§Ke ttu® Po varšavskem »Meču« prinaša »Golos Rossii« v Zofiji poročilo mozemskega strokovnjaka, ki je prišel pred sodišče razvpite Čeke aH tajne policije. <fe Ceka že tuje¦ga državljana tako pritiska, potem ni čud- no, če ruske državljane spraTija ob pamet, da namišljene gTehe priznajo. PotooIo se takole glasi: V sobi, kamor so me pripeljaH na zaslišanje, je sedel preiskovahii sodmk. Na desni m levi od njega sta sedela dva njegora pomočnika. Prigovarjali so ini, naj pri^nam, da sem agent nemške "tajne poHcije Gestapo. Jaz sem vkljub vsem grožnjam trdil, da tega ne prjznam. Ker so "videli, da ae ne Tfdam, so molčali. Potem je eden izmed poTnočnikov sodnika vrgel žveplenko na tla ter mi je ukazal, ¦&& m&j jo poberem. Jaz sem «e uagnil, da fei to storil, a v tem trenutku je padel strašen udarec po tilniku. Pred očmi se mi je potemnelo in padel s' n. K zavesti sem zopet prišel, ko so mi pljusknili v lice ki^)ioo hiadne vode. Skušal sem Jice obrisati z rabeem. Tedaj pa mi je eden izrned pomočnikov sodnika pljunil v obraz. Enkrat — in -še drngič. Jaz nisem več vzdržal in «em ^s. napadel s pestjo. Na to so — kot je bik) vidno — čakali. PiartHi so nttme m so tne knrto tepli. Kd sem padel, so me -strvali z Ttogairti. Nfffco so posadih inženerja v ječo prve kategorije, kjer je stala \'oda do gležnja. Dnevno je dobil 60—70 gramov kruha in vode. P*> preteku aednaih dni so nae xopet peidi<ali na zaslišaaje. Groaili so mi in tne silili. da aaj prizw&n svojo zveao z Gestapo. Ker jim nisem izfvotoil ioelje, so me neusmiljjeno tepli. Nasadnje, ko je inžeier pnesedel mesec dni v jcei dmge kategorije — suh pod, deska za spaii ia 70 dkg kruha na dan — so g& poklieali na tretje zashšanje. Pred ^aslišamjem so mi dali dober obed: kokošjo jnho, pečenko m koaa^ot. Ko san obed kcaičal, je preJKkovalni sodnik zopet aa.h±evaJ, da priznam zvezo z Gestapo. Jaz sem mu povedal v obraz, da se ne dam kupiti z dobrim obedom in da tega nikdar ne bom prfcnal. Tedaj so me poeadili oa poseben stol z visokim prislonom. Sedeti sem moral mir- no. ne da bi se premaknil. In če sem to storil, sem dobil takoj udarec po glavi ali po Hcil Po bradi so me tepli s pestjo ali pa po ncsu. Hrane nisera dobil nobene. To je tako imenovano izpraševanje zatoženca z mučenjem na stolu. Pri meni so fcili trije uslužbenci Čeke, očivičtno so čakali na moje priznanje z Gestapo. To zaslišanje se je končalo s hudim tepmjem', po katerem so me skoraj mrtvega prenesli v bolnišnico, kjer sem se zdravil dva tedna. Tako je poročal nemški inžener uredniku lista »Meč« v Varšavi. To poročilo prinašamo zato, da bodo naši čitatelji veddi, kako Čeka hoče od nedolžnih Ijndi izsiliti priznanje hudodelstva, katerega si je sama izmislila. A. K.