Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dbi. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 48 Maribor, sreda, dne 16. junija 1937 Leto XII Politično zlo kjer ni svobode. Politično življenje naroda in države je torišče razglabljanja in polemike o upravljanju javnega življenja. Narod ali država je živ organizem, ki mora imeti svobodo, da razglablja o načinu svojega življenja in o načrtih in problemih, kako naj si uredi svoje razmere, da se bo ugodno razvijal ter se gibal po pravi poti k boljšemu in popolnejšemu življenju. Zato je potrebna svoboda mišljenja in izražanja. To ne zahtevamo samo socialisti. To zahteva gospodarstvo tudi in narod sploh. Ni to naš »izum«. Filozofi in politiki vedno in vedno na-glašajo, da je treba vsak narod zadovoljiti s to pravico. Narod, ki ni svoboden, kuje svoje tajne načrte, razkraja se pametna ideologija (na-ziranje) v njem ter postaja bolj in bolj apatičen (ravnodušen) ali pa prevraten v družbi. Še ena velika slabost preti nesvobodnim narodom, ki morajo držati jezik za zobmi. Ta slabost je apatija (ravnodušnost, otopelost) in duhovna degeneracija (propadanje). To zlo je jako veliko, ker ruši tudi najtemeljiteje zgradbe človeške družbe, duhovne in fizične (telesne). T'rrt afera. Z državnega posestva Belje so prodajali neki zagrebški tvrdki sladkorno repo globoko pod ceno. Revizorji so zahtevali od prizadetih uradnikov prvo kritje škode v znesku pol milijona dinarjev. V Ženevi razpravljajo o mednarodnih delavskih 23. zasedanje Mednarodne konference dela Ženeva, 9. junija 1937. V Ženevi zaseda od 3. do 25. junija 23. mednarodna konferenca dela. — Konferenci prisostvuje 168 delegatov iz vseh držav, ki so članice Društva narodov. Nemčija in Italija nista poslali delegatov. Delegati se dele v tri grupe: delegati vlad, delodajalcev in delavcev. Poleg delegatov je veliko število ekspertov vseh treh grupacij, Jugosl. vlado zastopa minister Cvetkovič, delodajalce Čurčin, delavce pa s. Bogdan Krekič iz Beograda. Za predstavnika konference je bil izvoljen Sean Lemas, irski minister dela, za podpredsednika pa s. Bogdan Krekič, Konferenca obravnava poročilo ravnatelja Mednarodnega urada dela, varnostne predpise proti nezgodam za odre in dvigala v gradbeni industriji. Skrajšanje delovnega časa v tekstilni industriji, v grafični industriji in v kemični industriij. Problem javnih del in vprašanje nezaposlenosti. Izpremembo konvencije o najnižji starosti mladoletnih pri sprejemu v delo. (Predlaga se, da sme biti naj- pravicah nega urada dela je govoril tudi s. Krekič, čigar izvajanja so izzvala o-gromno odobravanje. Konferenca bo trajala radi obširnega dnevnega reda do 24. ali 25. t. m. V nedeljo, dne 20. junija bo odkritje spomenika umrlemu direktorju Mednarodnega urada dela Albertu Thomasu. Te svečanosti se udeleži tudi predsednik francosko vlade s. Leon Blum. Ker bo s. Blum govoril tudi na mednarodni konferenci dela, vlada med delegati vseh treh grup za njegov prihod veliko zanimanje. J. L. Volne priprave In socialna pravica Direktor H. Buttler v svojem poročilu za 23. mednarodno konferenco dela v Ženevi: nižja starost mladoletnih pri sprejemu v delo 15 let. dosedaj je bila 14 let). Konferenca bo pred zaključkom izvolila tudi nov upravni odbor. Za vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, je izvoljena posebna komisija iz enakega števila zastopnikov vseh treh grupacij. V komisiji za konvencijo o skrajšanju delovnega časa v grafični industriji (od 48 na 40 ur tedensko) sodeluje kot ekspert s. Stark Evgen iz Zagreba, v komisiji za skrajšanje delovnega časa v tekstilni industriji pa s. Jakomin Lovro iz Ljubljane. K poročilu direktorja mednarod- »Med vojnimi pripravami in socialno pravico ne more biti nikdar pomirjenja. Z gospodarskega in z moralnega stališča si oboje dijame-tralno nasprotuje. Priprave za vojno se morejo vršiti samo na račun manjših ali večjih žrtev civiliziranega življenja. Socialna pravica ne more biti uveljavljena, če se sile proizvajanja ne porabljajo edino za miroljubne cilje, ker je splo- šni napredek človeštva brez miru nemogoč. Oni, ki sodelujejo na uresničenju idej mednarodne organizacije dela, so očiti služabniki miru. Kolektivna varnost ni samo politično pojmovanje. Da postane stvarnost, je potrebna narodna in mednarodna gospodarska ureditev, čemur je temeljni kamen — socialna pravica.« Volilni uspeh socialistične delavske stranke v Luksemburgu Obenem zavrnitev zakonskega osnutka za zaščito države. Dne 6. junija so bile parlamentarne volitve na Luksemburškem; volili so polovico poslancev. Pri volitvah je pridobila socialistična delavska stranka 3 nove mandate. Novi parlament izgleda tako-le: socialisti 18, neodvisni (dve skupini 6); vlada : katoliki 25, liberalci 6. Obenem je ljudstvo s 70.000 proti 67.000 glasovi odklonilo vladin zakonski osnutek o zaščiti države, ki je bil očitno naperjen proti komunistom. Ta zakonski osnutek je propadel največ po zaslugi socialistične stranke in strokovnih organizacij, ki so sicer odkkailg enotno fronto, storile pa ’ , te*nu in kljub neupravičenim napa om v polni meri svojo dolžnost. Zakon o zaščiti države propadel tudi Švici. Reakcijonarne sile so tudi v Švici začele z akcijo za uvedbo zakona o zaščiti države. Zvezni svet je osnutek že izdelal. Energični protiakciji socialnih demokratov in strokovnih organizacij se je zahvaliti, da je vlada ta zakon, ki je bil tudi tu naperjen proti komunistom, odstavila z dnevnega reda. Kljub napadom vrši socialna demokracija vsepovsod svoje socialistično poslanstvo predvsem v boju za svobodo in demokracijo. —///— Socialistično delavstvo držav male antante je danes v prerahlih stikih med seboj. O dogodkih in položaju so socialistična gibanja teh dežel premalo informirana in premalo usmerjajo enotno svojo politiko ob aktualnih vprašanjih domače in mednarodne politike. Zato je novo načelstvo češke socialno demokratične stranke sklenilo, ustanoviti socialistično tajništvo male antante, v katerem bosta po dva zastopnika socialističnega gibanja vsake dežele male antante. To tajništvo se sestane vsaj vsako leto enkrat. Prvič se sestane v Pragi 1938 ob proslavi šestdesetletnice ustanovitve češke socialnodemokra-tične stranke. ?tavke v ame" riški Železni Industriji Več desettisoč stavkajočih. V ameriški železni industriji so v teku velike stavke, ki pa se utegnejo razširiti tudi na druge industrije. Kljub Rooseveltovi delavstvu prijazni politiki si morajo delavci svoje Pravice in poboljšanje svojih mezd šele priboriti. Stavke spremljajo silni izgredi. Vendar pa o teh izgredih in stavkah evropsko časopisje niti senco toliko ne piše, kot pa o najmanjši stavki v Franciji. Deloma je po sredi tudi zadrega, kajti v Zedinjenih državah so delavci v ogromni večini volili demokratsko stranko, ker reakcija tega gibanja ne more pripisati komunistom, i pa rajše molči. Osem ruskih generalov obsojenih na Prvi med njimi general Tuhačevski. smrt in ustrellenih V Rusiji se kar vrste procesi proti odličnim bivšim funkcionarjem in sodelavcem v ruski revoluciji in pozneje. Obtoženi so bili sedaj veleizdaje generali Tuhačevski, Jakir, Uboše-vič, Kork, Eidemann, Feldmann, Primakov in Putna. Tudi Gamarnik je veleizdajalec in se je umaknil obsodbi s samomorom. Rusko uradno obvestilo pravi, da je preiskava ugotovila krivdo obtožencev. V zvezi so bili s tujo in celo z dvema državama, s katerima so se pogajali tudi glede odstopa ruske zemlje. Uradno poročilo pravi dalje, da so obtoženci brez ugovora priznali svojo krivdo. Socialistično tajništvo driav male antante Sedež tajništva v Pragi Organizacija tajništva odgovarja potrebi časa in jo zato tudi naša socialistična javnost le pozdravlja. Kolektivne pogodbe v Franclji podaljšane Francoska poslanska zbornica je vse veljavne kolektivne delovne pogodbe podaljšala za šest mesecev. — Za podaljšanje je glasovala 568 poslancev (soglasno). Podaljšanje se nanaša na vse pogodbe, ki bi potekle v dobi od 1. junija do 25. novembra 1937. ________________ Karl Seitz, bivši dunajski župan, na grobu Glocklove vdove. Minuli teden so pokopali na Dunaju vdovo sodružico Glocklovo, katere soprog je bil organizator modernega šolstva v dunajski socialistični občini ter je postal žrtev sedanjega režima že pred par leti. Ob grobu se je poslovil od nje bivši dunajski župan s. KaU Seitz, ki je prvič mogel nastopiti javno pod sedanjim klerofašističnim režimom. Konvencijo o trgovini z belim blagom je Jugoslavija podpisala. Naj jo tudi izvaja, *..»■* . Sovjetski letalci nameravajo nreko severnega tečaja poleteti v Ameriko v San Frančiško (v Kaliforniji). bo končno merodajno, če se ruski narod strinja s politiko režima ali ne. To bo pokazala bodočnost. Danes pa je v resnici težko soditi in presojati dogodke, ki se gode daleč od nas in ne da bi prejemali objektivna poročila o namerah in pomenu ruske politike. Navedeni generali so bili obsojeni na smrt in še tisti dan ustreljeni. Ker je proces zaprepaščal rusko javnost, so sovjetska mesta demonstrativno zahtevala takojšnjo izvršitev smrtne obsodbe. * Proces čiščenja je strašen. Vendar obsodbe vodilnih ljudi, kakor jih je mnogo, ne morejo imeti vpliva na politični razvoj v Sovjetski Rusiji. — Tudi najnovejši proces pomeni politično čiščenje v stranki in oblasti, ki se. je previdno uvedlo in postavilo primerne nadomestne sile v obrambo Stalinove oblasti in njegove politike. Enaki procesi se vrše tudi po drugih diktatorskih deželah. V Rusiji pa Krvavi boji za Bilbajo Protiofenziva vladinih čet v pokrajini Burgos, na aragonski fronti in pri Cordobi V severni Španiji, v baskiški pokrajini, so v teku silna krvavi boji za posest mesta Bilbaja. Nacisti so pred enim tednom začeli z novo ofenzivo. V boj so pognali vse svoje razpoložljive sile in okrog 150 bombarderjev. Vsled premoči v zraku so nacisti z uspehom naskočili drugo obrambno linijo Baskov pred Bilbajem. Baski se bore z izredno hrabrostjo in vztrajajo v od bomb razdejanih okopih do poslednjega moža. Izgube nacistov, ki so tvegali prodiranje so strašne, kajti Baski so jih iz svojih razrušenih postojank postreljali na kupe, predno so se umaknili. S svojo ofenzivo so nacisti na dveh mestih prodrli takozvani »železni o-broč« okrog Bilbaja, t. j. zadnjo o-brambeno linijo pred mestom in sedaj vrše napade na mesto samo. Baski branijo vsako ped zemlje. Franco hoče na vsak način zavzeti Bilbao, da bi imel v inozemstvu pokazati vsaj en uspeh in svojim life-rantom, ]*-• t i li liliji, vzbuditi upanje, da bosta dobili plačane svoje dobave z železno rudo iz okolice Bilbaja. Pa tudi sicer zahteva Francov položaj- da se doseže kakšen vidnejši uspeh, dasi zavzetje Bilbaja ne pomeni ničesar drugega, kot zavzetje vsakega drugega mesta. Severna fronta ja za Franca neprijetna, za republikansko vlado pa v toliko nerodna, ker med severom in vzhodno Španijo ni nobene veze, razen po zraku, pa še ta pot je tako dolga, da jo letala brez vmesnega pristajanja težko zmagajo. Kljub temu pa je madridska vlada zadnje dni poslala 60 letal Baskom na pomoč. Začetek ofenzive na aragonski fronti Ako vsi znaki ne varajo, je končno začela vojna tudi na aragonski fronti, kjer tvorijo jedro čet Katalonci. Z bojišča na odseku Saragossa— Huesca, poročajo, da so vladine čete prešle v ofenzivo in v teku dveh dni prodrle 15 km v dolžini. S tem so se zlasti približale Saragossi, glavnemu oporišču nacistov, ki že leži v ognju republikanskih topov. Na tej fronti so posegle v boj tudi znatne letalske sile, ki so pričele bombardirati Saragosso in zaledje. Vladina ofenziva v burgoSki pokrajini Na jugu baskiške pokrajine, iz smeri Santandra je pričela baskiška armada z drugo razbremenilno ofenzivo proti pokrajini Burgos. Ofenziva zaznamuje uspehe in bi nadaljnje napredovanje utegnilo resno ogroziti uspehe Francovcev pred Bilbajem. Vladina vojska prodira tudi proti Cordobi Tudi na jugu, pri Cordobi, iz smeri Villaharta, so prešle vladine čete v napad. Pri Segovlji se zadnje dni napadi vladinih čet niso ponovili, vsekakor je to pripisati dejstvu. da je treba preko pogorja Gu-darrame spraviti čete in vojni materi-jal v od vladinih čet zavzeto pokrajino, predno bo nadaljevanje uspešno započete ofenzive mogoče. PoSkodovana nacistična križarka „Baleares“ Vladina letala so z bombami poškodovala nacistično križarko »Bal-cares« v pristanišču Palme na otoku Malorca. Križarki »Baskir« in »Jose Lois Diaz« sta v Biskajskem zalivu napadli nacistično križarko »Almirante Cerveras«, ki se je morala naglo u-makniti. Nad 1000 Italijanov je padlo od 8. do 18. marca pri Guadalajari. Mied padlimi je tudi general fašistične milice Alberto Luzzi. Dotna in fta st/ciu Zavedni delavci so pravilno razumeli prihovske dogodke kot razra-čunanje dveh fašizmov med seboj. — Fašistične metode nasilja od metanja jajc, kamenja, pa do klanja, streljanja, požiga in umora, je treba odločno obsoditi in pozvati vso javnost, da ne sledi niti orjunskim, niti klerikalnim fašistom na poti v barbarstvo. Delavci so dobili že dovolj brc z ene in druge strani, da res nimajo nobenega povoda iti niti z enimi, niti z drugimi, zlasti ne s tistimi, ki še danes krijejo morilca trboveljskega rudarja Fakina. »Slovenec« je poln besa na komuniste, dasi so se nekateri levičarji v zmotnem presojanju položaja, to pot naravnost ponujali klerikalcem za enoten nastop proti fašizmu in so se v Ljubljani hoteli udeležiti celo mrtvaškega sprevoda pok. Dolinarja, pa so jih pristaši »Straže v viharju« nagnali. »Slovenec« gre še celo dalje in pravi, da komunisti pomagajo orju-cem! Orijunci pa zopet očitajo komunistom, da pomagajo klerikalcem. — Nazadnje se bodo gospodje pobotali — kadar je šlo proti delavstvu, so si bili vedno složni —< in vsega bodo krivi komunisti. — Socialistično delavstvo ve, da v boju za demokracijo* ne more iskati zaveznikov niti pri klerikalcih, niti pri orjuncih, ampak pri ljudstvu, ki misli s svojo glavo in ceni svobodo. Pogreba ubitega Dolinarja sta se udeležila notranji minister dr. Korošec in dr. Krek, vendarle v svojstvu funkcijonarjev JRZ, ne pa kot zastopnika vlade. Vlaila SO I. j>Jfi Požig sokolskega paviljona v Ljubljani. Kot odmev prihovskega umora katerega žrtev je postal klerikalni akademik Dolinar, lahko smatramo požig sokolskega paviljona na letnem telovadišču v Ljubljani v noči od .12. na 13. junija. Banska uprava je o tem izdala komunike. — »Slovenec« pa poroča obširno, da so se s tem v zvezi vršile v Ljubljani ulične demonstracije in so demonstranti vzklikali proti dr. Korošcu, cerkvi, papežu in Vatikanu. Naslednji dan pa, da so isti izgredniki pretepali katoliške di-jaikei na cesti. Banovinska naredba o minimalnih mezdah v dravski banovini bo spravljena najbrže še ta mesec pod streho. Vrše se te dni še posvetovanja in pogajanja najprej med strankami in končno izide nareba. Minimalne mezde so kočljivo vprašanje, ki ga tudi delavci presojajo različno. Večina delavstva pa stoji vsekakor na stališču, da bi bile minimalne mezde, ki odgovarjajo eksistenci, potrebne, sicer pa bi moralo imeti delavstvo svobodo, da si izvojuje boljše mezde. Končno bi morala paziti tudi oblast, da se zakon izvaja. Seja glavnega odbora bivše demokratične stranke se je vršila te dni v Beogradu. Izjavila se je za sodelovanje z demokratičnimi skupinami in za pravično rešitev hrvaškega vprašanja. Slišati pa je bilo tudi pritožbe nad zadržanjem dr. Mačka, ki se noče v nobeni smeri pozitivno izijaviti. * * * Umor bratov Roselli. Nedaleč od Pariza so agenti italijanskega fašizma izvabili v past in ubili iz zasede urednika italijanskega emigrantskega glasila »Giustizia e Liberta« v Parizu, Karla Rosellija in njegovega brata. Desetletnica mučeniške smrti Matteotija, prvaka socialistične stranke v Italiji je bila 10. junija. Devet progovnih delavcev je razmesaril vlak pretekli četrtek, dne 10. t. m. pri Beljaku. Odsekali so mu glavo, češ »da je hotel ubiti Hitlerja.« V Stuttgartu so odsekali glavo ameriškemu dijaku Helmutu Hirschu. Hirsch je študiral tehniko v Pragi. Januarja letos ga je nek vohun nemške tajne policije izvabil na izlet v Stuttgart. Na poti mu je podtaknil v kovčeg neka razstrelila. h II . 5.'-l t- - L : . .1 5 .It V Belgiji so proglasili amnestijo Flemcev, ki so se med vojno stavili v službo Nemcem. To je zelo razburilo bivše bojevnike, ki groze s pohodom na Bruselj in zahtevajo odstop vlade. * * * Čudni pojmi. Glasilo JRZ, beograjska »Samouprava« se zavzema za proslavo majske deklaracije v Sloveniji ter očita vsem onim, ki se te absolutno strankarske prireditve niso udeležili, nedržavnost. Vsem nam je znano, kako je majska deklaracija nastala. Že povod sam ni simpatičen. Vrhu tega proslava ni bila kakšna državna manifestacija, marveč le pokrajinska, ki pa je imela istotako nejasen koncept kakor leta 1917. deklaracija sama. Prireditev je služila strankarskim namenom delu stranke JRZ v Sloveniji. Zato je razumljivo, da se državljani drugih ideologij prireditve niso udeležili. Resnicoljubno katoliško časopisje, Laž ima kratke noge, tudi laž v katoliškem tisku, kar poglejmo: »Slovenski dom« je pisal te dni: »Po nalogu (španske) vlade je bil včeraj ustanovljen nov vrhovni vojni svet, ki ga tvorijo predsednik vlade Negrin, vojni minister in minister za poljedelstvo. Vsi ti trije so komunisti, tako, da je tudi vrhovni vojni odbor valencijske vlade popolnoma v komunističnih rokah.« — Par dni na to »Slovenec« (št. 128): »Sovjetska Rusija je baje že prepustila španske komuniste njihovi usodi (?) in je baje pripravljena, sedaj podpirati v vsakem oziru demokratsko Negrinovo vlado.« Tako se resnicoljubni katoliški gospodje sami sebe tolčejo po zobeh. Novi predsednik goll-kluba. Kakor poroča »Samouprava«, je bil predsednik vlade izvoljen za predsednika golf-kluba v Beogradu. Mojstrski izpit za gospodinje! Ako bi morale žene ipolagati mojstrski izipit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz perila. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnaiga v s a ni o tkanino ter se utrdi med: ’ *e s to razliko, da na nikakp 9paziti nikakega navdušenja, "utkov ti,asasrrresti;Teh dveh °b- znate Izlet cI , pač ze nekal časa ne po-sedai to v trp*-6 res vrši* na načm, kot je nju »Kraft durch Freude11 v^H’ V- Z-ame' mo, kje je v vašems&iu it-16 J£ ?*' Dozdeva se nam, da ima “ 4°«,n-veSK J-e' vaš dobri gospod v zakupu: moč "‘tem da vas drži na vrvici, veselje ™a iz sieca vzroka. Da je temu tako, &o nam povedali znaki »Sloga«, s katerimi ste bili onremlie-ni. Ta vaša »sloga« je, kot se čuje, nekaj prav posebnega. Naj vam povemo: o organizacijah delavcev, ki jih vodi podjetnik si dovoljujemo imeti svojo sodbo, ki bi vam, če bi vedeli zanjo, gotovo ne ugajala preveč. Popoldanska veselica na gradu je potekala v znamenju »harmonije med delom in kapitalom«. Sanx Uu *-' K' d*--’«**> * hi" «•«-;. in vaša godba! Niti ene delavske Pesmi ne zna zaigrati. To naj bo delavska sodba. Morda se bojite zaslišati »Dani se na vzhodu...« in »Bratje le k soncu svobodi.« Povsod se dani, le v Šoštanj še menda ni prodrl noben žarek sonca, ki drugod ze sveti delavstvu na pot. Prišli ste k nam na izlet, pa žal niste stopili v stik z nami zavednimi ljubljanskimi delavci,, ki smo tako željni spoznati vaš čudoviti recept za aosego zadovoljnega življenja, saj upamo, v *?!,• * va^a sam°hvala o zadovoljnosti v tetk! »fronti« resnična. Mi bi vam morda tVai’ 0 povedali, da ste si ta izlet, ne enkrat, nego že sto in tisočkrat plačali sa s»e boste plačevali!! R, B. Ljubljana Boj za omejitev notnega dela v pekarnah Peki so imeli v nedeljo, dne 6. junija t. 1. zborovanje. Udeležba je bila bolj pičla, ker so morali nekateri delati za velesejem, nekateri pa kršiti novo naredbo, ki omejuje nočno delo v pekarnah. Na sestanku se^ je razpravljalo o naredbi, ki omejuje nočno delo na 3. uro zjutraj. Pomočniki so ugotovili, da se pretežna večina mojstrov naredbe ne drži in ignorira banove, odnosno ministrove odredbe. Navajamo glavne mojstre, kršitelje te naredbe in postavljamo v ospredje one, ki hočejo javno veljati kot dobri katoliki: Dolinar Franc, Dolinar Andrej, Bele, Trček, Gmajnar, Kavčič, Cotič, Pirc, Pretnar Martin, Pretnar Jože, Seničar, Novak, Kante, Kalčič, Birtič, Jakin, Vertnik, Rape in drugi. Nekateri izmed kršiteljev silijo pomočnike k podpisovanju izjav, v katerih stoji napisano, da ne žele omejitve nočnega dela. Nekateri mojstri, predvsem iz Celja, so s takimi izsiljenimi izjavami šli z de-putacijo do bana in ga rotili, da naj prekliče naredbo, češ, da pomočniki delajo raje ponoči kakor podnevi. To je seveda laž! Še v bivši reakcionarni Avstriji se je pekovsko delavstvo borilo za odpravo nočnega dela in doprinašalo ogromne in težke žrtve. Ta boj je nadaljevalo po preobrau in ga vodi tudi danes. Saj ni bilo niti enega pekovskega sestanka, da se ne bi govorilo o odpravi nočnega dela. Tisoče resolucij in predstavk je bilo odposlanih na merodajna mesta, z zahtevo po zakoniti prepovedi nočnega dela v pekarnah. Upamo, da se g. ban ne bo uklonil pritisku pekovskih mojstrov, ampak, da bo nasprotno, izdal ukaz podrejenim organom, da naj proti kršiteljem najstrožje postopajo. Omejitvi nočnega dela mora slediti prepoved nočnega dela. Pred kratkim je začelo pekovsko delavstvo celo v Lisaboni s preddelom ob 7. uri zjutraj in ne strada zato nobeden Portugalec, če le ima denar, — kruha. Tudi je v Lisaboni za par stopinj — bolj vroče kakor pri Dolinarju v Celju, ali Mariboru..;. Vse kršitelje naredbe se stalno vidno in nevidno kontrolira in prijavlja oblasti, ki jih bo po svoje nagradila. Za prekršaje zakonov je predvidena kazen, ta kazen mora zadeti tudi pekovske mojstre. Naredboda-vec sam mora v zaščito svojega ugleda skrbeti, da bo njegova beseda obveljala. Na sestanku se je prečitalo tudi dopis, s katerim g. Andrej Dolinar odpoveduje kolektivno pogodbo. Ta odpoved bo samo poživela zanimanje za organizacijo in razumevanje pomočnikov za skupnost. Tudi g. Dolinar bo klonil pred bansko naredbo in se bo še ravnal po kolektivni pogodbi kot dober katolik, ki daje bogu kar je božjega, kralju kar je kraljevega in pomočnikom kar je njihovega. Na sestanku se je sklenilo, da se bo v kratkem sklical izredni občni zbor. Sestanku je predsedoval s. Tome, ker je bil s. Breznikar službeno zadržan. Govorili so ss. Margetič, Jeršič, Krošelj in še mnogi drugi. Tome. Maribor Črne zastave. Ker se pozivu »Slovenca« radi razobešanja črnih zastav ,ob priliki umora akademika Dolinarja ni skoro nihče odzval, je izdal podžupan prijazno vabilo -vsem Mariborčanom, da brez razlike strank, tako kot v Celju in Ljubljani, razobešajo zastave. Ta poziv so raznašali po hišah dostavljalci mestne občine. Uspeh poziva je bil minimalen in viden samo na Koroški cesti, kjer so razobesili zastave pred vsem nemški hišni posestniki. V krogih JRZ se trdi, da si meščani niso upali razobesiti zastav, ker so hodili po hišah nacionalisti in grozili, da bodo hiše, na katerih bi se pojavile zastave, napadli. V tem smislu je izdala opozorilo tudi policija. Molitvena ura. V soboto, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer je bila v stolnici molitvena ura za umorjenega Dolinarja. Policija je ukrenila varnostne odredbe, vendar brez potrebe, ker se ni dogodil niti najmanjši incident. Prepoved sokolskih prireditev. Mariborska policija je prepovedala sokolske prireditve, ki so bile najavljene za 12. in 13. t. m., iz razloga, ker je bila opasnost, da se bo kršil red in mir. Pri tej priliki bi bili morali pripeti na sokolska zastavo trak, ki ga je podaril kralj. — Res je, da smatrajo Zivkovičevpi pristaši »Sokola« za svojo absolutno domeno. Strahovit krik na pomoč sredi noči. Dne 11. junija, par minut pred 23. uro so čuli stanovalci v Tomšičevem drevoredu, v neposredni bližini dr. Ipavčeve ulice streljanje in takoj na to strahovit krik človeka: »Ljudje, kje ste? Umor! Na pomoč!« Vse se je odigralo v par minutah. Kaj se je zgodilo, do danes ni bilo mogoče ugotoviti. Nočno lekarniško službo vršita do vključno 18. junija lekarni Minarik in Rems. Veselo gledališče priredi v torek, dne 15. junija s pričetkom ob 9. uri zvečer v vrtni restavraciji pri Gambrinu predstavo z večjim sporedom. Vstopnina Din 16, Din 11 in Din 8. Meilca Preminul je v nedeljo, dne 12. junnija t. 1. zjutraj s. Reš Ferdinand, začasni vpo-kojenec in naročnik »Delavske Politike«. — Bodi mu lahka zemlja! Ostalim pa naše iskreno sožalje! Celje Tudi v naši tovarni se cedita »med in mleko«. Upravičeni bi bili zahtevati več plače, ker draginja raste, ali na žalost moramo ugotoviti, da nismo v stanju, ker imamo še mnogo slepcev, ki še niso videli belega dne v svoji organizaciji, Zvezi kovinarjev Jugoslavije (SMRj). Ti slepci so tudi gluhi za naša vabila. A če organizacija kaj doseže, recimo izboljšanje mezd, pristavijo svoj piskerček tudi slepci in gluhi. Lani smo si priborili boljšo kolektivno pogodbo in tudi 7 dnevni dopust. Tega dopusta so se slepci prvi naužili. Marsikaj bi se dalo preurediti in položaj izboljšati, ali ravno ti slep- ci in gluhci so nam v napotje, da ne gre vse kakor bi moralo iti. Lepa in zaslužna zmaga SK. Olimpa. Preteklo nedeljo so tukajšnji nogometni klubi odigrali brzi turnir v korist krajevne protituberkulozne lige. Prva tekma (Celje— Jugoslavija) je končala neodločeno 0:0. — Žreb pa je odločil v prid SK Celju pri drugi tekmi je zmagal Olimp nad Atletiki z 2:1. Pri končnem spopadu zmagovalcev je zmagal Olimp nad kombiniranim moštvom Celja z 1 :0 in tako postal prvak dneva. Vsled lepega vremena ni bil obisk mnogoštevilen, bilo pa je vendarle nad 300 gledalcev. V ogledalu Strešno jih peče. »Samouprava« (e objavila dtve koloni dolg članek, v katerem se bavi z izjav.o s. dr. Topaloviča v Pragi, ki jo je dal ob priliki kongresa čehoslovaške socialne demokracije uredniku »Pravo Edu«. »•Samouprava« bi si vse pisarjenje lahko prihranila, ako tbti objavila izjavo s. Topaloviča v prevodu in ostalo prepustila javnosti. Prav tako bi si list lahko prihranil vprašanje, ki ga postavlja s tem v zvezi, kako je mogel s. Topalovič tako govoriti, »sedaj, ko se je gospodarski in socialni položaj vsega našega delavstva tako zelo popravil in poboljšal, vsled svobodnih in zaščitnih zakonskih predpisov, kot še nikdar doslej?« Sicer pa se človek res čudi, d!a »Samouprava« posveča cele kolone s. Topaloviču, o katerem je že ne vemo kolikokrat trdila, da je politično mrtev! Eno leto Bluma. Kaj si je že prizadeval »Slovenec«, da bi s podporo francoske reakcije vrgel vlado s. Bluima. Kolikokrat je Blum »že padel« v predalih »Slovenca«. — oedaj pa se je zgodilo, da je dočakal — pr- vo obletnic® vladanja! Kaj sedaj? Nekaj je treba napisati, todia kaj? Slovenski izseljenci citajte, kaj piše najresnicoljubnejši in naj-poštenejši od škofa priporočeni katoliški »Slovenec« fšt. 125): »-Državna blagajna je prazna, državni proračun izkazuje strahoten primanjkljaj, davki le počasi in v tenkih curkih pritekajo. Vlada ljudske fronte skuša prepade mašiti z notranjimi in zunanjimi posojili, ki jih je treba zopet obrestovati, ali pa riskirati bankrot. Poleg tega pa se )e mesto rajskega miru v sivobodi, bratstvu in enakosti, ki ga je marksizem pred enim letom napovedoval, naselila po vsej državi razburkana negotovost duhov, ki prihaja do Izraza v neprestanih, skoraj vsakodnevnih sunkih, stavkah, izgredih, pouličnih pobojih, ki odvaja ljudstvo od mirnega tvornega dela, ovira nemoteno obratovanje industrije ter mrtviči obrt in trgovino. Čakati je bilo treba na režim ljudske fronte, da je bila v Franciji, v deželi neomejene svobode, ukinjena svoboda tiska po zgledu fašističnih držav in čakati socialističnega notranjega ministra, da je bil svobodno izvoljeni žuipan velikega pariškega predmestja odstavljen, ker režimu ni ugajal. Sanje so v kričečem nasprotju z dejanskim življenjem in če francosko ljudstvo danes po enem letu ljudske fronte napravi račun, si 'bo moralo priznati, da je bolj revno, kot je bilo lani, da ima manj dela kot lami, da težje živi, kot lani, da manj zasluži a da plačuje večje davke kot pred enim letom, da ie javna varnost manjša, socialna zaščita slabša, veljava zakona šibkejša, notranji nered huijši in izgled v bodočnost ibolj pošasten kot pred 12 meseci, ko se je izročilo v roke režimu ljudske fronte. — Ministrski predsednik Leon Blum ni imel nasmejanega obraza, ko je pred dnevi v Saint-Leonardu govoril delavskim množicam, ki so mu potiskale stisnjene pesti pod obraz — ne v pozdrav, marveč z drugimi nameni. — Če bi ne bilo svetovne razstave, od katere vsi francoski sloji pričakujejo lepih dohodkov in so zaradi tega potrpežljivi na političnem polju, bi Francija bržkone obhajala popolnoma drugačno obletnico dneva, ko se ie predala socialistični nesposobnosti. a!*' francoski narod veliko prenese, tega pa, da bi se kdo iz njega in na njegovi koži norca bril, ni še nikoli prenesel in tuidi sedaj ne bo.« Mi ki poznamo razmere, pravimo: vse je res, kar je »Slovenec« napisal za obletnico — samo, da se članek ne tiče ne Bluma in ne francoskega naroda. Kranj Kompromisna lista za občinske volitve. Dne 20. junija se bodo vršile občinske volitve, za katere je postavljena izključno gospodarska lista, v kateri so zastopani po skromnem številu tudi delavci in kmetje. To zastopstvo je vzelo delavstvo z rezerviranostjo na znanje; mnenja pa je, da se bo od volitev abstiniralo, ker se pri kompromisu ni zadosti upoštevalo. O poteku volitev in situaciji sploh bomo še poročali. Nesreča pri streljanju ob priliki procesije na Primskovem, o kateri smo poročali 5. t. m., je tirjala človeško žrtev. Milan Rozman je pretekli četrtek podlegel poškodbam. Odprto je še ostalo vprašanje, na čigavo pobudo so se mladoletni fantje lotili usodnega streljanja in kdo jim je priskrbel smodnik. Demonstracije pred »Narodnim domom« so baje nameravali prirediti radikalni klerikalci preteklo nedeljo zvečer. Da so se potem premislili, je menda vzrok ta, ker je bil »Narodni dom« močno zastražen in bi vsake demonstracije že v kali preprečili. — Precej hrupa je vzbudila peščica klerikalcev in nacionalistov že za časa Zivkoviče-vega obiska, ki je bil vezan obojestransko z malimi praskami. Gotovo še niso prišli na svoj račun in morda so žejni še kakšnih nedolžnih žrtev. Ljudsko javno mnenje je proti takim metodam, ki niso ne kul-urne in ne demokratične! Slovenska Bistrica Otvoritveni Izlet podružnice I. Delavskega kolesarskega društva v Slov. Konjice in Poljčane-Pekel je nepričakovano dobro uspel. Udeležilo se ga je 56 kolesarjev; za tak mali kraj vsekakor rekord in naši kolesarji pevci so nam na postajah za spremembo zapeli par lepih pesmi. Red in disciplina sta bila vzorna, tako, da smo s tem izletom prav vsi zadovoljni in si želimo še več takih. Le na takih izletih se sodrugi spoznajo med seboj, kar krepi skupno dedovanje. Zato, le tako naprej. Družnost! Šoštanj Obrtniki so točno odrajtovali. Združenje oblačilne stroke je v preteklih letih žrtvovalo velike vsote denarja za strokovno obrtno šolstvo. Ko pa se je z gotove strani zanikalo, da bi bilo to res, češ, da šolski odbor o tem ničesar ne ve, so obrtniki ukrenili potrebno, da se stvar razčisti. Želeti bi bilo, da predsednik šolskega odbora dosedanje ugotovitve sporoči javnosti in zlasti tudi, kako je dotekal denar v blagajno .šolskega odbora (točno po datumih), da ne bo javnost mislila, da so obrtniki tisti, ki nekaj trdijo, kar ni res in da se hočejo samo kriti s pavjim perjem. VZAJEMNOS1 Zabukovca Delavski festival »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 20, junija ob 15. uri na vrtu gostilne s. Zupanca v Megojnicah festival, pri kateremi bodo sodelovala bratska društva od blizu in daleč, ki se zavedajo svojega poslanstva. Razen domačega moškega in mešanega zbora in orkestra »Zarje« bodo nastopili: moški zbor »Vzajemnosti« iz Celja, moški in mešani zbor ter mladinski mandta-linski odsek »Vzajemnosti« iz Trbovelj, Del. pev. društvo »Cankar« iz Šoštanja, moški in mešani zbor »Vzajemnosti« iz Pesjega pri Velenju, Pevsko društvo »Savinja« iz Petrovč, Pevsko -društvo iz Št. Ruperta pri Go-milskem, moški zhor »Vzajemnost« iz Liboj in rudarska godba iz Liboj. Vabimo vse prijatelje delavske izobrazbe in napredka, da se udeleže te naše kulturne prireditve v čim večjem številu! Družnost! Celje Izlet v Megojnico. Pozivamo vse članstvo, kakor tudi ljubitelje delavske pesmi in kulture, da se udeleže v nedeljo, dne 20 t m. izleta v Megojnico, kjer bo na vrtu’ gostilne Zupanc velik pevski koncert1. Vsled ugodne železniške zveze (vlak vozi ob 12.30 in 16. uri), se bo izlet vršil v več skupinah. Opozarjamo, da je pričetek koncerta ob 15. uri. Izletniki kolesarji se vozijo posebej. Sodrugi in sodružice, agitirajte za čim večjo udeležbo. Pridite vsi, da si stisnemo roke in preštejemo, koliko nas je ze. Črna Dramska predstava. Leška »Vzajemnost« bo vprizorila dne 20. junija 4 dejansko dramo »Sirota Marica« v dvorani gostilne Fr. Kneza (Krulc). Že na Lešah je igra privabila mnogo gledalcev, tako iz Prevalj, Mežice, Črne in drugod, zato pričakujemo obilne udeležbe tudi v Črni. Torej na svidenje v nedeljo! Tezno Izlet na Vurberk priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 20. t. m. Diletanti nameravajo tamkaj vprizoriti veseloigro »Detektiv megla.« K udeležbi so povabljene vse okoliške »Vzajemnosti« in pride tja tudi članstvo ptujske »Vzajemnosti«. Podrobno bomo o tem sporočili v sobotni številki »Delavske Politike«. Ali sl ie poravnal narol« nlnoTAko *e ne, stori takoj svojo dolžnosti Zaščita zaupnikov Dr. Jaromir Hlavaček. Piaha Zaupnik v stavki Mnenje češkega pravnika, urednika mesečne revije »Pracovni pravo« dr. J. Hlavačeka o položaju zaupnikov v slučaju stavke. V čehoslovaškem pravu ni nikakega posebnega določila, s katerim bi bil izrecno urejen pravni položaj članov zaupniškega zbora v slučaju stavke. Zadevo je treba presojati z vidika splošnih določil o dolžnostih zaupnika in o pogodbi o delu. Dolžnosti članov zaupniškega zbora so v temeljih sledeče: 1. dolžnost izvrševati opravila zaupnika; 2. ne posegati v upravo in obrat podjetja; 3. ne motiti obratovanja v podjetju; 4. paziti, da se v podjetju ne kvarita red in diciplina; 5. povečana dolžnost molčečnosti. Glede razmerja članov zaupniškega zbora do stavke v podjetju pride v poštev zlasti dolžnost iz tč. 4, t. j. dolžnost vzdrževanja reda in discipline v podjetju. Zakon o zaupniških odborih sicer nima izrecnega določila o tej dolžnosti, toda judikatura (običaj v sojenju) ga izvaja iz § 3 odst. 1 tč. f zakona: Iz določila § 3 tč. f, s katerim zakon nalaga zaupniškemu zboru dolžnost »sodelovati« pri vzdrževanju discipline in reda v podjetju, sklepa najvišje upravno sodišče na dlolžnost članov zaupniškega odbora, da pri izvrševanju svojih funkcij pazijo na to, da se v podjetju ne kršita red in disciplina. Če je kršenje te dolžnosti v konkretnem slučaju podano, je presojati po okolnosti slučaja; za »težko« pa smatra najvišje sodišče kršenje tedaj, če se je zgodilo s takšnim dejanjem ali opustitvijo, katera je v naznačeni meri v nasprotju s cilji in nalogami katerim morajo služiti za-upniški odbori. (Odločba A 4710/25). Važno je to zlasti pri stavki; najvišje upravno sodišče smatra za kršenje te dolžnosti, če član zaupniškega odbora v svoji uradni funkciji poziva uslužbence k stavki (odi. A 5080/25), ravnotako, če je zaupnik sicer pred izbruhom stavke uslužbence pred stavko svaril, a je po njenem izbruhu v svoji uradni funkciji kot član zaupniškega zbora izven podjetja odvračal uslužbence od dela. (Odločba upravnega sodišča od 18. I. 1928). Po mnenju najvišjega upravnega sodišča se ne sklada z nalogami zaupniškega odbora, če organizira boj delavstva proti delodajalcu s pomočjo stavke. Zaupniški odbor, ki mora po zakonitih določbah paziti na izpolnjevanje mezdnih pogodb, sodelovati pri vzdrževanju di-cipline in reda v pojetju ter skrbeti za dobro razmerje med upravo podjetja in uslužbenci, ne sme za obrambo delavstva uporabljati sredstev, ki motijo obrat podjetja in se protivijo delovnim pogodbam Člani za' upniškega odbora so torej kršili svoje dolžnosti, če so v tej funkciji pozivali delavstvo k ustavitvi dela in k prekinitvi obratovanja, četudi je bil končni cilj tega izboljšanje položaja delavstva, zaposlenega v podjetju. — Seveda ta omejitev velja za člane zaupni-žkega zbora samo tedaj in v toliko, v kolikor delajo vse to v funkciji članCv zaupni-ikega odbora. Izven te delavnosti imajo gotovo tudi člani zaupniškega zbora enako akcijsko prostost, kot vsak drug uslužbenec podjetja in ne morejo radi tega biti klicani na odgovornost kot člani zaupniškega odbora za dejanja ali opustitve. Če pa je postopal kdo v svoji funkciji kot član zaupniškega odbora ali kaki drugi funkciji, ali kot navaden uslužbenec pojetja, je treba v vsakem konkretnem slučaju posebej odločati. Pozivanje k stavki pri izvrševanju funkcije zaupnika more povzročiti tudi kršenje dolžnosti takšnega izvrševanja funkcije, četudi ne bi trpel škode obrat podjetja. V poštev lahko pride tudi slučaj, če se je član zaupniškega zbora udeležil stavke, ne da bi takrat posloval v funkciji zaupnika, če ni tudi s tem podan važen razlog za odpust, ki izključuje zaščito člana zaupniškega odbora pred odpustom, (Najvišje upravno sodišče 26. 4. 1925). Kršenje dolžnosti zaupnika ima seve posledice samo glede obdržanja funkcije člana zaupniškega odbora. Če je torej zaupnik v svoji uradni funkciji kot član zaupniškega odbora pozival uslužbence k stavki, je zakrivil težko kršitev dolžnosti, ki upravičuje po § 21 izgubo funkcije po odločbi razsodiščne komisije. (Kot pri nas potom inšpekcije dela. — Op. prevajalca). Če pa seve razsodiščna komisija zaupnika razreši njegove funkcije, izgubi zaupnik zaščito svojega delovnega razmerja po § 22 tč. 2 zakona o zaupniških odborih in je s tem izpostavljen svobodni odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca. Razen na svoje funkcijske dolžnosti pa je zaupnik vezan tudi na dolžnosti iz pogtdbe o delu. Tukaj prihaja često dio interesnih sporov med dolžnostmi funkcije zaupnika in dolžnostmi iz službe o delu. Interesni spori, ki tukaj nastajajo, se rešujejo v okvirju posebne zaščite, katero nudi zakon zaupnikom. Treba je seve pri tej priložnosti povdariti, da omejitve iz delovnega razmerja ne morejo iti preko opravilnih dolžnosti, ki jih imajo zaupniki v razmerju napram delodajalcu. Tako n. pr. najvišje upravno sodišče (odločba 7532/28) povdarja, da veljajo predpisi, ki jih izdaja uprava podjetja na posben način za svoje uslužbence, tudii za zaupnike, toda samo v toliko, v kolikor s tem niso omejeni v izviševanju njihovih funkcij. Z ozirom na pravkar navedeno pa se lahko zgodi dejansko slučaj, ko bi pridobil delodajalec vsled delovanja zaupnika važen razlog za odpust, za katerega po zakonu § 22 tč. 2 zakona o zaupniških odborih ni potreben predhodni pristanek razsodiščne komisije. Če je temu tako, pa za visi seve od konkretnih okolnostih posameznega slučaja. K temu še navaja, da čehoslovaški pravni red nima izrecne določbe o tem, jeli je udeležba pri stavki važen razlog za odpust ali ne. Če je udeležba v stavki združena s takšnimi okolnostmi, katere opravičujejo razlog k odpustu temeljem posebnega pred-pisa, potem je podan važen razlog za odpust. Če pa udeležba pri stavki ni takšne vrste, da bi bil izpolnjen dejanski stan, katerega važnih razlogov, potem udeležba pri stavki v konkretnem slučaju ni važen razlog za odpust. Po tem je treba presojati posamezne slučaje. Zaščita namestnikov zaupnikov. K nadaljnjemu vprašanju, če in kakšna je zaščita namestnikov zaupnikov, sicer naš zakon o zaupniških odobrih nima izrecnega določila. Toda praksa sodišč je obdržala stalno mnenje, da veljajo določila o članih zaupniškega odbora, t. j. zaupnikih, v enakem obsegu tudi za namestnike zaupniškega odbora. Vsak namestnik ima v slučaju odpusta iz dela isti pravni položaj, kakor zaupnik sam. (Odločbe A 1948/23, 2590/23, 10532/A. (Prevedel iz češčine dr. Reisman.) Velik pevski koncert v St. Rupertu V nedeljo, dne 30. maja t. 1. se je vršil pevski koncert v Št. Rupertu. Tamkajšnji pevski zbor je obhajal 25 letnico obstoja. Na to proslavo so bili povabljeni vsi pevski zbori iz Savinske doline. Odzvali so se sledeči: »Vzajemnost« iz Zabukovca, »Savinja« iz Petrovč, »Pevsko društvo iz Goto-velj«, »Savinjski zvon« iz Št. Petra in cerkveni pevski zbor iz Št. Pavla. Nastopilo je vsega 6 zborov. Naval občinstva je bil ogromen. V veliki dvorani »Gasilskega doma« v Trnavi je prostora za kakiih 500 oseb, zato je ostalo nad polovico občinstva zunaj. — Spored koncerta je bil nad vse ibogat. Pelo se je čez 25 pesmi. Prvi po vrsti so nastopili Zabukovčani. Mogočno so doneli akordi delavskih pesmi. Zbor, ki ga vodi s. Šprajc, je precej dobro izvežban, ima tudi dobre soliste. Splošno mnenje publike je bilo, da je ta zbor bil najboljši, ne samo radi izvež-banosti, marveč radi aktualnosti teksta, ki ga delavske pesmi vsebujejo. Prav dober je bil tudi zbor iz Gotovelj. Glasovno močan in izvežban je zbor iz Petrovč, »Savinjski Delavski pravni svetovalec Zakonito dedno nasledstvo (Ljubljana VII). Vprašanje: Pred kratkim je umrl bratranec moje žene, ki je bil župnik v Dalmaciji. Razen moje žene živita še dve njegovi sestrični, razen tega pa še nekaj boij oddaljenih sorodnikov. Kako bo z zapuščino? Odgovor: Če župnik ni napravil oporoke, nastopi dedovanje po zakonu. V tem primeru bi prišli kot dediči predvsem v poštev njegovi starši, ki pa najbrže več ne žive in bo pripadla zapuščina njegovim bratom in sestram odnosno njihovim potomcem kot dedičem drugega kolena. Če žive še bratje in sestre, bodo dobili zapuščino po enakih delih, če pa bratje in sestre več ne žive, bo pripadla zapuščina njihovim otrokom in sicer tako, da se bo razdelila na enake dele po številu rodbin. Ako je n. pr. imel zapustnik dva brata in sta oba že umrla, od katerih pa je prvi zapustil dva otroka, drugi pa le enega, bosta prva dva dobila polovico zapuščine, edini otrok drugega brata pa drugo polovico. Oddaljenejši sorodniki so v tem primeru izključeni. Dogovorjena in neizplačana mezda (Guštanj). Vprašanje: Moja svakinja je služila v Zagrebu pri nekem bančnem ravnatelju, ki je pred meseci izgubil službo ter radi tega moji svakinji sporazumno z njo znižal plačo od prejšnjih Din 350 na Din 100 mesečno. Obljubil pa ji je, da ji bo po treh mesecih zopet pričel plačevati prvotno plačo, vendar obljube ni držal ter je moji svakinji službo odpovedal. Ali lahko zahteva razliko na mezdi? Odgovor: če more Vaša svakinja dokazati obljubo svojega bivšega delodajalca, ga lahko toži za plačilo razlike na mezdi. — Tožbo bo pa morala vložiti v Zagrebu pri sodišču dobrih ljudi, ki je tam pristojno za mezdne zadeve. Lesni delavci — po kongresu Navdušen pozdrav delegatov čehoslovaških lesnih delavcev. Dne 13. junija se je vršil v Ljubljani 2. kongres Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok, ki so se ga u-deležili delegati podružnic iz vse Slovenije, razen tega pa tudi zastopniki ostalih treh svobodnih organizacij lesnih delavcev za Srbijo (s. Bosnar), za Bosno (s. Dujlovič), za Hrvatsko in Slavonijo (s. Šalamun). Prav prisrčno sprejet je bil na kongresu s. Jaroslav Handlir, delegat (bratskega čehoslovaškega saveza in njegova izvajanja. Delegat je orisal položaj čehoslovaških lesnih delavcev in delavstva sploh, podčrtavajoč v svojem govoru ogromen pomen svobode govora, tiska in združevanja. V pozdravnih gvorih so delegati ostalih treh zvez povdartjali potrebo združenja vseh treh organizacij v eno, ki bi štela nad 15.000 članov. Za Strokovno komisijo je pozdravil s. Svetek. S. Mlinar, nestor socialističnega delavskega gibanja v Sloveniji pa je pozdravil izpred Zveze privatnih nameščencev, »Vzajemnosti« in »Delavske Politike«. Zelo stvarno in lepo je referiral tajnik organizacije s. Bricelj o položaju lesnega delavstva in organizacije. Ugotovil je, da je vso krizo lesne industrije nosilo delavstvo in da so okraji ob meji, kjer je bilo vsled krize prizadeto vse prebivalstvo. Delavstvo je bilo vsa ta leta v boju za priznanje skromnih piravic, ki mu jih daje zakon. Pravda z »Tugoiesom«, kjer imajo delavci tirjati preko 300.000 Din na zaslužku in nadurah, najlepše dokazuje, kako se postopa z lesnimi delavci. Zveza je imela za Din 4000 več izdatkov kot dohodkov. Izplačala je Din 40.000 na brezposelnih podporah in je primanjkljaj krila iz rezervnih sredstev, ki jih je zbrala z varčnim gospodarstvom. Na to je sledil referat o naredbi o minimalnih mezdah. Po izčrpnem referatu s. Stanka Jurija je kongres soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Delegati Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije zbrani na svojem II. rednem kongresu, po razpravi o minimalnih mezdah in položaju delavstva lesne stroke, u g oit a v 1 j a j o: 1. Gospodarsko in socialno stanje lesnega delavstva je zelo težavno ter se še vedno poslabšuje, ker so kljub občutnemu zvon« je tudi tokrat pokazal, da zasluži ime, ki ga nosi. Prav ljubko so podali pevci iz Št. Pavla (mešani zbor) dir. Schjwabovo »Dobro jutro« s spremljanjem glasovirja in Lahajnarjev »Savinjski dol«, Sam jubilejni zbor je podal vse pesmi povsem zadovoljivo. Nato je nastopil še mešan zbor iz Zabukovce s »Pesmijo zabukovških delavcev«, ki jo je moral ponavljati. Sledil je »Potrkan ples« in nazadnje Pregljeva »Mi (proletarska mladina«. Aplavzi se kar niso hoteli poleči. Pred nastopom jubilejnega zbora je prinesla mlada rudarska deklica iz Zabukovec šopek rdečih rož pevovodji g. Škerjancu in mu ga s primernim nagovorom izročila. Povdarila je velik pomen svobodne slovenske pesmi. Nazadnje je vseh 6 zborov nastopilo skupno z »Domovina mili kraj«, »Triglav moj dom« in »Oj Doberdob«. Vseh pevcev je bilo o-krog 140. Kot že prej nekateri zlbori, so tudi nazadnje vsi skupno peli samo forte in forti-simo, kar pa je bilo radi tehničnih ovir (imeli so samo 1 skupno vajo) težko bolje izvežbati. Kljub slabim časiom pesem na vasi in v delavskih centrih ne propada. Koncert povečanju draginje ostale nizke mezde nespremenjene;; 2. na poslabšanje položaja vpliva zlasti neizvajanje obstoječih socialno političnih zakonov in obrtnega zakona v onih določbah, ki govore v prilog delavstvu, kar se zlasti lahko dogaja vsled tega, ker je nadzorstvo nad podjetji od strani inšpekcije dela nezadostno ter za večino kršitev sploh ne obstojajo kazenske sankcije; 3. nova ministrska uredba o minimalnih mezdah določa kot osnovno mezdo Din 2 na uro ter je dosti nižja kot pa znaša eksistenčni minimum za delavsko družino, zlasti ako se vpošteva, da je večina lesnega delavstva po več mesecev v letu brezposelna. Enako pomeni nova uredba poslabšanje za delavstvo vsled nepravilnega tolmačenja pojma »industrijsko podjetje«, omejitve akcije strokovnih organizacij tudi v sporih lokalnega značaja — ker za poravnavo niso določeni točni roki in je tako omogočeno izigravanje delavstva — kakor vsled uvedbe prisilne arbitraže in določanja tarifne lestvice tudi proti volji večine delavstva ene stroke. Na podlagi prednjih ugotovitev kongres sklene: 1. Centralni upravi Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok se nalaga v dolžnost, da podvzame vse potrebne ukrepe, da ser a) gospodarsko stanje lesnega delavstva izboljša in se pribore take mezde, ki bodo omogočale pošteno preživljanje delavčeve družine; b) striktno izvajajo obstoječi socijalno politični zakoni in še izboljšajo ter dejansko izvaja z zakoni predpisana stalna kontrola nad podjetji; c) uredba o določanju minimalnih mezd izpremeni ter odredi kot osnovna minimalna mezda za vse nekvalificirano delavstvo brez izjeme taka urna mezda, ki bo vsaj približno odgovarjala eksistenčnemu minimumu. Iz uredbe pa se mora brezpogojno izločiti vse, kar bi omejevalo svobodo in borbo delavskih strokovnih organizacij, ki je zajamčena z obstoječimi zakoni, katerih naredba ne more izpreminjati na slabše. Končno naj se značaj industrijskih podjetij določa po § 6 zakona o zaščiti delavcev. 2. V kolikor bi g. ban na podlagi sedanje naredbe izdal svojo odredbo o določit- vi minimalnih mezd za območje dravske banovine, kongres poudarja najodločneje svojo zahtevo, da se za nekvalificirano lesno delavstvo določi urna mezda Din 3. O delavskem starostnem zavarovanju pa je referiral s. Likar, ki je ugotovil, da bo to zavarovanje znatno slabše, kot pa je rudarsko. V resoluciji zahteva kongres dotacije iz državnih sredstev, že radi tega, ker bo zavarovanje uveljavljeno 12 let pozneje, kot pa je v zakonu določeno« Na ta način bi stari delavci že ob nastopu zavarovanja lahko dobili rente. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s predsednikom s. Dermastjo in tajnikom s. Briceljem na čelu. Kongres je bil v vsakem ozira uspešen. v Trnavi je to v ipolni meri ‘dokazal, k a k or je dejal ipreds. g, Roler. Tudi udeležba je pokazala, da smo Slovenci vsi pevci, kdor pa ne poje, pa vsaj rad posluša. Udeleženec. Studenci pri Mariboru Razglašen je strogi pasji zapor, na kar-se opozarjajo vsi imetniki psov. Psi morajo biti podnevi in ponoči prikljenjeni na verigi v zaprtem dvorišču. Razglas je nabit na o!b-činskih deskah. ^ »Splošna delavska gospodarska zadruga Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, vabi .na IZREDNI OBČNI ZBOR ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. avgusta ob 8. uri v zadružnih ‘prostorih, Novi trg št. 2 z dnevnim redom: Dopolnilne volitve dveh članov v nadzorstvo. Ako občni zbor ob tej uri ne ‘bi bil sklepčen, se bo VTŠil eno uro kasneje drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Načelstvo. MALI OGLASI Našliita(ellt kapa. tefo mafcenefše pri mašiti Inserniiihi Franc Kormonnav natlKar! Rnsj Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrat. Naj-vačja izbira in naiboliil nakup« FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cen), občinstvu za izdelavo oblek za gospode In dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra In solidni izdelava, Bogata izbira modnega blaga. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domino. Maribor. Frankonanova ulica 1. Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbacliova ul. ZilMIte vedno m pogani kruli In pecivo Iz DeUe pekarne g Horn. Iffjs; Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.