNA LEKARNA
ZA VAS	Mftvite Tel.: (063) 715 691
marginalija
Tel.: (063) 713 108
PIVO IN ZDRAVJE
Najstarejša izmed vseh osvežilno alkoholnih pijač je pivo. Staro je toliko kot žito. Pivo je spremljevalec človeka od časov prvih civilizacij. Zakaj? Zato ker ni samo pijača in živilo, je tudi zdravilo, saj poleg vode vsebuje človekovemu organizmu potrebne in nujne snovi, ki so pri bioloških procesih nepogrešljivi.
Pivo in njegove sestavine Pivo je naravno fermentirana pijača iz žit, hmelja in vode, izdelana po tehnološkem postopku varjenja, ki mu sledi alkoholno vrenje sladice z dodatkom pivskih kvasovk. Pivo ni samo navadna alkohol vsebujoča pijača. V enakem razmerju vsebuje tudi ekstrakt. Glede na sestavo ogljikovih hidratov, katere telo zlahka razgradi, ima tudi energetsko in prehransko vrednost. Pivo ima od vseh pijač enega največjih diuredčnih učinkov.
Hmelj - Pivo je edina pijača, ki se proizvaja z dodatkom hmelja. Hmelj je blago pomirjevalo in vsebuje grenčine, ki spodbujajo tek, krepijo želodec in črevesje, pospešujejo srčni utrip oziroma ga normalizirajo, če je utrip povečan. Pitje piva ne povzroča utrujenosti, temveč zmanšuje vznemirjenost in napetost, skratka pomirja človeka, če ga zmerno uživamo. Hmelj sicer vsebuje določeno količino estrogenov, ki se pri sušenju hmelja in intenzivnem kuhanju sladice s hmeljem razgradijo in jih v pivu ni. Priporočajo pitje 0,5 litra piva zvečer pred spanjem.
Japonski farmacevti pri firmi Hoechst iz Tokia so dokazali, da hmelj preprečuje osteoporozo. Ta zahrbtna bolezen, ki povzroča poroznost kosti, posledično pa krhkost in lomljivost kosti, najpogosteje prizadene ženske po menopavzi. Hmeljni komponenti xantohumol in humulon, ki sta po sestavi podobni estrogenom, lahko ta proces preprečujeta. V poskusih s standardnim hmeljskim ekstraktom, kot ga uporabljajo pri varjenju piva, se je pokazalo, da so zadostne že zelo majhne količine teh snovi, da bi se proces osteoporoze zaustavil. Oktobra 1997 so v ZDA patentirah zdravilo za boj prod osteoporozi, ki vsebuje aktivne sestavine (xantohumol in humulon), pridobljene iz hmeljnega ekstrakta.
Slad - Daje pivu ekstrakt oziroma ogljikove hidrate, beljakovine, minerale in elemente v sledovih, organske kisline ter vitamine. Ječmenov slad vsebuje 80% fenolnih sestavin. Te prestrezajo proste radikale v telesu, ki so lahko kancerogeni. Zaradi tega ima pivo enake pozitivne učinke kot rdeče vino. Že Sebastian Kneipp je spoznal zdravilne učinke praženega ječmenovega slada, iz katerega se kuha znamenita ‘Kneippova kava’.
Alkohol - Zaradi nizke stopnje alkohola uvrščajo pivo med osvežilne pijače. Tip piva ‘Pils’ vsebuje približno 4 g alkohola na 100 g piva oziroma 5,2 ml/100 g. Gospod Marke Keller je napisal, da ima alkohol mnogo učinkov. Je lahko hrana, tekočina in gorivo. Ima čistilni, dezinfekcijski in protibolečinski učinek. Je tudi poživilo, pomirjevalo in končno sestavina, ki lahko prispeva k dobremu počutju. Negativno pa lahko učinkujejo prekomerni odmerki, ki lahko pripeljejo do zasvojenosti z alkoholom.
Voda - Pivo je ena izmed najbolj primernih pijač za zadostitev dnevnih potreb po tekočim, saj predstavlja 92% celotnega volumna piva in je po količini glavna surovina. Večina ljudi zlasti pa starejših ne pije dovolj tekočine. Dnevene potrebe so do 2 - 3 litre na dan, za vrhunske športnike pa tudi do 10 litrov in več. Zaradi vode se s pivom izdatno odžejamo in zraven zaužijemo določene minerale oziroma sestavine, ki jih z znojenjem izgubljamo.
Kvas - Vsebuje poleg beljakovin in
ogljikovih hidratov zlasti vitamine kot so BI, B2, B6 in provitamin Dl.
Energetska vrednost
Pivo ima manjšo energetsko vrednost kot npr. jabolčni sok, mleko, sladke gazirane pijače in vino. Energetska vrednost polnega piva z vsebnostjo 11,8% ekstrakta v osnovni sladici je 43,4 kcal/100 g oziroma 181,4 kj/100 g.Polno pivo 2 del - 86 kcal, vino (belo in rdeče) 2 del -155 kcal, Šampanjec 2 del -170 kcal. Prepričanje, da pivo redi, je torej zmotno. Resnično so mnogi pivopivci močnejše postave, vendar ne zaradi zaužitih kalorij. Piva se lahko spije več kot ostalih pijač. S tem se razširja želodec. Res pa je, da grenčične sestavine hmelja, ki so v pivu kot npr. izohumulon, dražijo želodčne sokove in večajo potrebo po zaužitju hrane, oziroma povečujejo apetit. Po drugi strani pa je pivo tudi močan diuretik.
Beljakovine - Čeprav je v pivu malo beljakovin, vsebuje vse esencialne ter mnogo neesencialnih aminokislin. Zaradi tega je idealen dodatek nizkobeljakovinskim dietam. Piva, varjena s 100% sladom, so glede tega še posebej v prednosti pred tistimi, ki so varjena z delnim nadomestkom neslajenih žitaric.
Minerali in elementi v sladovih -
Pivo vsebuje več kot 30 mineralov, katerih glavni nosilec je slad. Liter piva pokrije skoraj polovico dnevnih potreb odraslega človeka po magneziju, 40% potreb po fosforju in 20 % potreb po kaliju. Po dragi strani pa je v pivu malo natrija in kalcija. Nizka vsebnost natrija povzroča močan dehidrirajoči učinek. Pri vsebnosti visokega kalija in nizkega natrija ima močan diuretični učinek. Če pa je nizka vsebnost kalcija in visoka vsebnost magnezija, je zaščita pred boleznimi srca ter žolčnimi in ledvičnimi kamni.
Vitamini - Vsebuje vse pomembne vitamine B, vitamin A, D in E. Liter piva pokrije 35% dnevnih potreb po vitaminu B6,20 % vitamina B2 in 65% potreb po niacinu. V litru piva je 210 mg vitaminov, ki se nahajajo predvsem v sladu.
Sadne kisline in mlečna kislina -Okoli 650 mg/1 teh kislin lahko najdemo v pivu. Sadne kisline v pivu zlahka prebavimo. Mlečna kislina ima npr, dober učinek na črevesno floro.
Ogljikov dioksid - Ima pomemben osvežilni vpliv. V pivu ga je ca 0,5 g/100 g. Stimulira krvni obtok v ustni sluznici, povečuje slinjenje, povzroča tvorbo želodčne kisline, pospešuje praznjenje želoda in olajšuje izločanje snovi, ki se navadno izločajo z urinom.
Purini - Pivo vsebuje majhno količino purinov -130 mg/1 piva Pšenično pivo pa jih vsebuje 30-35% manj.
Histamin - S pomočjo visokotlačne tekočinske kromatografije so našli okrog 50 aminov in sorodnih sestavin. Vsebnost histamina (0,35 mgd) je mnogo nižja od mejne vrednosti za nealergične ljudi, to je 5 do 6 mg histamina na obrok hrane.
Polifenoli - Njihova vsebnost v pivu je relativno visoka. Znaša 153 mg/1 in je odvisna od kultivarja slada ter hmelja. Koristni so, ker preprečujejo kardiovaskularne bolezni in nastanek raka. Primerljive količine se med dragim nahajajo tudi v kavi, čaju in rdečem vinu. Prevladuje mnenje, da je nefiltrirano pivo po vsebnosti polifenolov in antocianogenov in ostalih antioksidantov (flavonoidi, kverceti, katehini) boljše kot rdeče vino. Prisotnost teh sestavin razlikuje pivo od navadnih “praznih” alkoholnih pijač. Uživanje piva v zmernih količinah je torej bolj zdravo kot uživanje pijač, ki ne vsebujejo ničesar razen alkohola.
Osmotski tlak - Povprečno znaša 1012 mmol/kg piva, brezalkoholnega piva pa le 290 mmol/kg. Osmotski tlak brezalkoholnega piva je enak osmotskemu tlaku krvi
in ga zato lahko uvrstimo med izotonične pijače. Obravnavamo ga lahko kot najbolj naravno in optimalno pijačo za športnike.
Druge sestavine piva - Današnji potrošniki skorajda nimajo problemov z normalno fermentacijo stranskih produktov, ker so vsa piva zelo čista in kontrolirana. Še več, pivo ne povzroča problemov glede vsebnosti nitratov, oksalatov in glutena. Pivo ne vsebuje maščob, holesterola in kofeina. Skupno število sestavin, ki so jih določili v pivu, je okrog 2000, vendar je znano, da je celota več kot le seštevek posameznih komponent. Dnevni vnos 20-40 g alkohola v človeški organizem naj bi bil zdravju popolnoma neškodljiv.
Pozitivni učinki zmernega pitja piva - Dosedanje raziskave učinkov alkohola na človeški organizem so bile osredotočene predvsem na negativne učinke in so zapostavljale pozitivne vplive njegove zmerne uporabe. Bolj kot popolno abstinenco od alkohola priporočajo zmerno uživanje od 1 do 40 g alkohola, kar predstavlja dnevno zaužitje od 1 del do 1 litra piva. Zmerni pivci piva (do 1 litra dnevno) so mnogo bolj zadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem kot ostali. Ljubitelji piva imajo pozitivnejši odnos do življenja. V primerjavi z abstinenti imajo 20-50% manjši riziko srčnih in kardiovaskularnih bolezni. Celo dnevna poraba alkohola, ki je višja od 80 g, bo imela kratkotrajno ugodne učinke na te bolezni, vendar pa ima lahko dolgoročno negativne posledice. Pozitiven odnos med zmerno porabo piva in kardiovaskularnimi boleznimi razlagajo, da se vsebnost HDL holesterola (tako imenovani dobri holesterol) viša s povečano porabo alkohola, količina LDL holestrola, ki ima aterogeni učinek, pa se ne veča. To naj bi bil eden od razlogov, zakaj naj bi zmerni pivopivci imeli manjši riziko miokardinih ah dragih bolezni. Presenetljivo je tudi, da je rizik, ki je povezan s prekomerno težo, manjši pri zmernih pivcih piva kot popolnih abstinentih ah težkih pivci. Opozoriti pa velja, da je potrebno še mnogo dejavnikov raziskati in znanstveno preučiti.
Nasveti glede zaužitja alkohola -
Nekdanja priporočila glede alkohola in njegove porabe so bila, da manj ga zaužijemo, bolje je. Ni se priporočalo več kot dve pijači na dan oziroma manj kot 21 enot na teden za moške in manj kot 14 enot na teden za ženske (1 enota predstavlja 8 g alkohola). Danes pa povsod po svetu poudarjajo pozitivne učinke zmernega pitja alkohola za določene skupine ljudi, seveda ob opozorilu na možne negativne posledice prekomernega uživanja alkohola. Obveljalo je načelo, da je eno pivo bolje kot nobeno, dve pivi sta bolje kot eno, ampak štiri piva niso dvakrat tako dobra kot dve pivi na dan.
Ali postanemo od piva debeluhi? -Staro mišljenje je bilo, da pitje piva dela ljudi debele, resnia pa je, da pivopivci, bolj uživajo v hrani in zato pojedo več. Zadnje študije kažejo, da zmerno pitje piva ne redi, pri kontroliranem kalorijskem vnosu hrane pa je možno tudi hujšanje. Alkohol ima nenazadnje zaviralni učinek na lipometabo-lizem, poročajo pa tudi o ugodnih vplivih na strjevanje krvi, metabolizem sladkorja in regulacijo krvnega pritiska, ki je pri zmernih pivcih v povprečju nižji. Pivo stimulira izločanje urina. Pred kratkim so dokazati, da zmerno pitje povzroči premik elektrolitskega ravnotežja v organizmu. Izloči se več natrija, medtem ko se kalij in magnezij zadržujeta v telesu. Poudariti je potrebno, da pri zelo velikem uživanju piva pride do obratnega pojava in zaradi tega do zvišanja krvnega pritiska. Pitje torej mora biti zmerno.
Majda Virant, Anton Jošt, dr. med.
utria
Savinjske doline g
ÌBVESTILA
maj2000
a
IMLlBFIBIt
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8.do12. ure in od 13. do 17. ure.
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ GORENJE
11000 OBRATOV 77.900 SIT
AKUSTIKA
Televizorji GORENJE S 3 LETNO GARANCIJO (BTV, 51 cm, TTX 35.900,00 SIT
VELIKA IZBIRA HLADILNIKOV ZA VROČE DNI
OD 34.700,00 SIT NAPREJ
POMIVALNI STROJ CANDY
74.613,00 SIT MIKROVALOVNA PEČICA SHARP 20.825,090 SIT
KOMPRESORJI, HLADILNI PLINI, HLADILNIŠKI BAKER, IZOLACIJSKE CEVI, ORODJE IN PRIBOR ZA HLADILNIŠTVO, VREČKE IN POTROŠNI MATERIAL ZA SESALCE VORWERK
RTV SERVIS-SERVIS VORWERK
TELEVIZORJI IN AKUSTIKA THOMSON VIDO REKORDER TH. 29.990 SIT
AKCIJA TV IN VIDEO SONY
n
I
BREZPLAČNA DOSTAVA
MOŽEN NAKUP DO 10 ČEKOV
24 UR
ZASEBNA
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. Te,-: 063'
ŽALEC
Celjska c. 3/a, Žalec
Mob.: 0609 616-786
Ambulantni čas:
ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.

KURILNO OLJE
TRSCS «boje
tel.7t 0-0-7 JO
m
NAROČILA PO
telefonu: 710-0-710 ali 707-420
HVALA ZA ZAUPANJE
Podlogi, 3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 0609 646 202
Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
Trgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554
Herman Albin, s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116
taMte ** «•**»«*. «ftMgk. mwMwlwi. ün «tBWwm ft**» «WM Vf. .«fit »MMKI
« m m «s. «k* m m » m
w.» m m
Xi Wi Jk m.
1p%.3j	4ü:.2S>%cm SJ.T
755#) 3k 20.	1£.434,00 Stili
1-1.2 X 24	26,306,06..	SH
12,4 3t 24	30.363.00	SÜT
9,26x 24	23.06400	SH
4mim,mm
460/70 Kt; 34	94.081.00 SIT
10,5 X 20 com 40.420,00 SIT
■■■■
* ck k ä&'ö w*
mt
kru

-3
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703-30-30, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022, Petrovče tel.: 707-930, Ostrožno tel.: 472-630
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani kupci!
Za nami je odprtje novega lokala v Grižah, pred nami pa odprtje kioska v centru Velenja. Z mislijo in lepimi željami smo že tudi pri Vranskih poletnih večerih in naši prireditvi “Zvestoba se nagrajuje”.
Ob dnevu državnosti vam iskreno čestitamo in vam želimo prijetne poletne dni!
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
IVA	AVTO D ELI
Šempeter 126 f>, 3311 ŠEMPETER, Tel: 063/700-16-11
CHAMPION
Lucas	-frWT jsLt 1
	
eiF3
in maziv«
Blagovne znamke: Zastava,
Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat,
Rover, Renault, Peugeot, Opel,
Nissan, Mitsubischi, Mercedes,
Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat,
Daihatsu, Daewoo, Citroen,
BMW, Audi, Alfa
Želimo vatno vožnjo in se priporočamo m obisk!
d.ao,
PRODAJNI CENTER - TRGOVINA Z GRADBENIM LATKOVA VAS	MATERIALOM
Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251
OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ...!!!
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
AKCIJSKE CENE:
STREŠNIK BRAMAC magnum 1343 SIT/M2 z dostavo in razkladanjem
BRAMAC BOBROVEC 51SIT/kos CEMENT 774 SIT/vrečo APNO 398 SIT/vrečo MIVKA 408 SIT/vrečo MODUL 83,90 SIT/kos Vse cene so z DDV.
Do 15 % popusta na ostale materiale: kritine Bramac, Salonit, Tondach, Creaton, Tegola, hidro in termo izolacije, fasade, opeko in opečne izdelke, armaturne mreže in bet. železo, Schiedel dimnike, prane plošče, tlakovce, robnike
NOVO
Točenje premazov za zaščito lesa Bori ____________in prodna sanitarne keramike.__________
V SAM-u NISI NIKOLI SAM.
IZDELUJEMO;
•	cvetlična korita, fo ,
•	elemente za ograje
•	elemente za brežine
•	tlakovce, plošče
•	robnike
•	tople grede, kompostnike
•	kamine, umivalnike
•	mulde, galanterijo
NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE
1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408
m
Prodaja gradbenega in tehničnega blaga
TU#
obrteša vas 46 b EMPETER 063/ 700 15 10
Po ugodnih cenah vam nudimo fasade:
II
in premaze za les:
^SB> i
KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM
maj2000
Kronika
Kapelica v spomin na žrtve
Ob prvi obletnici tragične nesreče na železniškem prehodu pri Podlogu, v kateri so umrli štirje otroci, so na mestu nesreče in v tamkajšnji kapelici zagorele številne svečke, ki so jih prižgali svojci umrlih. Ti so v kapelici postavili tudi
ploščo z imeni umrlih otrok. Blagoslov plošče in obnovljene kapele bo predvidoma konec junija, v okviru prireditev ob prazniku KS (c)empeter.
K.R.
DRAGO JUG
iz Žalca
Pomladno cvetje naznanja prebujanje novih upanj, ljubezni ter hotenj in zgodi se, da se sredi novega nekaj ustavi, utihne, umre. Tako se je ustavila življenjska pot našega sodelavca. Umrl je Drago Jug, obratni tehnik v Kuhalnih aparatih. Klonil je pred trdovratno boleznijo. Njegova delovna pot v Gorenju se je pričela pred devetindvajsetimi leti, ko je prišel kot elektrikar iz Agroservisa in v proizvodnji štedilnikov delal kot medfazni kontrolor. Postal je skupinovodja na tretjem montažnem traku in od leta 1984 naprej je delal v vzorčni delavnici. Poznali smo ga kot mentorja mnogim pripravnikom. Številnim zaposlenim je pripomogel, da so pridobili znanje in izkušnje za delo kontrolorjev in mojstrov. Bil je poln neugnane radovednosti in želje po znanju. Zanimal se je za veliko stvari, rad je razpravljal, vendar se ni nikoh postavljal pred drugimi. Bil je skromen in samokritičen. Sodelavci smo cenili njegovo delo, znanje in poštenost. Zato smo ga izvolili v delavski svet in leta 1997 v svet delavcev.
Izgubili smo dobrega sodelavca, vendar bo v nas živel spomin nanj.
Izguba je boleča tudi za njegovo življenjsko sopotnico Zeljano in hčerko Mojco.
Sodelavci Kuhalnih aparatov
V SPOMIN
ČRNA KRONIKA	g	MALI OGLASI
Smrt minerja
V sredo, 3- maja popoldne se je pri miniranju v tunelu Jasovnik zgodila delovna nezgoda, ki je zahtevala smrt minerja Jasmina B. (33), državljana BIH.
Do nezgode je prišlo pri vrtanju in miniranju v desni cevi tunela, 1060 metrov v notranjost. Delavci STC Ljubljana in Cestogradnje Maribor so na čelu tunela z vrtalno opremo naredili približno 30 vrtin za eksploziv. Miner Jasmin B. je vanje namestil eksploziv, strojnik Ivan M. pa je vrtalno opremo, težko okoli 26 ton, prestavil naprej in zategnil ročno zavoro. Pri detonaciji pa je vrtalna oprema začela drseti nazaj in zapeljala čez minerja, ki ni uspel pravočasno odskočiti. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče, hudo poškodovan pa je bil Tomaž K. (23) iz Maribora.
Nezgoda na Mirosanu
V Sadjarstvu Mirosan v Kasazah se je v ponedeljek, 8. maja zjutraj hudo poškodovala delavka, ki se je s sodelavcema pripravljala na škropljenje. Sonja T. (40) iz Kasaz je stopila v delovno območje kardana pri traktorju s priklopljeno škropilnico, ta pa jo je zagrabil za oblačila in nato za roko. Pri tem je utrpela hude telesne poškodbe.
Požar
V petek, 5. maja, je nekaj po 13. uri zagoralo v kuhinji stanovanjske hiše Marije D. v Ojstriški vasi. Po ugotovitvah preiskovalcev je Marija pomotoma vključila grelno ploščo na štedilniku, na kateri je stala ponev z oljem, nato pa odšla na vrt. Zaradi pregretega olja se je le-to vnelo, požar pa se je razširil na kuhinjske elemente. Ogenj so omejih sosedje, pogasili pa gasilci.
Poškodovanje
avtomobila
V petek, 12. maja popoldne je 55-letna Herta M. na Efenkovi ulici v
Žalcu stopila do osebnega avtomobila Renault 5, last Zdravstvenega doma Žalec. Z nogo je večkrat udarila v avtomobil in zvila brisalce. Zdravstveni dom je s tem utrpel za kar 100.000 tolarjev škode.
Prehitro z avtoceste
V soboto, 13- maja popoldne se je na izvozu avtoceste Arja vas -Vransko, zunaj naselja Mala Pirešica zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala.
Iztok B. (21) iz Celja je z osebnim avtomobilom peljal z avtoceste iz smeri Celja proti izvozu Arja vas. Na izvozu, v neposredni bližini križišča z glavno cesto Arja vas - Velenje, je dohitel osebni avtomobil, ki ga je vozil 59-letni državljan hirčije, sicer iz Nemčije. Iztok ni uspel pravočasno zmanjšati hitrost in je trčil v vozilo pred seboj, pri čemer je bil turški voznik hudo telesno poškodovan.
Trčenje v Preboldu
V ponedeljek, 15. maja zvečer sta na Hmeljarski cesti v Preboldu trčila mopedist in kombi.
Sašo H. (27) iz Matk je iz smeri Dolenje vasi vozil kombinirano vozilo, za njim pa je pripeljal voznik kolesa z motorjem Gregor S. (16) iz Matk. Ko je kombi zavijal v desno na parkirišče, je Gregor trčil v njegov desni bok in padel, pri tem pa utrpel hude telesne poškodbe.
Izginila kipca
V noči na soboto sta iz kapelic v Rakovljah in Galiciji izginila nabožna kipca visoka približno 120 cm. Policija domneva, da bi lahko tatvino izvršil isti storilec, ki ga še iščejo. Občina Braslovče in Župnijski urad Galicija sta bila skupaj oškodovana za približno 400.000 tolarjev.
PRODAM VISOKOVALNE SALONITKE, stare dve leti, 160 kosov. Cena po dogovoru. Tel: 063 728-035
Ugodno prodamo KOPALNO KAD, ROZA BARVE. Cena po dogovoru. Tel: 063 728-035
OSEM KILOMETROV IZ CELJA, NA SONČNI LEGI, PRODAMO PARCELO ZA VIKEND. Cesta do parcele, voda v bližini 100 metrov, elektrika 50 metrov. Cena po dogovoru.
Tel: 063 728-035
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN S. P.
AR SISTEMI - TEL.: 063/710-06-90
UGODNO PRODAM OBIRALNI STROJ ALAIS H, lahko tudi po delih. Informacije na tel: 710-13-70 ah 0609/635-868
Male oglase
sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (rumena stavka pri Občini Žalec),
Ulica Savinjske čete 4,
33IO Žalec,
tel: 710-23-80, faks: 710-23-81
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame
PAVLE VERK
iz Dolerle vasi 24 v Preboldu
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku.
Hvala za pisne in ustne izraze sožalja, tihe misli in stike rok, ob katerih smo zaznali, da nismo sami in so nas ob tej težki izgubi bogatile in dajale moči.
Hvala za prelepo cvetje, sveče in svete maše. Prisrčna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku, gasilcem, godbenikom, pevcem in pogrebnemu podjetju Ropotar za lepo opravljene stroritve.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti sin Branko z družino
Vse je prazno, le spomin ostane kot zlati prah v večni reki življenja.
ZAHVALA
Izgubili smo našo drago mamo, babico in sestro
OLGO FONDA
iz Ločice pri Polzeli (5. 4 1926 - 4 5. 2000)
Spomin na njeno dobroto in toplino ne bo nikoli zbledel. Nikoh ne bomo pozabili tudi vseh vas, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine z zdravljenjem ali prijazno besedo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in pokazali, da ste jo spoštovali in imeli radi. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, poklonjeno cvetje, številne svečke, svete maše in darove za potrebe cerkve. Prisrčna hvala dr. Janezu Cukjatiju, ZD Polzela, družini Ulaga, g. župniku Jožetu Kovačecu za lep pogrebni obred, g. Jaku Jeršiču za besede slovesa, Tovarni nogavic Polzela, pevcem za odpete žalostinke, KS Polzela in pogrebni službi Ropotar.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: sin Mirko, hčerka Mihaela z družino in sestra Marija
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice
JOŽEFE PETROVEC
iz Pongraca 130
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala sosedi Maijani Turnšek za vso pomoč. Posebna hvala celotnemu osebju Doma oskrbovancev na Polzeli.
Hvala govornici ga. Ropotaijevi, pevcem, gospodu župniku, KS Griže, Zvezi borcev Griže ter pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: sinova Viki in Stanko z družinama ter hčerka Elica z družino.
Kronika
april2000
Ločitev je naša usoda, ponovno srečanje nase upanje.
V SPOMIN
4. junija bo minilo leto tihe bolečine in žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
ANA REGORŠEK
iz Ločice pri Polzeli.
Spomin je edini cvet, ki ostane, ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne.
Povsod se nam prikazujejo črke v kamnu, kjer je Tvoj dom, kjer rožice cvetijo in svečke gorijo, oči se pa nam solzijo. Hvala vsem, ki se jo z lepo mislijo spomnite.
Vsi Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE HRIBAR
roj. Likovič, iz Matk 33
se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči vsi njeni.
22. maja je minilo že drugo leto, odkar je tvoje sonce za vedno zašlo, vendar bomo v naših srcih vedno čutili toploto, ki jo je oddajalo.
Vedno boš v naši bližini, v najbolj veselih dneh in najtemnejših nočeh. Globoko v sebi čutimo, kako si nam blizu, tvoja prisotnost nas nikoli ne zapusti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, sestre in ome
DANICE HUDOVERNIK
iz Liboj.
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji v spomin prižigate svečke.
Žalujoči: sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
TEL. 063 572 00 03.572 06 60 7000-640
Zahvale
sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu.
Uredništvo je v Bergmannovi vili (irumena stavka pri Občini Žalec),
Ulica Savinjske čete 4,
3310 Žalec,
tel.: 710-23-80, faks: 710-23-81
STRAHOVNIKdoa
Pogrebna služba
- z dolgoletno tradicijo,
- s konkurenčnimi cenami,
- široko ponudbo storitev in opreme.
Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 063/ 716-810
710-30-10 GSM: 041 425-620
Na uslugo smo vam ob vsakem času!
I ________________________________
Edini, ki ostane močan nad vsemi Edini cvet, ki ne ovene Edini val, ki se ne razbije Edina luč, ki ne ugasne
V SPOMIN
14. maja je minilo leto žalosti, bolečine in tihega spomina na našega naj dražjega
SILVA OŽIRJA
iz Andraža 11.
Počivaj v miru, dragi Silvo. Naše misli so vedno pri tebi. Ponosni smo in hvaležni, da si bil z nami.
Hvaležni smo tudi vsem, ki se ga spominjate, pristopite k njegovemu preranemu grobu, mu prinašate cvetje in prižgete svečke.
Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala.
Z bolečino v srcu: žena Marjana, sin Gregor, hči Etnica, ata, mama ter svaka Jože in Ferdo z družinama.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, in stare mame
TONČKE VODEB
roj. Pungartnik iz Pongraea 79
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala župniku, godbi in govornici. Žalujoči:
mož Slavko, hčerki Vera in Tatjana z.družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina, moža in očeta
DRAGA JUGA
iz Žalca (1948 - 2000)
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem Gorenja, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče in za vse trenutke, ko ste bili z nami v neizmerni žalosti.
Hvala častitim duhovnikom, pevcem in trobentaiju za odigrano Tišino. Prav tako hvala zdravstvenemu osebju bolnice Topolšica in osebju ZD Velenje, govornici za plemenito izražene besede in Pogrebni službi. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama, oče, žena in hčerka ter vse družine Jug, družina Fedran in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in dedka
MILANA JELENA
iz Ponikve 44 pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sv. maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem pevcem, organistki, govorniku g. Jelenu in trobentaču.
Zahvala tudi g. opatu Jezerniku ter župniku g. Kraševcu za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi Bjegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ANE ZAVSKI
iz Ložnice pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo za ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše.
Posebna hvala sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, ZD in patronažni službi Žalec, Bolnišnici Celje, župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
Delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje, a ostala je praznina in tiha bolečina.
V SPOMIN
ROZALIJI TOMINŠEK
iz Zabukovice.
31. maja mineva tri leta, odkar te je premagala zahrbtna in huda bolezen.
Odšla si tja, odkoder ni vrnitve, a v naših srcih boš živela večno.
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Hčerka Tatjana z družino
maj2000
Zanimivosti
Člani Lovske družine Gozdnik Griže
Griški lovci tudi kosci
Pred dnevi so se člani Lovske družine Gozdnik Griže preizkusili tudi v košnji. Da bodo imeli pozimi dovolj krme za divjad in da bi zaustavili zaraščanje hribovskih travnikov, so se odločili, da bodo pokosili opuščene višinske travnike na tako imenovani Festungi.
Festunga leži na vzhodnem delu Gozdnika, z nje pa je zelo lep razgled na vzhodni del Savinjske doline in še bolj oddaljene hribe. Domačije m že dolgo ni več, saj je pogorela še pred vojno, sedanji lastnik travnikov pa je zadnja leta košnjo oddajal. Lani travnik ni bil pokošen in že se je pričel zaraščati. Zato so se griški lovci odločili, da bodo približno hektar velik travnik pokosih sami. Prva košnja zaradi stare trave ni bila uporabna, bodo pa za zimsko krmljenje divjadi spravih otavno košnjo.
Da bi bilo vse skupaj bolj zanimivo, so se poleg dveh kosilnic dela lotih “po starem”, torej s kosami. V sončnem, a razmeroma hladnem dopoldnevu delo ni bilo tako zelo naporno, so pa po starem običaju zraven tudi zapeli in se vmes seveda okrepčali z dobrotami, kakršne so poznah že naši predniki.
V akciji je sodelovalo 15 lovcev. Kot je povedal Brane Salobir, ki je pri ID Gozdnik referent za lovsko strelstvo, je vseh griških lovcev 47, v njihovem revirju pa je veliko srnjadi, nizke divjadi, divjih prašičev, pa Uidi nekaj divjih petelinov, gamsov in celo muflonov. Da bi omejih škodo, ki jo divjad povzroča kmetom, divjad krmijo. Imajo celo avtomatsko krmilnico. Krmo pridobijo s košnjo pri lovskem domu, imajo pa tudi dve krmni njivi z ohrovtom.
K. R.
Krap velikan
Iddi Savinjčani imajo srečo pri ribolovu v Šmarhnskem jezeru. Med njimi je prav gotovo Simon Thrnšek iz Založ, ki ima dolgoletno ribiško prakso in kar nekaj lepih trofej. Mednje bo lahko postavil krapa luskarja, ki ga je pred dnevi ulovil v Šmarhnskem jezeru. Krap je imel
zavidljivo težo - kar 19,60 kg. Simon se je mučil pol ure, da je velikana potegnil na suho. Po besedah Simona Turnška je v Šmarhnskem jezeru še vehko takih velikanov, zato imajo tudi drugi ribiči možnost ulovih tako trofejo.
T.T.
Simon Turnšek s krapom
Jurček v maju redkost
Stane z jurčkom
Rafko Zabukovnik, 84-letna kmečka korenina iz zaselka Lovče pod Goro Oljko, je tokrat že četrtič gostil izdelovalce salam in želodcev iz zaselkov nekdanje KS Andraž. Srečanja so se začela prav na njegovo pobudo in obdržala svoj prvotni namen, veselo druženje sokrajanov. Ob tem udeleženci bogato obložijo mize z izvrstnimi suhomesnatimi izdelki, predvsem salamami in želodci, gospodinje pa poskrbijo, da ne
manjka dobrega domačega kruha, pohc in drugih dobrot. Srečanje nima tekmovalnega značaja, zato izdelkov ne ocenjujejo, se pa izdelovalci med seboj prav gotovo pomenijo, si svetujejo in izmenjajo izkušnje. Na tokratnem srečanju se jih je zbralo največ doslej, svojemu gostitelju Rafku Zabukovniku in njegovi ženi, pa so v znak hvaležnosti izročili spominsko shko.
T. Tavčar
S srečanja.
Iz leta v leto bolj veselo
Riba da te kap
Ludvik Poznič iz Prebolda je priložnostni ribič. Ko si zažeh malo sprostitve ob vodi, kupi enodnevno dovolilnico za ribolov in poizkusi svojo ribiško srečo. Pred časom se mu je ta nasmehnila kot še nikoh prej. V Slivniškem jezeru, kjer je že večkrat lovil, mu je uspelo izvleči iz vode kar 130 cm dolgega in 17 kg težkega soma. Veselja ob tem ni manjkalo, prav tako tudi ne pojedine, ki je sledila.
D. N.
Ludvik Poznič s svojim ulovom.
Stane Perger iz Preserje je vnet gobar že od mladih nog. Pozna številne skrite kohčke, kjer rastejo gobe. Skoraj da ničesar in nobena goba ga ne moreta več presenetiti, kljub temu pa izjeme so.
Tako je bilo tudi pred kratkim, ko
je stikal po gozdu in naletel na jurčka. Če bi jurček zrasel v času, ko jurčki pač rastejo, ne bi bilo nič posebnega. Po besedah g. Staneta pa je za ta čas pravi posebnež, povrhu še vehk in dokaj dobrega zdravja.
T.T.
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/710-23-80, faks: 063/710-23-81, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Ivan Jošt, Milan Lesjak. Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk; Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov.
limone na domačem vrtu
Zadovoljna Danijela Travnikar ob limonovcu
Včasih je veljalo, da v Savinjski dolini rastejo in rodijo jablane in hruške, agrumi, med katere sodi tudi limona, pa ob morju, na toplem. Danes se vse to spreminja. Vehko je ljudi, ki na domačem vrtu gojijo rastline, ki niso avtohtone, a kljub temu dobro uspevajo. Med temi je gotovo
Danijela Travnikar iz Pariželj, ki že sedem let skrbno neguje drevesce limonovca in že nekaj let pobira pridelek. Letošnji pa je vsekakor prekosil vse dosedanje. Na drevesu je kar 80 zlatorumenih sadežev, tako da bodo kaj hitro primerni za čaj ah za hmonado.	T. Tavčar
Deset let Snežne Jame na Raduhi
Letos mineva deset let, odkar so preboldski jamarji odprli za turizem Snežno jamo na Raduhi, ki je najvišje ležeča turistična jama pri nas in med najvišje ležečimi v svetu. Doslej si je njene lepote in zanimivosti ogledalo že na tisoče ljudi. Njen glas so po svetu ponesli tudi že mnogi tuji obiskovalci, ki so prišli v Slovenijo iz Evropskih dežel pa tudi iz Amerike, Japonske in drugih oddaljenih držav.
Jubilejno leto bodo preboldski jamarji obeležili s posebno slovesnostjo, ki bo v nedeljo 18. junija ob 11. uri. Slovesnost bo pred vhodom v Snežno jamo, na njej pa bodo s kul-
turnim programom sodelovali tudi Savinjski rogish in pevci pevskega zbora Blaž Arnič iz Luč. Ob tej priložnosti pa bo tudi podelitev transverzalnih značk, ki jih vsako leto podeljujejo pri eni od jam, ki so vključene v turistično jamsko transverzalo. Ob tem velja dodah, da so prav v preboldskem klubu nosilci organiziranost te transverzale, ki vključuje 19 turističnih jam in dva opuščena rudnika, Mežico in Idrijo.
Z letošnjo turistično sezono začnejo jamarji prvi vikend v juniju. Do takrat naj bi rešili tudi problem vode v vhodnem delu jame ter na nekaterih mestih po jami še namestili dodatne ograje. Dela bo torej več kot dovolj.
D. N.