štev. 14 — Leto vn. PTUJ, 9. aprHa 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj TEDNimo K OPBAVA PTOJ, PRBSERMOVA 7 - rttfefOM STE V 156 cnovm KACOM rat miooki bmiii. poorožkica ptuj $te% ^^43 ^■toe OIBJOJI OKEDtnSKI OOtO« - ODOOTORKi USEDRm «B*Bl jO 21 Kofconso« m riACAMO - ttsra mariborska tiskarna LBTKA NAROČKOIA 500 DIH. POLLETNA 250 DIM ČETRTLETNA 125 DIM Cena din 10.— ZADNJE DNI . PO SVETU Kot je videti v zadnjih dneh, je prinerel toplejši pomladni čas tudi v mednarodno politično živ- ljenje več razg banosti. Zadnji dnevj so bili bogati na dogodkih, katerih pomen daleč presega kratko časovno obdobje svojega dogajanja. Eden taksnih je brez dvoma i poskus z eksplozijo vouikove bombe ki so ga ameriški znanstveniki izvršili pred kralk m na otočju.] Bikinj na Tihem oceanu m ki je baje po svojem učinku, presene- til celo znanstvenike same. Čed- no pre.enečenje! Eksplozija je bila baje petitokrat močnejša od eksplozije na H šorimo vržene bombe! Da je to vev/ sprejel svet kot zelo resno, dokazuje med drugim tudi beseda Attleja, vod. je opozicije v britanskem parla- mentu, kj je v parlamentu izja- vil, da pomeni nova bomba veli- ko nevarno^st 7.a civilizacijo To- da vznem rjenje ni prevzelo sa- . mo Angležev, temveč ves svet. ' Dejstvo je, da je novo orožje močno okrepilo pozicije ZDA, kt ie vse bolj ogrevajo za taktiko »neposrednega protiudarca«, kj bi ga usmerili na morebitnega agresorja. Toda po vsej verjet- nosti ima, ali bo v doglednem času imela takšno orožje tud- SZ. Zato pa se v nekaterih kro- gih ogrevajo za razpravo o splošni razorožitvi v OZN, ki bi ob sedanjem stanju stvari lahko bila usodnega pomena Sedanji položaj namreč preprečuje, da bi razpravo izrabili v vropagand. ne namene. S tuacijo ob po'ku'ih s tem novim doslej najstrašnejšim orožjem je izkoristila Sovjetska zver.a ter predJožiln zahodnim si- lam načrt o svofem pristopu k Atlantskemu paktu čeprav ga je doslej najsrditeje napadala. Razlogov za to je več, najvažnejši med ni'mi*pa je brez dvoma strah pred ustanovitvijo evropske vojske in oborožitvijo Nemčije, kar je oboje pred svo- /o zaključno fazo V Nemčiji so to zadevo v glavnem že uredili, zato je to vprašanje mnogo bolj pereče v Franciji, kjer sicer ne nasprotujejo evropski vojski, zato pa tembolj oborožitv: Nem- ' čije. Stvar je prišla tako daleč, da so na nek j proslavi demon- strant} dejansko napadli celo , predsednika vlade. Tud\ v i Itaiiji se obotavljajo predložiti zadevo parlamentu, kjer imajo nasprotn ki FOS piecef trdne po. zicije, vendar fe situacija alede pn odvi no^^t Italije od ZDA, ki ; EOS for^-iraio, precef ucfodnejša. In daljna Indokina? V zadnjih dneh smo ponovno sUšali glaso- ve o nameri 7, D A da ho gl*de na obupno situacijo francosk'h ('il v tej deželi .'sama neposred- no intervenirala, pri čemer ne jrkliučujein niti možnosti ■»tes- nf^ilih stikov* $ Kitajsko, ki UDO^nkom v Jndokini pošlUa vnkovrsfnn pomoč V rnr^piih dneh smo zabeležili fnrfi Tvnanie nolitične ropodkp, P-i so v neposredni zve. 71 7 no?A državo Tu fe tr^ha nmer^ifi nosvetovanje držav haf- krrnf:kpnn r^akfn — Jufriflnvtfe. Grr''''e iv Trfriie — na knlorem te h'lo '•trJrnjeno ftirff tesno treh Hr^av ki ho v še veliko večji meri utr- dilo stabilnost v tem delu Evro- pe ter tri države še bolj povezo- ! valo v prizadevanju za mir in nemoten nadaljnji rarvoj. S tern v 7vezi je treba omeniti predvi- deno potovanie t^v. Tita v TurCijo k' na pričakujejo v /e/ deželi kot človeka, kj je znan v^ema sveta km brezkompromisen borec za mir in medparodno Todelovanje. fri šp p.ckaj novic iz arahskeaa s'"p^a Siftrariin se fe v Egiptu nr^knjiko ustalila, vendar je do sfrhnmsfi menda Sr orecef da. ](>č lipa — organi^ac ia rTnh^'kih .^ržav kot 'o EpiPf. Arabija. Irak Sir jn. J.i. hrrnon. .Jr>men in Transjordartija po ripv^fih letih cvojeao obstoja vrrc*nv''ia. da pravTOPrav ni po- rnhprfh ernHov Ker je to '-rariin <^redriie>aa vzhoda, če ne upoštevamo prav- kar sklenjenega pakta o prijatelj, stvu med Turčijo in Pakistanom, /■ bodo gotovo Dostavili trdnejše osnove za uspešne/še delo. Kmetiiska šola naTumišču i?i mem uspehi Pred kratkim je obiskal naS sodelavec Kmetijsko šolo na Turnišču. Ogledal si je njeno ureditev in izvedel podrobnosti, ki bodo naše bralce gotovo zani- male. Na stavljena vprašanja mu je povedal upravnik šole tov. Ciril Kolarič nekaj misli. Kaj lahko poveste o šolanju kmečke mladine v vaši šoli? Povsod pa tudi v našem okra- ju kmetovalci spoznavajo, da brez temeljite strokovne izobraz- be ni htrejšega napredka v kmetijstvu Z veseljem so lansko leto pozdravili sklep OLO Ptuj. s katerim je bila ustanovljena prva kmetijska šola v našem okraju. Tudi kraj in posestvo, na katerem šola deluje, odobrava- jo. Mladina se te pozivu v šo- lo 7 veseljem odzvala. Prijavilo Se jih je 47, sprejetih pa je b lo le 74 učencev in 16 učenk. Kme- tijske zadruge in Okrajna za- družna zveza so šolo tudi gmot- no Dodnrle Podelile so učencem štipendije Prenričani smo. da bo tudi letos isto Kakšen uspeh ie bil dosežen v prvem polletju? Prvo polletje ?mo končali 1. februaria. Učni uspeh: so bili dobri. Kljub težavam v začetku so se učenci hitro sprijaznili z živi ienjem in navadami v domu in izoblikovali dober šolski ko- lektiv. Ustanovili so mladinsko ornanizacijo. ki oridno dola in ki je pripravila nekaj lepih šol- skih proslav in zabavnih veče- rov V zimskem času smo širili in utrjevali teoretično znanje. Praktičnega dela Je bilo zaradi zime manj. Učenci so v tem času končali tudi traktorski tečaj in te dn- bodo položili teoretične iz- pite Skratka, delo Je bilo plod- no in pridobljeno znanje bo ko- j ristilo pri praktičnem delu, ki ga | začenjamo te dni Kako boste usmerili delo spomladi in poleti? Spomladi bomo delali na po- sestvu Pri delu je potrebna tu- j di spretnost Delali bomo na po- lju s stroj:, v hlevih na vrtu in drugod, kar velja posebno za go- jence. gojenke pa bodo porabile več ča?a za delo v kuhinji, go- spodinjstvu šivanju ročnem cie- lu ter delu na vrtu. Do Julija, ko ' bomo zaključili šolsko leto. bo i sleherni učenec praktično in teoretično spoznal vse. kar je v tem kratkem času mogoče Kakn sodelujete s posestvom? Sola je ločena od posestva glede vodstva Povedati pa je treba, da direktor posestva tov. Frenc Belšak in delavsk' svet z velikim razumevanjem pomagata pri delu šole Delo učencev po- sestvo plača in to Se uporabi za o=krbo Zadnji sklep rtelsvs^ceaa sveta je, da prepusti šoli v upravo grad s parkom in ribni- kom Park ki je pod zaščito, smo že po navomlih nred'li. ! Upamo, da bomo uredili tudi ribnik k'er bomo aojili ribe. Štefan Froi :z Trnovske vasi je ! rekel: »Sele sedaj začenjam spo- j znavati, v kakem stanju so vino- gradi in sadovnjaki v Slovenskih goricah, kjer še kraljujeta šmar- nica in kapar. To nam povzroča veliko gospodarsko škodo. Tudi pri nas se bomo morali več uči- ti, kako se tak-: reči streže.« Tone Taciga iz Stoperc pravi: »Pri nas v Halozah so pogoji kmetovanja še posebej težki. Z ! veseljem se učim. da bom vedel j pomagati očetu, sosedom in v kmetijski zadrugi pri delu.« Micka Vidovič iz Pobrežja je tako dejala: »Sem delavka na posestvu v Turnišču. Hvaležna j sem delavskemu svetu, ki je i sklenil, da bom obiskovala šolo. j Pridobila sem mnogo, kar mi bo pri delu na posestvu koristilo. Tud: gospodinjstvo in ročno de_ ' lo je za nas dekleta važno, zato j se ga z veseljem učimo. Čudim se ostalim državnim posestvom ^ v okraju, da ne pošljejo mladih delavcev in delavk v šolo. « Marija Senica iz Cvetkovc pa pravi: »Tudi bodoče gospodinje se moramo marsičesa naučiti. Z znanjem in dnevno prakso iz . oospodinistva bomo po končani' šol: doma razbremenile nase matere. Z novimi načini <1 bomo znale delo poenostaviti, prehra- no v družini pa izboljšati, kar je važTio :n potrebno marsikje na deželi Pri nas v vasi ?o še de- kleta, ki bi hotela v šolo.« Na koncu smo izvedeli, da bo v kratkem razpisan sprejem za drugo šolsko leto. ki bo začelo v septembru. Sprejetih bo 20 oo_ jenk in 30 gojencev. Kc Ah boste razširSli svo^e delova- nje tud; izven šolskega okrofa? Razumljivo je, da bomo svoje delo razširili tudi izven šole. 2e letos smo s pomočjo socialistič- ne zveze organizirali krajši go- spodinjski tečaj. V zgodnji jese- na bo tečaj za konzerviranje sadja in zeJenjave. V okoliških vaseh pa bomo priredili preda- vanja iz kmetijstva in gospodinj- stva. Prepričani smo, da bo tako delovanie lepo koristilo dv:gu kmetijske izobrazbe v okolici. ?5olcko vodstvo bo na ta način vedno najtesneje povezano z življenjem, delom in rarvolem na naš^ vas\ za katero dela V sporazumu ? državnim kme- tijskim gosnodarstvom borno or. naniziral? tečaje za strokovno iznbTarhr- ?š''V» ^^ot^vr®^ državna posestva sama pa upa- mo, da bodo letos poslala več mladih ljudi v šolo kot lani. Tu- di njihov uspeh je odvisen od strokovnega znanja celotnega delovnega kolektiva. In kaj pravijo učenci sami? lovTo Turk iz Prepolj je pove- dal sledeče: »Pri nas je glavno poljedelstvo in živinoreja Zdi se mi, da kmetovalci na Dravskem polju premalo skrbijo za stro- kovno vzgojo svojih nasledni- kov Svoje prijatelje in znance bom nagovoril, da se vpišejo v šolo!« Vsedržavni plan za lelo 1954 Vsakomur v Jugoslaviji je znano, da se razvija naše gospo- darstvo po vnaprej določenem načrta. Da bi vsaj do neke mere spoznali letošnji družbeni plan, je potrebno vsaj povrSno pregle- dati rezultate in doseženo stanje v gos|K)darstvu v lanskem letu. Razvoj gospodarstva v letu 1953 v letu 1953 se je dvignila vi- šina družbenega produkta od 52.938 din v letu 1952 na 57.254 din po posameznem državljanu. To povečanje je rezultat porasta industrijske in kmetijske proiz- vodnje kakor tudi večjega izvo- za in obsega investicijske gradi- tve. S tem v zvezi je prišlo do višje osebne potrošnje po pre- bivalcu Industrijska proizvodnja je po- rasla za 12 odst.. pa tudi kme- tijstvo je bilo uspešnejše. V tem letu so začele obratovati hidrocentrale Zavreljen, Vinodol, Medvode, Mariborski oto,k (1 agregat), Vuzenica (1 agregat), Došnica ter termične centrale Jugovinil, Banoviči, Kosovo, Že- lezarna Sisak, Skrobara, Trepča (1 agregat) in Lukavac, premo- govni industriji koksama Luka- vac, v metalurgiji več peči v Ze- nici, valjalni progi za brezšivne cevi v Sisku, proga za tanko plo- čevino v Smederevu, električne peči za jeklo ▼ Ravnah, večje število obratov barvaste meta- lurgije, obrat kemične industrije, tovarna lesonitnih plošč v Foči, tovarna vezanih plošč v Blažuju, štiri bombažne predilnice in to- varna drobne kože. Predviden razvoj gospo- darstva v letu 1954 Uspešen razvoj gospodarstva v letu 1954 je zagotovljen z do- sedanjimi In nov.mi industrijski- mi obrati, povečanjem izvoza industrijskih proizvodov, pospe- ševanjem razvoja predelovalne industrije, porastom proizvodno- sti dela, večjim: sredstvi za po- speševanje kmetijstva, krediti za kmetijstvo, obdavčitvijo po ka- tastru in drugih faktorjih. Pred- videno je postopno zniževanje cen industrijsJcih izdelkov za okrog 10 odst. Dohodki delavcev in uslužben- cev se bodo povečali za 6 odst., vendar gre ta številka na rovaš števila zaposlenih. Kljub temu pa se predvideva za 5 odst. več- ja potrošnja živil in za 18 odst. industrijskih izdelkov. V letu 1954 bodo dokončno zgrajeni in puščeni v obratovanje naslednji industrijski objekti: hidrocentrale Vlasina, Ovčar ba- nja, Medju vrlje, Vuzenica (dru- g^ agregat), 2 agregata HE Ja- blanice. Jajce, lina. Glava Zete, Raška ter termocentrala Konjšči- na; v industriji premoga koksar- na v Zenici, dva plavža v Zeni- ci, dve SM peči v Zenici, dve SM peči v Sisku ter številni dru- gi obrati črne metalurgije; v in- dustriji barvne metalurgije va- ljanja bakra Sevojno, valjama aluminija ▼ Ražinah, tovarna aluminija v Kidričevem; v indu- striji nekovin tovarne keramike v Pojatnu, Titovem Velesu, to- varne porcelana v Arandjelovcu, tovarna cementa ▼ Novem Po- povcu ter Številne druge; v šte- vilnih drugih industrijskih pa- nooah pa Se številni drugi ob- jekti. Hramilnicai v Ptufu ie asa^^ela poslovati V predzadnji številki našega lista smo objavili vest, da je bil na seji LOMO v Ptuju, 28. februarja 1954, sprejet sklep, da se ustanovi v Ptuju Mestna hranilnica. Na tej je bil že tudi odobren statut hranilnice ter izvoljen upravni in nadzorni odbor zavoda. Do gornjega sklepa LOMO je prišlo na zahtevo prebivalcev, ki so na sestankih SZDL in na sestankih volivcev ponovno iz- razili željo, da sledi naše mesto vzgledu ostalih mest v naši re- publiki in ustanovi lastni de- narni zavod v oF>oro lokalnemu gospodarstvu. Ker so šele v tekočem letu dani predpogoji za uspešen raz- voj hranilnice, sprejeta je zve- zna uredba o denarnih zavodih, nadalje je pokazal OLO v Ptuju polno razumevanje za težnje mestne občine in dodelil hranil- nici znatna obratna sredstva, je bil IX)MO v stanju ugoditi zahtevi prebivalstva. Javnost bo gotovo zanimalo, kak delokrog je odrejen hranil- nici kot lokalnemu denarnemu zavodu. Iz statuta hranilnice je raz- vidno, da naj zajame zavod rnzne denarne posle, katerim Narodna banka kot zvezni de- narni zavod ni v stanju posve- titi vse pozornosti, so pa ti drobni posli le važni za gospo- darski razvoj nažega mesta in ' okraja V glavnem bo osredotočSa hranilnica svoje delo v slede- čih smereh: Organiadrati ljudsko varčeva- nje z zbiranjem prihrankov prebivalstva na hranilne knji- žice in koncentrirati kratkoroč- na denarna sredstva društvenih organizacij Uvajati namensko, premijsko in šolska varčevanje. E>el potom hranilne sbižbe zbranih sredstev bo koristila hranilnica za dvig življenjske- ga standarda prebivalstva z da- janjem posojil za gradnjo in popravila stanovanjsikih hiš in potTx>sniških posojil. Nadalje bo hramilnica skuhala podpireti kmeti^ko in obrtno pmotzvoctojo z odobravanjem posojil za gradnjo in popravila gos|)odarslc£h poslopij, nabavo strojev in živine ter drug^ kroetij^cih potrebSCin- Obrtni- §tw bo hr^lnica odobravala kratkoročna posojila za nabavo potrebnih surovin. Poil^ navedenega bodo hra- nilnica poverjeni doJočenj posK v sporazumu z Narodno banko in Državnim Mvarovalnim za- vodom. Hranilnica je začela poeslovati opoldne. bo proslava na gro- bovih padlih borcev v Srečah. Prav bi bilo. da pošljejo orga- nizacije ZB NOV iz Ptuja in okraja na ta občni zbor In pro- ■^lat^n nike In da večje organizacije, zlasti orga- nizacija v Ptuju. Kidričevem, Majšperku, Ormožu in drugod organizirajo za ta dan izlet svo- jega članstva v ta partizanski kraj Občnega zbora se bo.5ta izmed nartizanov tegi področja udele- žila Sagadin-Zenka In Zvon- ko Sagadin. ki bosta udeležen- cem proslave razložila pomen in potek borbe na tem centru. V nedeljo. 11. t. m., h^ R skun§?;!na Okrajne ljudske tehnike v Ptuju Okrajni odbor Ljudske teh- nike v Ptuiu je sklical 8. redno skupščiro Okrajne ljudske teh- nike v Ptuju, ki bo v nedeljo. 11. aprila t- 1.. ob 8. uri darval- dne v dvorani OK ZKS v Ptuju z m točkam? dnevnega reda. Na =:kur>šfnno so ry>vabljeni člani vseh društev LT v okra- ju. da bo laže skuT>no z dele- gati obravnavati vsa vprašanja v zT'ezi s Dotrebami. nalogami in persTvektiv^mi bodočega dela .'»-"-ea-nfracii LT Podprfmo aVdio za zgraditev spomenika heroia Jožeta Lacka in soborcev v Ptuiu Posebni odbor Mestnega od- bora Zveze borcev NOV v Ptn.iu je začel široko akcijo za dKev spomenika heroju ToSctu Lacku in soborcem na Sloven- skem trsTu v Ptuju izpred Okraj- nega srledališča po ramisli, kor je prikazana na maketi, kf je razstavl.ien že nad teden ftn» v izložbi kniieame »Izhir*;*: Ptuj. Snomenik že dela kipar Sa- vinšek v Ljubljani. Izdelan bo 17 brona. Stal bo okrosj dva mi- lijona dinarjev. Z njegovo po- stavitvi.io bo dobila okilica ^no- menika čisto novo in frijaz- nejše lice. kot je sedaj pred Okrajnim gledališčem. O tem je javnost že seznanjena i? lokal- nega tiska. V tej široki akciji prnsto^rolj- ne nomoči za zgraditev vnome- nika bo sodelovalo prebivalstvo mesta in okraja Ptuj. delovni kolektiv v Ptuju in okraju, pri- padniki JLA v Ptuju in po dru- gih vojnih poštah ter mnolične organizacije. V ta iiamen je priskrbel pododbor Mestnega odbora ZB NOV Ptuj potrebne bloke po 3 in 5 d'n. ki se bodo razpečevali v vseh javnih loka- lih. Ti bloki bodo v prodaji vsaj v Ptuju že 12. aprila t. 1. Pn načrtu v zvezi s tem spo- menikom bo zgrajen ob spome- nika mavzolej za posmrtne ostanke heroja .ložeta Lat-ka in padlih soborcev. I Po predvidevanju pododbora bo akcija no zaslugi vsega nre- blvalštva. kolektivov in mn«»ži?- nfh organizacij usnela in omo- gočila. da bo prišlo do ures- ničenih gornjega načrta v "-'ntj že letos, BV. Dan železnlčariev Vsako leto na dan 15, aprila se spominjamo padlih borcev- železničarjev, ki so dali svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost vseh delovnih ljudi. Tudi letos se naši železničarji pripravljajo na ta dan, da se bodo dostojno oddolžili spominu padlih sodelavcev in tovarišev. V železriiški delavnici Je po- stavljen soomenik, na katerem so z zlatimi črkami napisana imena teh žrtev. To so bili naši sosedje, bili so dobri, delavci in najnaprednejši borci za socia- lizem. Ko na dan 15 aprila stojimo pred spomenikom v železniški delavnici in premišljujemo o naših znancih, s katerimi smo nekoč skupaj delali, se z njimi veselili in z njimi prenašali troljenje in gorje, ki nam ga je zadajal okupator in njegovi hlapci, se bomo v duhti ?:r)om- nili tudi na tiste žrtve želez- ničarjev. katere so policisti in orožniki pred leti v Ljubljani na Zaloški cesti ravno na ta dan mučili in streljali. Njihova kri pa ni bila zastonj prelita. Tudi iz te nedolžne krvi želez- ničarjev je vzklila svoboda, tudi oni so doprinesli del tega. kar danes imamo. V poznejši dobi. ko že nas ne bo, bodo na^i otroci ali pa vnuki Se proslav- ljali Dan železničarjev, se se bodo spominjali ob njihovih spomenikih, rekoč: »S tem je moj oče ali moj ded dal laiši svoje življenje, kakor, da bi bil za hlapca malomeščanski go- spodi«. Taki so bili in bodo želez- ničarji,, prvoborci za lepšo in boljšo bodočnost na^ih rx)tom- cev in za izgradnjo socializma Ob spominu na žrtve, ki so jih dali železničarji, bomo 15. aprila ob njihovem spome- niku zaklicali trikratm Slava, slava, slava!!! M. J. Osnovana bo komisija za odlikovanja Za Ptujski okjai in mesto Ptuj bosta osnovani komisiji za odli- kovanja. ki bosta pošiljali pred- loge za odlikovanja komisiji za odlikovanja v kabinetu predsed- nika republike tov. Tita v duhu navodil za delo tozadevnih ko- misij. Komisijo pri okrajnem (mest- nem) odboru bodo tvorili: pred- sednik ali podpredsednik OLO (predsednik LOMO) kot predsed- I nik komisije kot člani pa 1 od- I bornik OLO (LOMO). član okraj- 1 nega (mestnega) sindikalnega i sveta in član okrajnega (mestne- ga) odbora Socialistične zveze. Sekretarja okrajn-e (mestne) ko- misije bo odredil predsednik OLO fLOMO) iz vrste admini- strativnih uslužbencev OLO (LO MO) Utemeljene predloge bo po- trebno pošiljati najmanj 25 dni pred namenjeno izročitvijo odli- kovanj Za predloge so predvide- ni obrazci « ootrebn mi rubrika- mi m vprašanji Stran 2 Ptuj, 9. aprila 1954 Dvcs odloko OLO Ptuj v našem časopisu smo že po- ročali, da je OLO Ptuj sprejel nš svojem zadnjem zasedanju odlok o vpeljavi okrajnih taks, občinskega prometnega davka, odlok o ustanovitvi stanovanj- skih skupnosti, o volitvah in delu hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti in o kategorizaciji stanovanj v okraju Ptuj, Odloka sta sedaj objavljena v 12. številki Urad- nega lista LRS z dne 1. aprila 1954 in s tem dnem sta tudi stopila v veljavo. Glavni namen vpeljave okraj- nih taks in občinskega promet- nega davka je, zagotoviti ljud- skim odborom finančna sredstva za komunalne gradnje, ki pred- stavljajo povsod pereč problem. Po predračunu b(^o znašali do- hodki od okrajnih taks letno okrog 3,600.000 din, od občin- slcega prometnega davka pa okrog 1,600.000 din. Dohodek od okrajnih taks se bo delil med okrajem in občinami v razmer- ju 60 : 40 odstotkom, občinski prometni davek pa je v celoti dohodek občin. Tako predstav- ljajo ti dohodki znatna nova proračunska sredstva. Odlok vsebuje 15 tarifnih po- stavk. po katerih se mora pla- čati okrajna taksa. Tako zna.ša okrajna taksa: za vloge 20 din, za pritožbe 90 din, za odločbe 75 din, za potrdila 50 din, za odločbe, s katerimi se daje do- voljenje za gospodarske dejav-, nosti, od 240 din za prodajalne j z monopolnimi predmeti do 24.000 din za opravljanje tovar- niške proizvodnje, za živinske potne liste za drobnico 10 din, za drugo živino 50 din, za ples- ne in veselične prireditve 500 din, za uporabo javnih prosto- rov od 20 do 30 din za m'-, za izobešanje firme glede na veli- kost napisne table letno od 400 do 2500 din, za dovoljenje za kopanje i)eska, gramoza, kame- nja in žganja apna 1000 din, za podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih 500 din, za dovoljenje za priložnostno toče- nje alkoholnih pijač 1000 din. Občinski prometni davek se plača od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih v višini 40% od prodajne cene. Ta davek predstavlja dejansko občinsko trošarino na alkohol- ne pijače. Nadalje od nakupa in prodaje nepremičnin v višini 10% od zneska prometnega davka, ki se odmeri po zveznih predpisih. Vkljub uvedbi tCKa davka pa kupci in prodajalci nepremičnin s tem ne bodo prizadeti. Upoštevati Je namreč treba, da je bil z zvezno uredbo o prometnem davku od nepre- mičnin in pravic zvezni promet- ni davek znižan za okrog 50%. Tako zvezni in občinski promet- ni davek skupaj ne bosta do- segla višine prometnega davka od nepremičnin, ki se je pobiral dosedaj po dosedanjih pred- pisih. Končno je še predviden občinski prometni davek od vstopnic za kinomatografe in razne artistične in cirkuške prireditve ter od srečolovov in loterij. Ker predstavljajo okrajne takse in občinski prometni da- vek proračunski dohodek ljud- skih odborov, je v njihovem interesu, da takse in prometni davek redno pobirajo. Po določilih drugega odloka tvorijo stanovanjske hiše, ki s? last splošnega ljudskega od nad- zorstvom katere se bo smelo vr- šiti eno ali drugo. Ta sklep je veljaven od danes naprej. V primerih, kjer bo eno in drugo mimo zahtevanega dovoljenja, bodo kršitelji prijavljeni sodni- ku za prekrške In klicani na za- govor. Številni lanskoletni pri- meri nesreč v zvezi s streljanjem ob veliki noči In 2 požara v zvezi s kresi so dovolj opravičljiv raz- log, da se zdravje in imovina državljanov pravočasno oblastno zavaruje pred neodgovornimi, ve- činoma mladoletnimi osebami. Vse to lahko odpade, če prevza- mejo nadzor nad takimi primeri resni in preudarni ter izkušeni ljudje, ki se zavedajo, da se je mogoče ob raznih praznovanjih veseliti in zabavati tudi brez ne- varnosti za življenje in veliko materialno škodo. Kaže, da bodo starši mladolet_ nikov, ki so zlasti ob takih pri- ložnostih največ v skrbeh, pa tu- di ostali treznomisleči ljudje v celoti odobravali prednje sklepe in da bodo tudi možje iz orga- nizacij ZB in občine, ki jim bo zaupano nadzorstvo nad streli- vom, kresi In streljanjem, svojo nalogo v celoti in pravilno opra- vili. Nv. L jugoslovanska razstava vin v Ljubljani od 24. 4. do 2. 5. 1954 Samo nekaj tednov je še do vinske razstave, ko bo v spo- mladanskem razpoloženju zažive- la Ljubljana v znamenju raz- stave najžlahtnejšega pridelka našega kmetijstva »vina« z ge- slom »ViiK), zdravje, prijatelj- stvo!« Razstava bo nudila obisko- valcem preko 400 vzorcev naj- različnejših vin iz cele države v poskusnjo v dvorani Slov. fil- harmoaiije. Na tem strokovnem delu razstave bo prikazano v grafikonih in slikah sedanje stanje in perspektiva vinograd- ništva v Jugoslaviji; obenem pa tudi preteklost z zgodovinsldmi predmeti iz muzejev, trsni izbor za Štajersko pred 100 leti z do- bro ohranjenimi, krasnimi sli- kami grozdja (last Inštituta za vinarstvo v Mariboru) itd. Zbra- na bo vinarska literatura — domača kakor tudi inozemska, kolikor se nanaša na jugoslo- vansko vinogradniško področje. Številne pokrajinske vinograd- niške slike bodo dvignile pe- strost razstave. Na Trgu revolucije pred pa- lačo Slov. filharmonije bodo v komercialne svrhe razstavljala v lastnih paviljonih svoja vina in druge proizvode vina in grozdja kakor tudi vinogradni- ške in kletarske stroje, zaščitna sredstva, umetna ghojila in dru- ge potrebščine, izvozna in uvoz- na podjetja, trgovska podjetja z vinom in večji producenti so- cialističnega sektorja. Za razstavo se zanima tudi inozemstvo; prijavljeno je že lepo število inozemskih gostov, vinarskih strokovnjakov iz sve- tovnoznanih zavodov in inštitu- tov in strokovnjalcov inozem- ske vinske trgovine. Kot posebna prireditev v teku razstave bo 25. aprila >komer- cialni dan« ko bodo obravnava- li probleme domače in izvozne trgovine z vinom, ter 30. apri- la »dan obnove«, oziroma kon- gres vinogradnikov, kjer se bo- do obravnavali problemi obno- ve vinogradov. Obširne priprave za celotno prireditev vinske razstave so že v takem stadiju, da smemo ra- čunati, da bo ta razstava na strokovni višini. Zato prireditelji opravičeno pričakujejo, da bo zanimanje zar razstavo splošno pri vseh, ki se jih razstava tiče — pri pro- ducentih, piosredniklh in konzu- mentlh, kar največja- I. Z. Zcikai toko? o izkušnji z nekim uslužben- cem carinarnice v Mariboru, ki jo je doživel, kot pravi, Emest Svenšek iz Kungote pri Ptuju (mogoče še kdo drugi) ob ne- davnem vračanju z obiska v Avstriji, je vsekakor potrebno par besedi, ker gre za to, da se podobni primeri izkoreninijo iz prakse naših carinskih usluž- bencev. Imenovani Svenšek si je pri- peljal iz Avstrije z obiska pri bratu kot darilo rabljen radio in dvokolo. Do mariborske ca- rinarnice je šlo vse v redu, šele tam so nastopile težave. Sven- šek ni imel s seboj uradno po- trjenega dokumenta, da mu je ta predmeta resnično poklonil brat. Nek uslužbenec carinar- nice mu je potem svetoval, naj poskrbi, da se bo ponovno pe- ljal v Avstrijo, vzel radio in kolo s seboj in se potem vrnil s potrdilom starejšega datuma kot glasi vstopno dovoljenje, da gre res za bratovo darilo. Sven- šek jo odšel domov in ubral pravilno pot. Zaprosil je v Beogradu pristojno zvezno ca- rinsko upravo za carine prost uvoz dveh daril, po.skrbel pa si je tudi od brata iz Avstrije zahtevano potrdilo. Z obema dokumentoma je odšel zopet v urad mariborske carinarnice, kjer so mu upoštevali predlo- žene dokumente samo glede ko- lesa, glede aparata pa mu ie nekdo rekel, da o njem tam od- ločajo, pač pa da mu vseeno sve- tuje, naj se odpelje k bratu in prinese potrdilo starejšega da- tuma kot je vstopno dovoljenje. Tak postopek in tald nasveti so se seveda zdeli Svenšku ne- mogoči, saj je nabava potrdil mnogo enostavnejša in lažja kot pa ponovno potovanje v inozemstvo in nazaj zaradi go- lega formalizma. O zadevi se je Svenšek pozanimal pri pristoj- nih organih oblasti, ki so mu svetovali najenostavnejšo in najcenejšo pot do zadržanih daril, sicer bi lahko ob takem postopku Svenškova pravica do radioaparata »zastarala«. Gasilci, samo maio potrpljenja! Naprošamo nase bralce, da potrpijo glede članka o občnem zboru Okra.ine )*asilske rveze. ki je bil 4. aprila t. 1. v dvorani gradbenega podjetja »Drava« in je bil zelo zanimiv, do prihod- nje številke. V tej .številki nam ,ie ostalo za ta članek žal pre- malo prostora. Op. ured. * Ptujski stanovalci, pozor! Gotovo ste v zadnji številki, -Ptujskega tednika« sami ugo- | tovili, da gre za neljubo po- ' moto pri datumu v obvestilu Uprave stanovanjske skupnosti. Pritožbe zoper morebitno ne- pravilno kategorizacijo Je po- trebno vložiti do 30. aprila 1954, ne pa, kot je pomotoma nave- deno, do 30. marca 1.9.54. Uprava EMETOVHLCn Setev je pred vami! Posadite v tem letu samo priznano seme bučnic ibi sončnic, ki ga daje na razpolago vsem zadrugam TOVARNA OL|A •v Slov. Bistrici Spomlodop^sko sborovc!ii;@ v Zetalah Dne 4. aprila 1954 se je za- ključilo spomladansko zborova- nje mladine predvojaške vzgoje v Zetalah. Uspeh zborovanja je bil nadvse zadovoljiv, saj je ves čas 7-dnevnega zborovanja bila 100»/o udeležba in ni bilo niti ene ure neupravičenega in ne Opravičenega izostanka, kar je za žetalske razmere px'esenetlji- vo. Predvsem je to zasluga ob- činskega ljudskega odbora, ki je zborovanje temeljito pripravil, tako s starši, kakor z mladinci. Ves čas zborovanja je kontroli- ral udeležbo in nudil potrebno pomoč. Kar se tiče programa, so sko- raj vsi mladinci praktične vaje odlično izvajali. Teže so neka- teri dojemali teoretična preda- vanja, čemur se ni čuditi, saj je 6 mladincev nepismenih, ne- kaj pa jih je le pol pismenih- Vsi ti pa so ob zaključku ob- ljubili, da se bodo udeležili te- čaja za analfabete, ki ga bo v zimskih mesecih organizirala ljudska prosveta. Pri vaji so z discipliniranostjo in požrtvo- vakiostjo pokazali, da tudi oni hočejo biti dobri Titovi vojaki. Vse priznanje gre tudi na- stavnemu kadru, to je re- zervnim oficirjem JLA. ki so mnogo pripomogli, da so mla- dinci uspešneje dojemali učno snov. Ob zaključku so bili po- hvaljeni poleg komandirjev od- delenj mladinci: Kozel Franc, Vogrinc Simon in Gajser Janez kot najboljši. Graje pa ni bil deležen nobeden, ker je z dis- cipliniranostjo in prizadevnost- jo nobeden tudi ni zaslužil. F. Zopet priložnost za delo in možnost zaslužka Posredovalnica za delo OLO Ptuj zbira prijave zidarjev, tesar- jev in pomožnih gradbenih se- zonskih delavcev, ki so takoj potrebni gradbenim podjetjem »Beton« Celje, Šoštanj in Ljub- ljana, ki so za delavce poskrbela hrano in stanovanje ter jim za- gotovila plače po tarifnem pra- vilniku. Nezaposlenemu, ki je zgu- bil službo po lastni kriv- di, ne pripada oskrbnina Upravni odbor posredovalni- ce Zq delo OLO v Ptuju je za- vrnil pritožbo Martina Margu- ča iz Vintarovc 57 p. Desternlk zoper odločbo Posredovalnice za delo o zavrnitvi izplačeva- nja oskrbnine zaradi odpovedi službe iz opravičljivih zakoni- tih razlogov. Martin Margoč se s to za- vrnitvijo ni zadovoljil, zato je sprožil s tožbo zoper Upravni odbor posredovalnice za delo OLO Ptuj upravni spor, ki ga je reševalo Vrhovno sodišče v Ljubljani. Tudi s tožbo Margoč ni uspel Vrhovno sodišče je odločilo, da se Margočeva tožba kot neute- meljena zavrne In potrdilo sta- lišče Upravne??;} odbora posre- dovalnice za delo OLO Ptuj, da ne pripada oskrbnina nezano- slenemu, ki je zgubil službo glede na sodbo sodišča zaradi kaznivega dejanja, ne glede na to, ali je ta sodba izrečena po- gojno all nepogojno. Potemta- kem osebi, ki je brez zaposlitve po lastni krivdi, ne pripada oskrbnina Kolesarji. na svoja kolesa! Fcrčcc Franc Iz Sedlašeka pri Podlehnlku se je zaman pri- tožil na Okrožno sodišče v Ma- riboru v zvezi z obsodbo Okraj- nega sodišča v Ptuju, ki ga je obsodilo zaradi tatvine koiesa v Doleni pred KZ na 11 mero- cev zapora. Ferčec je lani ukradel kolo pred KZ Dolena, ga spravil do- ma v klet, čez nekaj dni pa .23 prodal za 6000 din. Pri tem ne- poštenem delu ni imel sreče. Organi notranje uprave ^ pri- šli na sled njegovemu nočečju. zaradi katerega bo moral od- sedeti 11 mesecev reieUi;*nii. Mali Murkov Tonček iz Trnove niti ni slutil... Dne 27. marca 1954 je nesreča 6 do 7-letnega Antona močno pretresla družino Murko iz Tr- nove pri Selah iz vzbudila med ljudstvom naioloblie sočutje. Tega popoldneva se je mali An- ton igral nri peči s kotlom. Pri- šlo ie do eksplozlie. Dečku ]e priletel v glavo nad desnimi obrvmi 13-millmetrskl drobec že_ leza (kot del žeblja all zakovi- ce) in mu poškodoval lobanjo in desno polovico možgan. Prepe- ljan je bil takoj v ptujsko bolni- šnico, kjer je prihodnje jutro podlegel poškodbi. Obdukcijska komisija je ugo- tovila, da ie imel mali Anton Murko nad desnimi obrvmi pre- bito lobanjo. 13 mm dola kovin- ski delec mu ie naoravil za me- zinec širok kanal v možgane. Kljub takojšnii zdravniški inter- venciji niegovega živlienja ni bilo več mogoče rešiti ravno za- radi te smrtnonosne poškodbe. Kakor se govori, je moral de- ček najti nekje puškin Izstrelek, kj da ga je vrgel v peč pod ko- tel In da je pri tem prišlo do usodne eksplozije, ki je zahte- vala mlado življenje. Nepopisna prizadetost Murkovih zaradi ta- ko tragične izgube ljubljenega sinčka nikakor ne sme ostati za- stonj, temveč kot dragoceno opozorilo, vsem staršem, naj va- rujejo svoje otroke pred vsem, kar bi utegnilo imeti /a ce prerdno smrt. Kdo je kriv Petkove smrti? Dne 15. novembra 1953 je pri- šlo v gostilni 2erak v Hajdošah do pretepa, v katerem je bil ubit Franc Petek iz Slovenje vasi. V ponedeljek, 30. marca 1954, j" scauio- na zatožni klopi pred okrajnim sodiščem v Ptuju 15 obtožencev (1919—1935) iz Ge- rečje vasi (Kajzersberger Alojz, Koldrič IgnBc, Meti čar Avgust, Metličar Stanko, Nahberger Jo- že, Nahberger Stanko, Kajzers- berger Ivan), iz Slovenje vasi (Petek Ivan, Matjašič Franc, Murko Ignac, Mlakar Anton, Zunko Martin in Matjašič Vla- do), iz Hajdoš (Vidovič Milan) in IZ Skorbe (Vogrinec Ivan), ki jim očita obtožnica, da so sode- lovali v tem pretepu in z nevar- nim orodjem (lato, sekiro, kolom, teležnikom) ogrožali v pretepu življenje drugih. V tem primeru je doslej ostalo tajno, česar tudi tekom preiska- ve n- bilo mogoče razkriti, kdo je udari; Franca Petka z nekim topim predmetom po glavi, da je drugo jutro v ptujski bolnišnici 'oiriifi dvph prelomov kosti in notr?n' l-» nošk'idb na možganih z obiint; k vavitvijo v mehk h mrenah t«r krvavitvijo med trdo opno in možgani podlegel po- škodbam. Tudi zaslišanje prič 30 narca 1954, ki bi naj pomagalo zauevo bistveno razjasniti, ni doprinep"o temu, da bi se dalo z goto- vostjo razsoditi, kdo je kriv Pet_ kove smrti. Vprašanje je, ali bo ostal ta pr.mer zn vedno nerazia-niem ali pa bo to orinesel čas kof v številnih podobnih primt-rih, kjer je končno prišlo do razčišč^nja zadeve in tudi do pravične sod- be. Ptui, 9, aprila 1954 Stran iZuD„SianePetrovič' izHaldine }e gostovalo v Gorišn^ci v nedeljo 4. aprila je prvič v Gorišnici gostovalo IZUD »Stane Petrovič« iz Hajdine z Nušičevo icomedijo »Doktor« Igro je re- žirala naša znana odrska sode- lavka tov Manca Terbuc, kj se je začela udejstvovat na odr- skem področju v Gorišnici in sodelovala, skoraj bi rekel, pri vseh igrah v glavni vlogi. Po od- hodu iz Gorišnice ni opu-stila igranja, temveč prenaša svoje izkušnje na druge igralce in je kot režiser jezikovno, stilno in igralsko dobro izvežbala mlade igralce. | Ni moj namen analizirati vlo- j go vsakega posameznega igralca, i Pripomnil bi samo to, da so mno- gi igralci pokazali, da imajo pre- cej igralske žilice, da znajo pra- j vilno in neprisiljeno podati na odru osebo z lastnostmi, ki jih posamezna vloga zahteva od vsa- kega igralca. Pripomniti moram tudi to, da je večina Igralcev začetnikov, ki pa so bili na odru dovolj spretni, da so se dobro vživel,- v svojo vlogo in jo na splošno zadovoljstvo občinstva lepo speljali. Dokaz temu je bil spontan in močan aplavz po vsa- kem dejanju. Ce izvzamem reži- serja v vlogi žene Mare, b; re- kel, da je bil Života (Ošlovnik Julij) osrednja o^eba v vsem do- gajanju, ki je bil mestoma igral- sko, mimično in kreacijsko zelo privlačen in je očeta, dasj mlad človek, dobro podal. Pri starej- š h vlogah moti predvsem govo- rilni organ, ki ga pa mlad človek ne more tako podati, da Je har- monično povezan z vsebino sa- me igre. Prav or ginalni s svojim brbljavim nastopom sta bili Pro- tička (Megličar Stanka) in Spa- sojevka (Klemenčič Darinka), ki sta želi s svojim neprisiljen m nastopom salve "^meha gledalcev. H koncu bi pripomnil Se to, da so Hajdinčani zapustili v Go- rišnici najboljš. vtis In sem pre- pričan, da so povsod uspeli, kjer koli so gostovali, In 5e bo- do. Vsem ostalim igralskim sek- cijam pa naj bodo v dokaz, da se da z vztrajnim delom In do- bro voljo napraviti marsikaj do- brega in koristnega za dvig kul- turne ravni našega podeželske- ga človeka Stane Stanič KONCERT PIONIRSKEGA ZBORA IZ GOR RADGONE V soboto, dne 10. t. m. nas bo obiskal pionirski pevski zbor nižje gimnazije Iz Gornje Rad- gone. Zbor, ki šteje nad 90 pevcev, bo imel v Ptuju dva koncerta In sicer v soboto ob 20. uri za odrasle In v nedeljo dop>oldne ob 10.15 za mladino. Oba kon- certa bosta v gledališču Radgonski pionirski pevski zbor vodi ravnatelj nižje gim- nazije v Radgoni, pesnik Manko Golar. Zbor je znan po svojem lepem petju širom naše repu- blike. saj ga imamo priložnost pogostokrat .slišati po radiu. Pred kratkim je imel dva uspela kon- certa v Cakovcu Tudi ml Ptujčani se bomo našim mladim pevcem najlepše oddolžili z lepim obiskom. JG ČLANI »PARTIZANA«! Članek vaše propagandLstke tov. B. K. pri najboljši volji ni mogel biti objavljen v tej ?te- villd, zato vas napro§aTno za potrpljenje do prihodnje števil- ke, ko bo nekaj mesta tudi ' zanj. j Rojstva v Ptuju j Brodnjak Katarina, Hajdoše j J— Marijo; Mlinar Jera. Mari- I bor, Livada 2 — Dušana; Fer- čec Rozalija, Grajena 4 — Zvon- ka; Arbeiter Ivana, Lancova vas — Marijo; Velikonja Ljudmila, Stranjske Makole — Ljudmilo; Ber Elizabeta, Rogoznica 5 — Jožico; Belšak Frančiška, Jan- škl vrh 44 — Viljema; Gornjec Marija. Rotman 24 — Rozalijo; Ma.jcen Klotilda. Kidričevo 62 — Bojana; Cuček Marija, Vlto- marci 18 — Slavka; Turk An- gela, Kungota — Angelo; Riž- ner Neža. Sobetlnci 32 — Ma- j rijo; Draškovlč Marija. Kldrl- j čevo — Vetko; Lah Marija. Ve- lika Nedelja 27 — Franca; Kle- menčič Cecilija. Bučečovcl — Rudolfa. j Poroke v Ptuju Polajžer Stanislav, Budina 20, in Leskovar Marija, Ptuj, Or- moška 18; Holadea Srečko. Ptuj, Cankerjeva, in Kuzmanič An- delka, Ptuj, Muršičeva ul. 20; Planjšek Roman, Ptuj, Prešer- nova 7, in Amuš Terezija, Ptuj, Aškerčeva 10; Ostronlč Franc, Kidričevo, in Horvat Justina, Ptuj, Ljutomerska 7. Smrti v Ptuju Rablč Frančiška, 1915, Jese- nice; Kovačlč Peter, 1907, Lača ves 21; Kranjc Rudolf, 1913, i Ptuj, Prešernova 8; Kajzovar 1 Miroslava, 1953. Breg 28; Pulko Janez, 1953, Zetale; Petrovič . Frančiška. 1953, Kidričevo; Mur- ko Anton, 1946 Trnovec; Rukelj Ivan, 1904, Cvetlin 36; Veršič Ana, 1884, Grajena. Okrajno gledališke Ptuj Objava: Zaradi obolelosti v I gledališkem ansamblu, odpa- dejo do nadaljnjega vse pred- stave v Okrajnem gledališču Ptuj. — Uprava. PtuisklRICpred letnim občnind zborom Kakor v«ako leto bo tudi letos organizacija Rdečega križa mesta Ptuja na letnem občnem zboru v sredo, dne 14. aprila 1954, ob 19,30 (pol 8. uri zvečer) v sin- dikalni dvorani železničarjev na Ormoški cesti polagala obračun dela v minulem poslovnem letu. Dosedanje delo RK v Ptuju je bilo plodonosno. Število članstva se je v zadnjih letih dvignilo od 400 na 3000 članov ter se je ta organizacija uvrstila v vrsto najmočnejših množičnih organi- zacij v Ptuju. Tudi na zdravstveno-prosvet. nem polju je RK prispeval svoj delež. Organiziral je nadaljeval- ni zdravstveni tečaj ženske mla- dine ter v 4 odd. zajel večino mla- dink letnika 1953 In 1954 šolske- ga okoliša Ptuj in Breg. Dobro je uspela tudi akcija pridobivanja prostovoljnih krvodajalcev, saj se je pri tej prvi akciji v Ptuju priglasilo 439 prostovoljnih krvo- dajalcev in oddalo 101,7 litrov krvi. V obmorska okrevališča je na stroške RK bilo v letu 1953 poslanih 9 okrevanja potrebnih otrok iz področja mesta Ptuja. Pa tudi higienske kotičke pod- mladka RK na šoli Ptuj in Breg je opremil s potrebnimi pripo- močki. N^O RK Ptuj je v nabiralni ak- ciji zbral 200 raznih knjig In jih podaril bolnici za tuberkulozne v Ormožu za tamkajšnje oskrbo- vance-bolnike. MO RK je skrbel tudi za sta- rostno onemogle in socialno šib- ke otroke ter jim pomagal z obleko, perilom, obutvijo, kuri- vom in raznimi živili. To je samo del človekoljubne, ga dela RK v minulem poslov, nem letu. Poleg tega pa je MO RK Ptuj izvršil še razne drugje naloge kot popis vojnih invali- dov in pogrešanih iz druge sve- tovUfi vojne, sodeloval je pri raznih posvetovanjih In konfe- rencah za socialno zaščito itd. Vse te akcije RK je prebival- stvo mesta Ptuja vedno rado podpiralo in s tem dokazalo svoj človekoljubni čut do sočloveka. Prepričani smo, da bodo tudi v bodoče ostali naklonjeni RK in Se vpisali v članstvo RK tudj ti- sti, ki so do danes odklanjali pri- stop v organizacijo RK, čeprav bo letna članarina v letošnjem letu znašala 60.— din. Ob 10. obletnici ustanovitve Rdečega križa Slovenije, ki jo slavimo letos, bodo naloge naše človekoljubne organizacije Se večje in prepričani smo, da bodo Ptujčani In Ptujčanke v bodoče še bolj podprle vse akcije RK. A. K. Pred pričetkom nogometnega prvenstva Le nekaj dni nas še loči od prvih tekem pomladanskega dela nogometnega prvenstva. Iz ptujskega okraja tekmujeta kar dve enajstorici. Drava iz Ptuja in Aluminij iz Kidričevega. Pa poglejmo kak.šne Izglede Imata moštvi za nadaljnje tekmova- nje. Ptujska Drava bo močno okrnjena, saj jo bodo zapustili kar štirje igralci, ki morajo odslužiti vojaški rok. SIcer .je res. da se bo moštvo okrepilo z nekaterimi novimi Igralci, ki že lahko nastopajo na prven- stvenih tekmah toda sodeč pa prljatelj«;klh tekmah ki jih je moštvo doslej igralo lahko sklepamo, da novi Igralci še niso vlgrani To pomanjkljivost bo nujno potrebno odpraviti, da bomo lahko upali na na- daljnje uspešno tekmovanje v ligi. Pri Aluminiju pa je nekoliko drugače. 2e lani je moštvo močno popustilo, kar se kaže tudi v uspehu, čeprav je mo- štvo dalo nekai lepih iger in je pokazalo, da zna igrati. Toda kriza se vleče skozi vso zimo in tudi letos moštvo še ni po- kazalo, da sj je opomoglo. Toda kljub temu smo prepričani, da nas Aluminij ne bo razočaral. V nrimeni. da bo v prihodnji sezoni enotna slovenska liga. za kar so vedno močnejši gla- sovi, bo prišlo v to ligo le pet najboljših iz vsake skupine Prav to dej.stvo je za na.š ptuj- ski nogomet toliko važnejše, ker stanje na lestvici ni preveč zavidljivo. Želeli bi da bi se obe naši ena.istorlcj plasirali v to eventualno ligo -k. Letni občni zbor urganizacije Rdečega kriia mesta Ptuja bo ▼ sredo, dne 14, aprila 1954, ob 19.30 (pol 8. uri zvečer} r sindikalni dvorani železničarjev na Ormoški cetdi. Vsi člani RK in prijatelji orgsnizaeiie RK vabljeni, da ne jbčne^a zbora polnoStevi Ino udeieže. Mestni odhor »K Pt«j. Objava Na podlagi uredbe o varstvu javnih cest (Ur. list LRS štev. 41'53) opozarjamo vse obcestne lastnike zemljišč, da ne smejo orati bliže kot I m do cestne meje vzporedno ob cesti, pravo- kotno na cesto pa ne bliže kot štiri metre. Ob oranju »e prepoveduje obračanje pluga z . vprego ali traktorjem na cesti in cestnem zemljišču. j Postavljati ograje bliže kot 3 metre od cestne meje se prepove- ^ duje brez predhodnega odobre- , nja nadležnega cestnega uprav- ^ nega organa, ravno tako se ne morejo postavljati bliže kot 3 m ob cesti telegrafski in podobni drogovi. j Kršitelje bodo kaznovali na podlagi kazenske določbe 25. čl. z denarno kaznijo do 5000 din. Smrt fašizmu — svobodo narodu! OLO Ptuj Uprava ra ceste MESTNI KINO PTUJ 9.—12. aprila: am barvni film: ■ »DIVJI SEVER« tednik: »V soncu višin«. 13.—15 aprila; ameriški film: »TAJNI TOVOR^ tednik: »29 november 1943« 16.—19. aprlls: Šved. film: »DO- BRI VOJAK BUM«. tednik: »Indijski kmet«. 20.—22. aprila- amer. film: »NA' NEBU NI CEST«, tednik: »Rešilne kapljice« 23,—26 aorila- am barvni film- .»PROTI VSEM ZASTAVAM«.' tednik: »Zeleno zlato«. . 27.—29. aprila: francoski film:! »GOSPOD HULOT NA PO- ČITNICAH^. tednik; »Smu- čanje«. I .30.4—3.5.; italU film; »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO*,' tednik: »Sladkovodni ribiči« MALI OGLASi PRODAM posestvo ali posame-i- ne parcele. Vprašajte v Trnov- ski vasj štev. 57. PRODAM deteljo-lucoino. Ro- goznica Stev. 2. PRODAM lovsko puško pele, linko dvocevko kalibra Ift. Vprašajte v upravi lista. KNJIGOVOD.JA (-kinja) « prak- so dobi službo. Ponudbe po. slati na Trgovsko podjetje »Perutnma« v Ptuju. OBVE.^CAMO vse ljubitelje keg- Ijaškega Športa, da priredi kegljaški klub »Dravs« na kegljišču v Ljudskem vrtu v soboto, dne 10. in v nedeljo, 11. aprila nagradno kegljanje. Pričetek v soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 8. uri. Pridite! PRODAM njivo na Spodnjem Bregu. Naslov v uprav; lista. STAVBNO PARCELO 25 arov, ob cesti 3 minute od hajdinske postaje prodam. Kupec lahko plača kupnino tiidi na obroke. Vprašat^ Ptuj, Zagrebška 41, Ofjeir .ILA išče »jsremlje«« Hamftko st^bo. Naslov v upra- vi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem takoj za osemum'0 zaposlitev. Naslov v vrpravi lista. PP^ODAM HlSO z vrtom v bli- žini Ptuja. Vprašajte v upravi lista. PRODAM 3 ha in 65 a posestva v Plača r ju. Naslov v upravi lista. GLOBOK otroški voziček, otro- ško posteljo ter prenosljiv svinjski hlev, vse v prav do- brem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM kompletno sadno stis- kalnico. Vprašajte v Ptuju, Nova cesta 1! PRODAM divan jn šest stolov iz orehovega lesa. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem na posestvo. Naslov v upravi lista šah Brzopotezrii turnir SD Ptuj za mesec april bo 13. aprila ob 19. uri. V mesecu marcu so se igral- ci brzoturnirja razvrstili tako: 1. Zunec 10 točk, 2. Bohak 8,5, 3. Mlakar 7,5, 4. Drofenik 7, 4. do 6. Rudolf in Berden po 6, 7. Mavrič E. 5,5, 8. Mavrič F. 4. 9.—10. Vricl I. in Ivanuša po 3,5, 11 Vricl T. 2,5 in 12. Emeršič 2 točke. IZ ZGODOVINE PTUISKEGA OKRAjA Jože Maučec: N jšs kra.i pod rimsko oblastjo (Nadaljevanje in konec) Ob koncu 2. stoietJa so nasto- pih za Poetovio nemirni časi. Notranje razprtije v rimski drža- v; in borbe vojaških cesarjev so povzročale krstarenje velikih ar- mad pc cesti, ki )e vezala preko Ptuja vzhod in zahod Barbarski sosedje so zmeraj oblastneje tr- kali Rimcu na vrata, pritiskajoč čez Donavo na ozemlje rimske države. V tistih časih je imel Poetov o večkrat vojaške čete za neljube goste in njegov oko- liš ie iznova postal vojno ozem- Ije. V 3. stoletju srečamo v Poe- tovio zopet začasno rimsko po- sadko. To le važno zaradi tega, ker je zqradi'.a na;večji in še da- nes naibo]ie ohranjeni tempelj svetlobnemu bogu Mitri Nekaj desetletij poznsje je videla ptujska okolica r mskega vla- darja Konstantina Velikeaa, ki je bil bo^ leta 314 pri Vinkovcih s tekmecem Licinijem Iz Ptuja jp Dotova' no že omen-eni voja- ški recM v Tt;?Hio Tnd- če^e njegovega sina Kanstancija so krvavele na Ptujskem polju v bitki z Magnencijem In še ni bt- lo konca: v juniju leta 388 si ]e v bitki na Ptujskem polju pribo- , ril cesar Teodozij zmago s po- 1 močjo Hunov in Alanov proti | Maximu ter si odprl pot v Italijo. ! Pa 400-Ietnem rimskem viaaa- nju je legla za ljuaskega prese- i Ijevanja na Ptuj tema Vse, kar ' vemo o nadaljnji usodi rimske kolonije, imamo od Izkopanin. Le-te pričajo, da te postal Ptuj na meji med 4 n 5 stoletjem žrtev gotskega napada Zmago- vito gotfko pleme je nekai časa celo prebivalo na razvalinah ^ Poetovia Verjetno je. da tudi hunski kralj Atila ni docela po- , rušil Ptuja, saj 'e bila mati zad- i njega zahodnorimskega vladarja Romula Augustula kj ?o ga Ger_ mani po zasedb Rima vrgli s prestola leta 476 Ptujčanka Ta- ko ie Poetovio preživel viharje ljudskeaa ore^e!jevanja in oriše! v 6. stoletju v last novemu ao- rpnHarin — Slovanom Rimika mesta so bila središča civilizacije, pa tudi romanizac- je: katero so močno pospeševali italski trgovci, rokodelci In vojni veterani Celotna rimska uprava je dajala mestom odlično pred- nost napram deželi Mesta so »e na ta način kmalu poromanila, veliko počasneje pa je šla ro- manizacija na deželi, ker se kmetsko ljudstvo povsod bolj trdno drž: «voje starine in ker po deželi ni bilo toliko rimskih do- j seljenrev Rimljani so podjarm- i ljen*TM ifudstvom pustili njihove ! običaje; glavno jim je bilo da je ljudstvo priznavalo r msko ; oblast, olačevalo davke in dajalo | vojake, v drugih rečeh so mu pustili svobodo. Skoraj vsako ^ me«to ie imelo lepo tlakovane j ceste, vodovod tudi Poetovio. ; ter kanale za odvajanje slabe ' vode. Večia me?ta so imela pro- ' strane troe, amfiteatre svetišča | in javna kopališča Hiše so bile zgraiene z kamenja in ooeke ter so bile okrašene z mozaikom, s kipi in sl-kam- po stenah • Napredujoča romanizacija »e odraža tudi na spomenikih No- , kateri domačini so v r m«ki dr- : žavni službi do<=egl- visoke ča- Fti in or'š'i da'e<^ no cve+u Tako na nr-r-;"' "e Pt^if^n Mstts Aurelius Lucilius služil najprej v Rimu kot vitez (eques singula- ; res), potem je bi! stotnik v raz- j nih legijah po Italija, v Panoni- ji in v Egiptu Celjan Titus Va- rlus Clemens je pod Antohinom Pijem poveljeval drugi kohorti macedonskih Galov. pozneje je bil namestnik v Siciliji, Luzltan - ji Sn Mavretaniji »er tajnik pri cesarju Marku Avreliju Spo) domačega ilirsko-keltske- ga in rimskega življa »e je od- I razil tudi v verstvu Rimljani so po svoji navadi domača božan- i stva osvojene zemlje pustili, 1 vendai so se ta sčasoma porim- Ijanila oziroma so se rimska bo- žanstva prilagodila dotičnemu ljudstvu Rimski glavm bog Ju- j piter je bil zaščitnik rimske dr- j žave; ta njegov atribut kažejo tud, panonski spomeniki na ka- terih se Jupiter večkrat omenja kot hranitelj in pomočnik države ' ali kot braniteli proti napadom ; sovražnih barbarov, ki so ogrožali j naše kraje. Taki votivni snome- j nik so Se našL v Celju. Konil- i cah, v Ptuju in drugod po Pa- ' noniji. Predvsem pomemben je ' pa kult perzijskega boga -vetlo- be — Mitre Doslej so izkopali : na teritoriju Poetovia rn mUre- je. dva v Spodnji Haidin ene- aa na Zaorniem Bremi: €e?rtl ie bil blizu muzeja neti na nri \''urh'-^rfTii O*^ teh rn/rp^pv prvi, hajdm^-ki. in 3, na Zgor- njem Bregu, piav dobro ohranje_ na, drugi hajdinskl pa slabše. O m.treju pri muzeju tn pri Vur- bergu vemo 1p iz napisov Ta vera se te razširila iz Per- ' zije. Prinesh so jo v rimsko dr- . žavo vojaki, trgovci in sužnji. Ti sO bili njeni najgorečnejši pri- padniki in razširjevalci Kajti Mitras le bil bog nizkih in reptc:- 1 nih, dobrotnik človeštva n naj- j višji zavetnik resnice V njego- vem občestvu ni bilo razlike sta- nu in rodu bodi suženj hodi svobodnjak vsi so bili bratje. V tem f)či vzrok, da se je tako naiširšim slojem ustrezajoče ver_ stvo v mogočnem poletu razširi- lo DO vesoljni nm^ki državi ter da je bilo krščanstvu močan In nevaren tnkmec ki se je v tem času tudi širilo v rimsk državi, Mitrovi verfki obredi so ^e vr- šili v prirodnih votlinah ali v špilfasto obokan h podmolih ki <5o bili vsai delom,^ pod Podobe in ki tih imamn tudi v ptni-skib mi^reub nam razlanaio da tp bi! Mitra= bon svetlobe Rod ! se je i? ekal» ter ■'e mora! ko# poslanec najvišjega borra izvršit} svole r)o«Iansfvo na 7Pm'ii Nienov naindlično^ši čtn ie bil -rakol jvetovneoa b'vnl;», ;7 ^^fnrprjp »mnla '♦'^rrtdi nov «vpt ^a^tlirctva ■'s rr>. 'ud -^Invpk ^o v ? letju pa se le začel boj med kr- ščanstvom in mitrovim vetslvonj in ko je v 4. stoletju zmagalo krščanstvo s pomočjo državnih oblasti, 'e je obrnila sovražnost kristjanov protj Mitrovemu kul- tu. Razdejali so mitreje, razbili oltarne podobe in preganjal) Mi- trovp vernike Krščanska vera se ie začela ši- riti po Panoniji verjetno šelff v 3 stoletju Pismenih virov o širjenju krščanstva v Poetovio v 3 in 4 stoletju imamo zelo ma- lo, nekoliko ver pa jc zkopanin o krščnn^-tvu starega Poetovia. Tako imamo doslej sledovp 'ta- rokrsčanskih cerkva na Hajdini, na Zgornjem Bregu, na panoram- skem in grajskem hribu in v bli- žini prnšfij?ke cerkve "-pr vr>c najdenih napisov, svet'lniknv, starokrščanskih skuintur. ki. jih sedai čuva ptui-ki muzej, nf^kaj pa jih -p na žato«» last dunaj- skeaa muzeja V tem čaeu jp v Poetovio bil tudi sede? škofi is. To hi bil kratek oreolpd zgo- dovine Ptuja v starem veku Naj omenim ob tej pr iožno-ti neka- tere može ki so najve? pripo- mogli s svojim «;istr.matiČT>im razi^kavaniem, da nam ie Ptui v starem veku dobro poznan To co: akademik Ahramič prof prof Ferk Simon Povoden, pp-do Ra šp. notar Skr^bar, prnf, Korošec, prof. Klemene in šp vpč drug h. 4 Ptuj, 9 aprila 1954 nasišn bralcem Dobra antena - dober spre em Po vojni se je na svetu zelo poveJalo število radijskih spre- jemnikov. Zlasti prihaja to v poštev pri nas, kjer smo šele po vojni dobili prve tovarne radijskega materiala in apara- tov. Pri nas izdelujejo vsako loto nekaj vrst radijskih spre- jemnikov in med kupci se vse icšče pojavlja mnenje, da ti sprejemniki ne rabijo anten. Dovolj je kos žice in radijsl^a aparat deluje s polno zmoglji- vostjo. To pa ni točno, ker ra- dijski apai-at deluje z dobro anteno veliko bolje Zakaj je antena sploh potreb- na? Najprej jo srečamo pri od- dajniku, Radijske p>ostaje po- šiljajo v eter preko anten ra- dijske valove, ki so električni tokovi visoke frekvence, spre- menjeni v elektromagnetsko va- lovanje. To valovanje se širi od oddajnikove antene v prostor na vse strani. Poleg prostorskih valov pa imamo še površinske valove. Radijski valovi se širijo s hitrostjo 300.000 km v sekun- di, kar pomeni, da pride val okrog ekvatorja v eni sekundi 7 in pol krat. Da se radijski valovi ne raz- širjajo v vsemirje jim onemo- goča posebna zračna plast, ki sega v višino 300 km Sestavlja jo več plasti ioniziranih plinov- od ionosfere se radijski valovi razen ultrakratkih valov odbi- jajo na zemeljsko površino. Ta- ki odbiti in površinski radijski valovi napolnjujejo ves prostor, ki nas obdaja. Polna jih je so- ba, vendar človek s prostim ušesom ne sliši ničesar, kar pri- našajo ti valovi s seboj iz ra- diooddajne postaje. Potreben je sprejemnik in pa še »nekaj«, kar loči glasbo in govor od radijskih valov. Ta »nekaj« je antena. Ona radij- ske valove vlovi in spremeni v tok visoke frekvence. Ker smo spoznali važnost an- tene, jo je treba zgraditi. Kak- šna naj bo, da bo res dobra? 1) Biti mora čim više v zraku, da se v njej inducira čim večja napetost. 2) Jakost valov je večja na prostem kakor v hiši. zato je zunanja antena boljša od notra- nje. Železni predmeti in armi- ran beton ovirajo radijske va- love. 3) Nad hišami in mesti se dviga »megla motOTj«, ki jo po- vzročajo najrazličnejši električ- ni aparati in motorji. Te mot- nje se slišijo kot šum in pra- sketanje v sprejemnikih. Zato mora biti antena 2 ali 3 metre oddaljena od sten in streh, ker tam motenj več ni. Ce boste zgradili anteno po teh načelih, boste s svojim sprejemnikom mnogo bolj za- dovoljni- Jože Fridl To fo ono o zadrnžništvn v otuiskem okraln v ptujskem okraju je v letu 1953 obstajalo in delovalo 44 kmetijskih zadrug, ki so vklju- čevale 9704 kmetijskih gospodar- stev in 8241 moških in 2749 ženskih članov. Zadružniki so vpisali skupno 4.109.536 dinar- jev deležev vplačali pa 3,339.532 din. Kmetijske zadruge zaposlu- jejo 241 delavcev in 67 usluž- bencev predvsem v svojih obra- tih. Imajo 431 ha zemlje- ter re- dijo 111 krav in 84 bikov Pose- dujejo 19 traktorjev 59 elek- tromotorjev, 4 tovorne avto- mobile, 24 traktorskih priko- lic, 18 traktorskih plugov, 15 trosilcev umetnih gnojil, 36 se- jalnikov. 33 kosilnic. 3 samo- vezne žetvene stroje. 37 izru- valoikov za krompir. 23 trijer- jev, 7 selektorjev 19 motornih škropilnic. 72 trsnih škropilnic ter 18 motornih mlatilnic. Nekaj kmetijskih zadrug je tekom preteklega leta zašlo po malomarnosti in nepoštenju poslovodij trgovskih odsekov v takšne težave, da je bila uve- dena prisilna uprava, trgovski odseki pa po zaseženju poslo- valnic ukinjeni. © športni loteriji v prejšnji številki smo ob- javili, da so že prispele srečke športne loterije v Ptuj. Danes pa vas seznanjamo s planom dobitkov te loterije. Ti so: 1 premija za 500.000 din, 1 premija za 300.000 din, 1 premija za 200.000 din, 10 premij — potovanje na svetovni nogometni šampionat v Švici 1,500.000 din, 2 premiji po 100.000 din, 6 dobitkov po 50.000 din, 50 dobitkov po 20.000 din, 100 dobitkov po 10.000 din. 100 dobitkov po 5000 din, 1000 dobitkov po 2000 din, 1000 dobitkov po 1000 din. 10.000 dobitkov po 500 din, 10.000 dobitkov po 300 din, 10.000 dobitkov po 200 din, 10.000 vstopnic za nogometno tekmo Jugoslavija—Anglija, 200.000 dobitkov po 50 din, ali skupaj 242.271 dobitkov v skupni vrednosti 30,000.000 din. Na 100 srečk je zagotovljenih 2000 dinarjev v gotovini in ena vstopnica za nogometno tekmo Jugoslavija—Anglija. Na 100.000 srečk je zagotov- ljeno 2.000.000 din v gotovini, 1000 vstopnic za nogometno tek- mo Jugoslavija—Anglija in ena premija — potovanje na svetov- ni nogometni šampionat v Švici. Opozarjamo vse igralce šport- ne loterije, da tisti, ki bodo iz- žrebani za Švico, nimajo nobe- nih stroškov. Vse stroške (viza, potovanje v Švico in nazaj, hra- na in stanovanje v Švici ter vstopnice za svetovne nogomet- ne tekme padajo v breme Športne zveze .Jugoslavije). Računa se da bo vsaka oseba porabila 150.000 din. Kolikor ne bi bila ta vsota popolnoma izkoriščena, se bo ostanek de- narja razdelil enakomerno na vs(h izžrebance. Se je čas. da lahko tudi vi za 50 dinarjev potujete v Švico, zato si kupite čimprej srečke, katere dobite v Prodajalni srečk .Jugoslovanske loterije. Ptuj. Lackova ulica 12 H. M Premije 52. kola Na željo mnogih igralcev bo- mo odslej vedno poročali, kje so bile srečke, ki so zadele pre- mijo. prodane. V 5% kolu so dobile premije sledeče: Premiio od 1 000.000 din je do- bila crečka 0007664. prodana v Skopi ju. premijo od 500 000 din je do- bila prečka 0178125, prodana v Našicah. rtremr.o od 300.000 din je do- bila crečka 0168711. prodana v Beogradu, premijo od 200.000 din je do- bila srečka 1153668, prodana v Beogradu, premijo od 200.000 din je do- bila srečka 1168980, prodana v Sarajevu, premijo od 200.000 din je do- bila srečka 0620812. prodana v Vranju. V Ptuju Je bila prodana sre- čka za 20.000 in 10.000 dinar- jev; zraven tega pa je bilo še manjših dobitkov v skupni vrednosti 283.750 din. Morda se bo ta mesec na- smehnila sreča ravno v Ptuju, zato segajte pridno po srečkah tnla W TVr To ni laž Abonent v letošnji hudi zimi Je pri Lebenovih v Podgorcih povrgla svinja mladiče. Nekaj med nji- mi je bilo izredno slabotnih. Gospodinja je najslabotnejšega med njimi odnesla v kuhinjo, da bi se tam ogrel. Istega dne pa je pri tej hiši povrgla tudi psi- ca, toda le enega psička. In^te- mu se je pridružil v kuhinjo prineseni prašiček ter se »abo- niral« pri psici. Ta je gosta sprejela in po 30 dneh, odkar je bilo prase »na hrani« pri psici, je mnogo bolj napredovalo od svojih bratcev, ki jih je dojila svinja. Robert je postal - Roberta Pred več kot tridesetimi leti rojeni Robert Cowell, angleški športnik dn avtamobdlski dir- kač je postal pred nekaj meseci po muhavosti narave in s po- močjo hormonskih injekcij in operativnega posega — Roberta. Robert Cowell je bil poročen in mu je žena rodila dvoje le- pih deklic. Ko pa je postal žen- ska. se je seveda moral od svo- je žene ločiti ker pač zakon dveh žena ne more obstajati. „Učite se Citati!" Vlada ameriške države Wyo- ming je sklenila iz\'esti široko- potezno akcijo za pobijanje ne- pismenosti. Da bi bil v to kam- panjo zajet sleherni državljan, ki še ni vešč čitanja in pisanja, je dala nabiti po vseh vaseh plakate z nanisom: »Učite se citati!« — Kdor ni vedel tega | prebrati, bo ostal verjetno še : dalje nepismen. 1 IZ MAKOL Koncem marca je Kmetijsko- gospodarska šola v Makolah zaključila svoje delo v šolskem I letu 1953/54 Doseženi uspehi so pokazali, da je mladina ra- zumela življenjsko važnost te ustanove ki bo v bodoče redno skrbela za kulturni in stro- kovni dvig našega kmečkega človeka Prvi letnik kmetijsko-gospo- darske šole je posečalo 45 mla- dincev i«i mladink Od teh so ga zavr.šili z odličnim uspehom trije, s prav dobrim uspehom 6, ! z dobrim uspehom 16 in z za- i dostnim uspehom 12. Dva sta j bila ocenjena nezadostno, 6 pa ! jih je ostalo zaradi nerednega obiska neredovanih Ti se jeseni .seveda ne bodo mogli vpisati v II. lesnik. Ob zaključku tečaja so pre- jeli gojenci uradna potrdila o posečanju I letnika z navedbo 5 učnega uspeha Nato so si skup- j no s predavatelji ogledali film- . sko predstavo »Njei otrok«. ! Koncem aprila p?? nameravamo prirediti poučno ekskurzijo, da se bodo gojenci še na vzornih kmetijskih posestvih seznanili j s sodobno mehanizirano obde- I lavo zemlje ★ Igralska družina Kultumo- ' umetniškega društva »Anice Cemejeve« je zadnjo nedeljo gostovala v Hajdi«i z veselo- igro: Dva ducata rdečih vrtnic. ★ Po več letih vidimo v Mako- lah ob cesti zopet dolge kupe gramoza, kar je pripisati uvi- devnosti okrajnega cestnega odbora v Ptuju. Gramoz je iz •Sege in odlične kakovosti. Do- važajo ga tudi na cesto proti Ptuju. * Posebno živahno pa je po- stalo na letnem telovadišču ob Dravinji. kjer najdeš ob vsa- kem času mlade športnike. Tudi TD Partizan je pričel s' svojim delom ★ Kmetijska zadruga je doba- i vila večje število sadnih dre-i vesc in naši sadjarji pridno segajo po njih. ker se zavedajo, da je sadjarstvo naš? najpo- membnejša pridobitna panoga IZ MARKOVEC Na področju celotne občine ni bilo enako zanimanje za spo- mladno škropljenje drevja proti ameriškemu kaparju. Dokaj ra- ' zumevanja za to so pokazale va- , si Markovci, Nova vas in Bu- : kovci, kjer je bilo škropljenje temeljito opravljeno, dočim so i se v ostalih vaseh zadovoljili z ugotovitvami, da nimajo škropil- nic niti škropiva. ★ Okrog markovskega pokopali- šča bo zasajena živa meja kot jo : imajo na večjih pokopališčih i drugod | ★ V dnevih med 15. aprilom in iS. majem 1954 bodo na področ- ju občine Markovci zbori voliv- cev z obravnavo važnejših go_ \ spodarskih vprašanj in novih go- j spodarskih predpisov. ' ★ I Na zadnji seji občinskega ljud- | skega odbora Markovci je bil v , obravnav^ tudi predlog o cestni ' razsvetljavi po vaseh te občine in o nočni kontroli neznanih oseb zaradi nevarnosti tatvin in i požigov Predlog je bil načelno ' sprejet, izvršitev pa je odvisna od občinskega proračuna za leto 1954. Nesreča nikdar ne poCiva Kores Nežo iz Kidričevega (baraka 4) je z vilami poškodo- val sosed Miha Sagadin, Mlakar Jurija iz Stanošine 10 je poškcdovalo prj podiranju drevo po glavi in trebuhu. Vinkler Stanka iz Ptuja, Lac- kova ulica 2 so ponoči na poti iz službe napadli neki fantje in so mu poškodovali oko. Radislava Franca iz Ane 20 pri Makolah je z nožem zabodel Korošec Stanko iz Makol. Črnko Slavko iz Krčevine 26 je padel s kolesom :n se poško- doval po glavi. Kodrič Marija iz Male vasi 32 si je močno poškodovala roko pri rezanju mesa. Majcen Stanko iz Zabovc 48 je padel s kolesom in dobil pri tem močne poškodbe po glavi. Robinu Branku iz Nove vasi 33 je žaga močno poškodovala roko. Kokot Jožeta iz Hrastovca 100 je zabodel z nožem v želodec Koletnik Alojz. Ranflu Franoi je drevo močno poškodovalo desno nogo. Kukec Fran iz Dubrave 36 je izgubil pri streljanju dva pt- sta na levi roki. Junger Fran iz Sturmovca 24 je dobil pri padcu s kolesa moč- ne poškodbe po glavi Nesreča ori oodiranju drevja v sredo 31. marca 1954 je padla pri podiranju drevja težja suha veja tako nesrečno na gla- vo Martinu Pišku iz Spodnjega Brega pri Ptuju, da mu 'e prebila lobanjo in povzročila smrt Priprave na II. kongres preventivne medicine bo na Bledu v dnevih med 20. in 24. sep- tembrom t. 1. bo na Bledu II. kongres za preventivno me- dicino, ki bo ob'udeležbi zdrav- nikov in srednjega medicin- skega osebja obravnaval pro- blematiko preventivne medicine in bo dal vrsto važnih pobud za razvoj zdravstvene službe. Udeleženci kongresa se Dodo morali prijaviti do 1. maja t. 1. Centralnemu higienskemu za- vodu v Ljubljani, ki je prevzel priprave za ta kongres. Kljub zaupanju v poštene ljudi se lahko znebiš kolesa Kmečka delavca Ogrinc Lju- bo in Ogrinc Jože iz Zlatoličji sta bila lani novembra orad ptujskim Okrajnim sodiščem ob- sojena in sicer Ogrinc Ljubo na 11 mesecev in Ogrinc Jože na 8 mesecev zapora, ker ju je sodišče spoznalo krivim »atvine 2 koles na škodo Matjašič Franca in Medved Franca v skupni vrednosti 35.000 iin Sodišče njunemu zagovoru ni moglo verjeti, ker so pnCe po- trdile navedbe obtožnice. Oba sta se nato pritožila na Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nluni pritožbi kot neutemeljem za- vrnilo in je potrdilo sodt)0 Okrajnega sodišča v Ptuju. Obe sodišči sta mnenja, da je potrebno v primerih tatvin ko- les, ki niso redke, uporabljati ostrejše kazni, ker so v večini primeri, ko se krivci dobro zavedajo odgovornosti za svoja dejanja, ki povzročajo ljudem občutno škodo. Požar v Markovcih v petek 2. aprila 1954 zjutraj, ob 1,30 je izbruhnil v Markovcih na gospodarskem poslopju Rož- marinovih požar, ki je povzročil Rožmarinovim občutno škodo. Na pomoč so prihiteli ptujski in bližnji gasilci, ki so ogenj loka- lizirali. ★ Pintarič in LonCar v preiskavi zaradi suma tatvin dvokoles Po nepotrjenih vesteh sta pri- šla v zadnjem času v preiskavo Jože P.ntarič iz Hrastovca in Karel Lončar iz Ptuja zaradi su- ma tatvin koles. Karel Lončar je bil aretiran v Murski Soboti. Poizvedbe v prvem nrimeru vodi Notranja uprava Ptuj, v drugem pa Murska Sobota in Ptuj. * Hinko Turk Iz Draženc izročen našim oblastem Tri dni pred obletnico pobega v Avstrijo, to je 1. aprila 1954, so avstrijski organi izročili na- šim oblastem Hinka Turka iz Draženc, ki je v Ormožu kot uslužbenec Koteksa poneveril večjo vsoto denarja irs -i. aprila lani ilegalno odšel čez mejo v Avstrijo, kamor se je umaknil pred odgovornostjo in kaznijo. Avstrijski kriminalni organi so mu prišli hitro na sled, ga areti- rali in izročili jugoslovanskim oblastem. V kratkem bo proti njemu kazenska obravnava pred okrožnim sodiščem v Mariboru. ★ Žene, pazite na žeparje! v petek 2. aprila 1954 dopol- dne je neznan žepar v delikates- ni trgovini »Preskrbe« v Ptuju v Krekovi ulici v gneči izmaknil Mariji Tomič iz Ptuja iz žepa jopiča denarnico z vrednostjo 10.000 din oficirskih bonov in 4000 din gotovine ter osebno iz- j kaznico. Isto dopoldne sta bili prijavljeni še dve drugi žepni tatvini. Za smeh in kratek čas Zaušnice Sodnik: »Obtoženec vam Je torej dal zaušnico. Kaj pa se je zgodilo potem?« Toži tel j: »Potem sem dobil od njega še tretjo zaušnico.« Sodnik; »Drugo, ste hoteli reči.« Tožitelj: »Ne. drugo sem dal jaz njemu.« Edinstveni lobanji Profesor: »Tu vidite edinstveni primer lobanje prave gorile. Na svetu sta samo dve taki lobanji. ' Ena je v mestnem muzeju, drugo ; imam pa jaz ...« Pravljica »... tako sta živela srečno do svoje smrti,« čita mamica v knji- gi pravljic. »Skv^da,« vzdihne hčerka, »mi- slila serj, da se bosta vzela.« Popolnoma prostovoljno —: »Ali res moraš sedeti vsak večer v gostilni?« —: "Nikakor ne. to storim po- ' polnoma prostovoljno.« Stopnjevanje Učitelj: »Jurček, ali lahko stopnjujemo besedo avto?« Jurček: »Da. tovariš učitelj.« Učitelj: »Tako? Kako pa?« Jurček; »Dvosedežni, štirise- dežni avtobus ...« Ne mudi se jim »Kaj pa delaš tu?« je vprašal nekdo pastirja, ki je pasel svi- nje. »Prašiče pasem, da bi se ode- belili.« »To gre vendar prepočasi Pra- šiči se bolj debelijo s koruzo in otrobi, pa se čas fe prihrani.« »To že. toda prašičem se ni- kamor ne mudi.« V morskem kopališču sto kilogramov težka kopal- ka pohiti iz vode k svojemu možu: »Pomisli. pla\-ala sem, na sem nenadoma zagledala pred seboj morskega PSa-« Mož: »LTDnfica kaj se ni te nič ustrašil?« Kmeclie gospodinfe! OUe raste na njivah! to posejte ob razf^one okopa vin čim več sončnic besarabske vrste. Povsod med koruzo posadite semena bučnic. TOVARNA OLJA Slov. Bistrfea ECačii pile Kačji pik je še vedno resen in nevaren dogodek. To ni nič nenavadnega če upoštevamo, da bi lahko z enim gramom gadjega strupa umorih 165 lju- di (Za primer navajamo, da bi lahko z gramom strihnina ali pruske kisline umorili lahko le 15 do 20 ljudi ) 2e več kakor pred sto leti so preiskovali kačji strup ter hoteli ugotoviti njegove sestavne dele Toda do danes se to še ni posrečilo. Strup je navadno sestavljen iz istih sestavin, le da ga je; pri različnih vrstah kač najti različne količine. Nekatere se- j stavine so podrobneje preisko- j vali ter ugotovili, da lahko po- > vzročajo težko ohromelost Ra-1 zen tega lahko povzročajo ohro- I mitve dihalnih centrov Ravno , ta lastnost pa navadno dopri- j naša k smrtnemu izidu po kačjem piku Kačji strup pa vsebuje tud' sestavine, ki raz- krajajo kri. Druge sestavine pa povzročaio, podobno kakor stru- pene gobe razpadanje rdečih in belih krvnih telesc, tretje . pa šok in nagli padec krvnega pritiska. Navadno se začenja obolenje IK) kačjem piku z bolečinami,' oteklinami, krva^-ordečimi tisa- mi, iz česar se lahko razvije vnetje limfnih žlez. Prav delo- vati začne strup kmalu. Obču- tek strahu, nemir, glavobol, srčna slabos^^ in podobno se po- javlja vedno močneje Nadaljnji stadij je nezavest, dihanje je vedno težje, dokler ne ohromijo dihalni organi, s čemer nastopi smrt. Ce obcleli preživi kačji pik. lahko ostanejo posledice v obliki oteklin, bolečin in zlate- nice. Pri kačjem piku se priporoča sledeče- vdor strupa v telo je treba preprečiti ali zadržati s čvrsto prevezo Vendar ne sme ta ostati na tem mestu več ka- kor dve uri. Po tem času je treba rano razširiti s tem, da pičeno mesto izrežemo in iz- tisnemo ter poskušamo strup iz rane izplahniti. Cesto pripo- ročajo v primeru kačjega pika uživanje alkoholnih pijač v večjih količinah V resnici na ta stvar ni priporočljiva. Na- sprotno pa je priporočljivo piti večjo količino prave črne kave. Zelo važno je injicirati serum proti kačjemu strupu ki deluje proti strupu vseh srednjeevrop- skih kač. Foteitlrciiie neumncit! v nekaterih državah je mož- no. če je na razpolago dovolj denarja, patentirati največje neumnosti. Nekemu Amerikan- cu je bilo mučno neprestano snemati z glave klobuk, če je srečeval na ccsti svoje znance. Zato si je napravil pripravo, ki je, ko je to zaželel, dvigala njegov klobuk v pozdrav. Neki drugi izumitelj je hotel obva- rovati ljudi pred s streh pada- jočimi opekami Zato je kon- struiral cilinder s spiralo Ce pade opeka nanj, jo špirala v visokem loku odbije z glave ... Posebne drsalke z žarometi je skonstruiral neki Francoz, pri čemer je gotovo mislil na zaljubljence, da se ne bi zgu- bili na ledu. — V Ameriki se močno pritožujejo zaradi noč- nega smrčanja zakonskih tova- rišev in tovariš.:c. V bodoče bo zato moral v spancu moteni zakonec samo pritisniti na gumb in smrčečega bo zakrila za zvok neprepustna st«ia. V srednjem veku so obsta- jali mlini ki so jih poganjali ljudje — navadno ujetniki ali kaznjenca. Ta ideja ni dala miru nekemu izumitelju. Kon- struiral je šivalni stroj, ki ga poganja pes. Ta »prijatelj ži- vali« pa je baje kmalu šel v konkurz Umetne ženske prsi so prav tako izum nekega iznajditelja. Baje je možakar zaslužii s tem svojim izumom lepe denarje. Med posebne vrste izumov šteje tudi »vrtalni stroj za jamice na licu« — kakor je imenoval ne- znani izumitelj gumijasto kla- divce. ki baje pričara oa lice najljubkejše jamice ,.. Aparat za »zmanjšanje prede- belega spodnjega dela telesa« masira baje prizadete tako teme- ljito. da jim odvrne celo apetit. Neki drugi izumitelj je hotel ljudi s potapljajoče se ladje zapreti v konservne škatlje z t dežniki. Dežnik s strelovodom I pa je bil izumljen že itak v 18 stoletju. Neki admiral je izumil okroglo vojno ladjo, neki drugi človek \ žepni pljuvalnik, tretji držalo I Za kravji rep, četrti pločevina- j sti ščit za oči... I Resni izumitelji imajo torej , dovolj neumnih spremljevalcev, j ki hočejo na vsak način osre- i čiti ljudi s svojimi »izurnitelj- ! skimi« sposobnostmi. „Kralj na Betajnovi" na ormoškem odru v nedeljo 4. aprila je imel ormoški oder goste s Huma. Humčani so se Ormožancem predstavili s Cankarjem v »Kra- lju na Betajnovi«. Predstava je jasno izpovedala, da gostje sadu svojega amaterskega dela niso dali dovolj časa za zore- nje. Tovariš, ki je igral vlogo Kantorja, je sicer pokazal tu in tam elemente dobrega odr- skega amaterja, vendar njegova igra, kot celota priča, da je skušal težave zahtevne vloge Kantorja premagati z neznat- nim trudom. Prerad se je od- mikal Cankarjevemu in govo- ril svoj jezik. S svojimi kret- njami se ni dovolj približal Cankarjevemu Kantorju. »Hum- ski župnik.; je poskušal biti bolj župniški kot je Cankarjev. Svoj namen je hotel doseči predvsem s kretnjami, zr*ne- marjal je pa besedilo. Njegovi gibi so učinkovali cirkuško ko- mično, Tovariš, ki je nastopal v vlogi Maksa, je s svojo igro pokazal, da slabo pozna znača.j Cankarjevega Maksa. V sreča- njih s Francko in Nino je bil komičen v prizorih s Kantor- jem pa premalo moški Kljub omenjenim napakam so vsi glavni moški igrale- pokazali, da niso prvič na odru. Dobra režija bi mogla napake njiho- ve igre precej okrniti. V nasto- pih ostalih igralcev je bilo si- cer hianj sproščenosti, toda tudi manj osnovnih napak. Nii- hova igra je hila vsaj do neke mere zadovoljiva. Humčanom iskreno priporo- čam, da zlasti na prvi dve de- janji bolj pazijo S kretniami naj nekoliko štedijo. prednost pa dajo izrazitejšemu pred'>a- žanju besedila Lp s pog^-oblir«- r'm študijem bodo u<;peli !nt- dem pred«;taviti na P>e- tajnovi« v /rele^ši ohVk! kot so to uspeli preteklo nedel-o Ga Rokopis A: »Tu ste pozabili piko.* B: »Da. res NapraN.-ite jo vi, prosim.« A: »Ne morem biti mora isti rokopis.« Sitnosti s kravami A: »Torej so le zopet kazno- vali. ker S' mešal mleko z vo- do?« B: »Da. Ne moreš si m^s^i-i. kakšne sitno^^i imam s temi vražjimi kravami.«