120 Listek. 70 kr. — Takisto bode ustreženo marsikateremu društveniku, ako mu naznanimo , da se ,,Vodnikove pesmi" še vedno, dobivajo v zalogi ,,Matice Slovenske". Cena posamičnim iztiskom je 50 kr. »Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1891.« Že večkrat smo imeli priliko slovensko občinstvo opozarjati na ta izvrstno in trudoljubivo sestavljeni in urejeni koledar ali bolje šematizem slovenskega učiteljstva, ki je tudi za tekoče leto iznova v mnogih ozirih popravljen m spopolnjen prišel na svetlo. Šematizem obseza poleg raznovrstnega koledarskega drobiža statistiški pregled in imenik in poslovni red zveze slovenskih učiteljskih društev, dalje spisek najvažnejših perijodiških in uradnih opravkov šolskih vodstev in krajnih šolskih svetov, šolske praznike, imenik važnejših člankov, ki so bili zadnjih deset let natisnjeni v »Popotniku« (sestavil ga je g. Fr. Kocbek), popis vseh šolskih oblaslev t. j. imenik naučnega ministerstva, vseh deželnih, okrajnih in krajnih šolskih svetov po slovenskih deželah ter končno popis in imenik vseh učiteljišč in ljudskih šol po Kranjskem in po slovenskem delu Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. Pri vsaki šoli je natančno popisano vse učno osobje, leto kdaj se je ustanovila šola. število razredov, učencev in učenk v vsakdanji in v ponavljalni šoli, kakor tudi število otrdk, ki bi bili sploh dolžni hoditi v šolo. Povsod je pridejana tudi opazka, ali ima do-tična šola tudi vrt ali drevesnico in v kateri plačilni razred je uvrščena učiteljska služba. Sploh se vidi iz vse knjižice, da se je nje urednik gosp. nadučitelj M. J. Nerat v Mariboru (Reiserstrasse 8) pošteno potrudil, da bi ustregel vsem raznovrstnim zahtevam, katere stavi slovensko učiteljstvo do take knjižice. Mi bi pa želeli, da bi gosp. Nerata ne podpiralo le učiteljstvo, ampak da bi si ta koledar omislil vsakdo, ki ima z ljudskim šolstvom našim kaj opravka, zakaj v osebnih stvareli mu bode mnogokrat zanesljiv kažipot. Cena njegova je primerna. V platno vezan stoji po 1 gld. 20 kr., z zlato obrezo po 1 gld. 35 kr , v usnje vezan z zlato obrezo in zaklopnico I gld. 50 kr. (po pošti 5 kr. več). Dobiva se pri gosp. uredniku Neratu v Mariboru, »Božič pridnim otrokom.« Slovenski mladini poklonil Alojzij Vakaj. Leto prvo. Cena s poštnino vred C 5 kr. Maribor 1890. — Ta drobna knjižica obseza na 48 straneh pet kratkih povestij, izmed katerih so bile nekatere že priobčene v „Vrtci" in ,,Slov. Gospodarji". Zal, da o nji ne moremo poročati toli ugodno, kakor bi želeli sami; zakaj knjižica k&r mrgoli stilistiških in tiskovnih napak, poleg tega pogrešamo do cela onega preprostega in lahkega pripovedovanja, katero mora dičiti spise za mladino. Kakd naj umeje dete stavke, kakor: ,,Cista duša je zmaga malikovanja in nejevere — ter posebno zaupanje v presveti zakrament altarja" (str. 20.). — Dalje: ,,Le enkrat mi pride v misel — preteklost — polno sreče, dušnega mirii in bogato — dobre otroške vere" (str. 21.). — ,,Slednjič dobil sem od pregledavauja orožja in oblačil tujih narodov veselje do potovanja" (str. 28.). — ,,Smatrali so me le za dohodninski izvir, da se z menoj prav bogato — okoristijo" (str. 34.). — ,,Oh bil sem v dvoumnji" (str. 34.). —• ,,Kadar je bila nadaljevala naša družba drugi dan svojo vožnjo, slišali smo zvona ljube glasove od koder so došli prijazni glasovi" (str. 41.). — Neizrecno slabi so stavki, kakor: ,,Mati naju slečejo iz plaščev in se ž njimi vsedeva za mizo" (str. 22.); . . . ,,ker domišljija moja je bila pripravna se pečati s tujimi narodi" (str. 22.); .... ,,kako sta blažena Marija in Jožef v Betlehem potovala ter tamkaj bil Jezušček v štalici (sic!) rojen in v jaslice položen, a zraven sta bila oslek in volek" (str. 23.). — ,,Kadar je bila zima prve svoje kosmiče po pustej zemlji raztresla, sem vprašal pismeno stariše, bi - li v Božiču zopet domov potoval, so oče sklenili, naj rajši ostanem v Berolinu pri teti" (str. 28.). — Na strani 31. čitamo stilistiški nestvor ,,. . . ni mi bilo možno tega dani storiti"; na str, 33. , . . ,,prevzamem zopet svoje učeuje" ; na str. 36. . . . „ne najde Listek. 121 prilike celi praznik — praznovati"; na isti strdni: . . . „pri tem mislite na lučice, ki so se negdaj od naših starišev za nas v veselje užigale"; na str. 37. . . . ,,Bil je od faranov, kakor oče češčen" ; na str. 38. . . . „Tu in tam se vidi luč okrožena množice ljudi, ki se bližajo . . ."; na str. 39. . . . ,,Sv. maše v raznih cerkvah so nam storile skoraj celo noč živo"; na str. 41. . . . ,,in storim najboljše sklepe"; na str. 43. . . . ,,Moj vstop je pretrgal ta mični prizor"; na str. 43. . . . ,,In takoj zaori od nježnih otroških glaskov lepo prednašano petje." Dov61j! In kaj takega se celo hvali, izrecno hvali pri nas! Izpisati bi morali vso knjigo, ako bi hoteli navesti obile napake. Vender si ne moremo kaj, da ne bi izpisali še stavka na strani 11. Pisatelj ondu pripoveduje o delclici, potujoči z bolnim očetom po snežni cesti. Hipoma se zgrudi oče na tla, kri se mu vlije, deldica pa poklekue poleg očeta in moli: ,,0 Jezus, moje usmiljenje! Tolikokrat si mi vže pomagal, pomagaj mi še danes. Molila bodem za paganske otročiče in ti nosila denarjev za-nje." Tak d n mislila in ni mogla moliti deldica poleg umirajočega očeta, saj v tem hipu izvestno ni mislila na — paganske otročiče! Vse to je skrajno pretirano! —- Mimogrede' omenjamo, da se nam zdi francoski vzklik na str. 32. ,,C'est curieux" popolnoma odveč (sicer se pa to tudi ne pravi ,,bodite srčni", kakor prelaga pisatelj, nego ,,to je čudno") ; takisto nepotrebni so latinski stavki, in ako se že navajajo, dodaj se jim vsaj točen prevod. Sploh mislimo, da so posamični stavki v tej knjižici neumevni, in to je nje najhujša hiba! Otrok mora zlahka razumeti sam, kar bere; sicer mu povest ne koristi nič, nego le dolgočasi ga, in bodisi še takd lepa, še toli poučna! Od nas pa tudi ne more zahtevati nihče, da bi stali za čitajočim otrokom in mu na vsaki strdni razlagali nejasne stavke, nego dolžnost pisateljeva je, da piše točno, da piše preprosto in končno tudi, da piše pravilno. Kakor v premnogih spisih za mladino, pogrešamo tudi v tej knjižici teh svojstev, in zategadelj ne bode do cela dosegla namena svojega. — Upajmo, da se bode g. pisatelj oziral na ta splošna pravila, ako kdaj izdž drugo knjižico takih povestij. — Obča biblijografija. Obča knjigarska zaveza je poverila knjigarno delniške tiskarne v Zagrebu, da za občo bibliografijo dobiva vse knjige in časopise, kar jih izhaja v hrvaškem, srbskem, slovenskem in bolgarskem jeziku. Ta biblijografija se priobčuje vsak teden v knjigarskem glasilu, in tako se precej zvi v književnih krogih, kaj je izšlo novega in v katerem jeziku. Naprošeni so torej vsi založniki in pisatelji, da vsakega dotiskanega dela svojega pošljejo po jeden iztis z naznačeno ceno knjigarni delničarske tiskarne, katera ga bode plačala ali pa vrnila, ko ga oglasi. Časopisov se pošiljaj samd prva številka. »Brivec« se imenuje nov šaljiv list, ki je začel letos izhajati v Dolenčevi tiskarni v Trstu vsako drugo in zadnjo soboto meseca. Cena mu je 1 gld. 80 kr. za vse leto. Nova tiskarna. Gospod Dragotin Hribar, večletni vodja »Narodne Tiskarne«, odprl je v Celji novo društveno tiskarno, katero priporočamo zlasti štajerskim Slovencem. Slovenske učne knjige za ljudske, obrtne in srednje šole. V poslednjem zasedanji deželnega zbora kranjskega je poročal deželni odbor (poročevalec dr. Vošnfak) o tem vprašanji, ki je toli važno za razvoj slovenskega šolstva in nasvetoval, da se iz deželnega zaklada podpira izdavanje šolskih knjig, katere so še potrebne za slovenske ljudske, obrtne in srednje šole. Deželnega odbora poročilo navaja, da se je deželni zbor že večkrat bavil z vprašanjem o sloveuskih učnih knjigah. Bodi to poročilo navedeno v poglavitnih točkah. Ko se je z ministerskim ukazom leta 1871. uvedel slovenski jezik kot učni jezik za nekatere učne predmete na nižjih razredih gimnazij v Ljubljani, Novem Mestu in v 122 Listek. Kranji, pokazale so se težave, ker ni bilo učnih knjig. V svojem ukazu do deželnega šolskega sveta je poudarjal tedanji minister za uk in bogočastje, Stremayr, da ni skoraj nobenih slovenskih šolskih knjig in vadbenic ter se je zato izjavil, da je neizvedno, v višje razrede srednjih šol takoj uvesti slovenščino kot učni jezik. Dovolilo se je le, da se dijakom s slovenskim učnim jezikom verouk tudi v višjih razredih razlaga v tem jeziku in da se smejo tudi poskušati prevodi iz tujih jezikov v domači jezik, naposled, da se sme" tudi pri drugih predmetih razlagati slovenska terminologija, kolikor so jo namreč strokovnjaki spoznali za veljavno. Dokler se ta glavni pogrešek popolnoma ne odpravi, toliko časa ni moči odpraviti obstoječih nedostatkov in ustanoviti posebnih zavodov s popolnoma nemškim in drugih zopet s popolnoma slovenskim učnim jezikom. Glede" na ta ukaz je predložil deželni odbor leta 1873./74. visokemu deželnemu zboru poročilo in nasvetoval, naj se ustanovi zaloga slovenskih šolskih knjig in založi iz deželnega zaklada. Nato je sklenil deželni zbor, da se ustanovi deželna zaloga šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadniških knjig za srednje, meščanske in strokovne šole. Za ustanovitev te zaloge se je dalo deželnemu odboru 10.000 gld. kot brezobrestno predplačilo iz deželnega zaklada. Iz tega kredita je plačal deželni odbor troške za izdajo latinske slovnice, la t in sk o-slo v enskih vaj in slovarja v skupnem znesku 2285 gld. 70 kr., iztržil pa je za te šolske knjige 2759 gld. 67 kr. Deželni zaklad je imel torej pri teh dveh šolskih knjigah 473 gld. 97 kr. presežka, pri čemer pa je vsekakor opomniti, da je nagrade pisateljem plačalo naučno ministerstvo. Leta 1883. se je obrnil F. Bamberg in Kleinmavr do deželnega odbora, naj se mu dovoli 500 gld. podpore, da izdal fiziko A. Senekoviča in mineralogijo Fr. Erjavca. Zajedno je prijavila navedena knjigotržnica, da je zato, ker se je slovenski učni jezik razširil na vse učne predmete nižje gimnazije razven grščine, prevzela izdajo učnih knjig, potrebnih za slovenske vzporedne razrede gimnazijske in da jih je že več izdala. Leta 1883. je dovolil deželni zbor to podporo, ker je bila izdaja obeh učnih knjig zagotovljena. Leta 1884. je prejela založna knjigotržnica F. Bambergova od deželnega odbora 200 gld. podpore za izdajo »Aritmetike za učiteljišča« prof. J- Celestine in leta 1885. 150 gld. podpore za izdajo »Slo vensko-1 atinskih vaj« prof. Fr. Wiestha-lerja in 200 gld. za »Vadbe v skladnji latinski«, katere je spisal prof. V. Ker-mavner. Tudi prof. J. Jesenku v Trstu se je dovolilo po 150 gld. podpore za izdajo »Občne zgodovine II. in III. del,« prof. J. Celestini pa 100 gld. nagrade, ker je sestavil navedeno učno knjigo. S tem je bilo dovršeno izdavanje slovenskih učnih knjig za gimnazije, ker se od leta 1883. dalje slovenski učni jezik ni več uvedel za noben predmet; na realki pa je sploh za vse učne predmete zgolj fnemščina učni jezik , izvzemši veronauk in slovenski jezik za slovenske učence. Že z navedenim ministerskim ukazom 1873, leta se je obljubila ustanovitev posebnih gimnazij s slovenskim učnim jezikom, ako se preskrbe' potrebne učne in pomožne knjige. Od dnega časa je minulo 17 let, toda na višjih razredih celd tistih gimnazij, na katerih je v nižjih razredih za slovenske učence slovenski jezik učni jezik, ondu je nemščina še vedno učni jezik. Da bi vender že mladina slovenska lože napredovala v višjih razredih gimnazijskih, naprositi bi bilo iznova učno upravo, naj višje razrede uredi primerno učnemu jeziku na nižjih razredih. Deželni odbor pa naj se pooblasti, da sme tudi učnim in pomožnim knjigam, potrebnim za te razrede, dovoljevati podpore, da se knjige čim prej omislijo in se tako odpravi jedina zapreka, katera ovira razširjenje slovenskega učnega jezika na srednjih šolah. Kar se dalje tiče učnih knjig za slovenske ljudske šole, Listek. 123 izdala jih je nekoliko zaloga c. kr. šolskih knjig na Dunaji, nekoliko pa tudi drugi založniki. Ko se je z ukazom c. kr. deželnega šolskega sveta leta 1883. tudi na triraz rednih in večrazrednih slovenskih ljudskih šolah uvedel slovenski jezik kot izključni učni jezik, izpremenile so se seveda tudi učne knjige. Mestni šolski svet v Ljubljani je torej že leta 1885. ustanovil in sklical posebno enketo, sestoječo od profesorjev srednjih šol in ljudskih učiteljev, katera naj bi spisala slovenske učne knjige, kolikor jih je treba. Toda skoro potem, ko je izdala »Prvo nemško slovnico«, razdružila se je. V tem času pa se je določil v šolskem letu 1889/90. slovenski jezik kot učni jezik celo v petem razredu javnih ljudskih šol, in zdaj se je pokazala neizogibna potreba, da se omislijo primerne učne knjige. Deželni odbor se je torej obrnil do deželnega šolskega sveta kranjskega, naj mu naznani tiste učne knjige, katere je treba še izdati za slovenske ljudske in srednje šole. Ko je deželni šolski svet zaslišal zvedence, ugodil je tej prošnji. (Konec prihodnjič.) Dr. y. V. Slovensko gledališče. — Predstava dne" 4 prosinca: »Moj prijatelj Njeklu ž ev«. Drama v petih dejanjih. Ruski spisal Al. J. Palm, preložil Fr. Gestrin. — Ta močno realistiški navdahnjena drama je izborno pisana slika iz novodobnega življenja ruskega. Junakov nima, kakeršnih smo vajeni v drugih dramah; junak Njeklužev je lokav slepar, do cela izprijen človek, kateri si je pa vender vedel pridobiti toliko zaupanja, da ga kar vprek nazivljejo »prijatelja Njekluževa«. Junakinja Nataša je vtelešena podoba dekliške vzgoje ruske, na pol izobražena, idealistiška, prenapeta. Ko ji Njeklužev v drugem dejanji odkrije dosedanje življenje — po mislih naših najkrasnejši, četudi dokaj smel prizor vse drame — pripravljena mu je žrtvovati imenje in čast; celo v pregnanstvo bi hotela ž njim. Vzdrami se šele v usodnem hipu, ko zadene Njekuževa zaslužena kazen; ljubezen do častnega očeta in zdravi nje prirodni razum jo rešita nji sami in rodbini. — Gospod Borštnik (Njeklužev) in gospa Borštnikova (Nataša) sta ugajala popolnoma; takisto gospodičina Nigrinova, gospž Danilova in gospod Danilo. Gospod Sršen (oče Laptjev) pa zopet ni bil vešč nalogi svoji; tudi epizodistov ni kaj hvaliti. Sploh opažamo, da se posamični igralci preveč in prepogostoma zanašajo na šepe-talca in greše" na dobro voljo občinstva. Vender smemo od njih zahtevati vsaj to, da se dobro uče" svojih nalog, ako že prizanesno ne navajamo drugih hib, kakor bi jih lehko grajali po vsi pravici. — »Moj prijatelj Njeklužev« je stalna igra gledališč slovanskih in se bode bržkone ohranila tudi na gledališči slovenskem. Predstava dne" 6. prosinca: »Nad prepadom«. Drama v jednem dejanji. Spisal Jaroslav Vrchlickv, poslovenil Ivan Gornik. — »Mesečnica«. Komična opereta v jednem dejanji. Poslovenil J. Bavdek Ulčarjev Uglasbil Iv. pl. Zaje. — Vrchlickega -'gra izvestno ni pisana za veliko občinstvo, ker nima nI zapletenega dejanja nI efektnih prizorov; rekli bi, da je sloveči pisatelj češki napisal zgolj razgovor, seve"da duhovit razgovor treh oseb o različnih pojavih književnega in družabnega življenja, kateri pa se završuje jako dramatiški. Gospd Borštnikova in gospod Borštnik sta hvalno zvršila sicer težko nalogo svojo in dosegla lep uspeh, toda v igri g. Danila so se kazale nekatere negotovosti. — Opereta »Mesečnica« (dirigent g. Gerbič) še vedno ugaja občinstvu, dasi se je ponavljala že sedemkrat. Gospodičina Nigrinova je bila pristna Markeza Fourgnon d' Enfer, ki toli strogo pazi, da bi nje sin Inocent ne ugledal nobenega ženskega bitja ; takisto priznamo moramo omeniti gospodičine Daneševe v nalogi mladega Inocenta in gospe Gerbičeve, predstavljajočo lokavo vrtndrjevo hčerko 1 Liziko. Gospod Perdan (sluga Dominik) nam je prijal kakor v igri tako v petji, rgospod Bajec je zadoščal. Lehko rečemo, da je prva ta letošnja opereta popolnoma uspela; občinstvo je čestokrat z glasnim priznanjem odlikovalo posamične glasbene točke 124 Listek. Predstava dne" II. prosinca: »Zakotni pisar«. Veseloigra v štirih dejaujih. Spisal A. pl. Winterfeld, poslovenil J. Kalan. — Ta igra izvestno ne pripada boljšim proizvodom, vender bi bila ugajala dokaj bolje, da so bile naloge točno naučene. Posamični prizori so bili dobri, vender se nam je zdelo, da pretirani. Izmed igralnega osobja nam je pohvalno omeniti gospe" Borštnikove in gospe* Danilove, poleg njih gg.: Sršena, Perdana in Borštnika, Druge igralce je prepogostoma zapuščal spomin, in celotni vtisek te predstave ni bil najboljši. Predstava dne" 18. prosinca: »Čevljar baron«. Gluma v treh dejaujih. Poslovenil Jakob Alešovec. — Od iger, kakor je »Čevljar baron«, pač ni pričakovati posebne dramatiške vrednosti, ali komur je do smeha, onemu zadošča do cela. Gospodičiua Slavčeva, ki je ta večer prvič nastopila v večji nalogi, igrala je čevljarskega učenca pristno, kakersen je in pokazala lepo nadarjenost za komične partije; gospodičina Nigrinova je takisto završeno pogodila »izobraženo« kuharico; nalogo mojstra Podplata pa je prevzel iz posebne prijaznosti g. V. Jenič, katerega še večkrat želimo videti na odru slovenskem. Zbor čevljarskih pomočnikov si je pridobil mnogo pohvale, drugi igralci so zadoščali. Omenimo še, da sta gospodičina Slavčeva in g. Jenič pela nekaj pohvalno vzprejetih kupletov. katerih snov je zajeta iz sedanjosti; vender bi bili pri nekaterih teh točkah želeli točnejšega izgovarjanja. Predstava dne" 25. prosinca: »Ni moj ukus«. Dramatična šala. Spisal Ignacij Borštnik. — »Trnje in lavor«. Drama v dveh dejanjih. Po Lefontu poslovenil Fr. Končan. — Prva igra bi utegnila prijati manjšim odrom, dasi je nje snov dokaj neverjetna in prisiljena. Občinstvo ljubljansko se ni moglo kaj ogreti zanjo. — »Trnje in lavor« prištevamo dramam, ki zanimajo poslušalca od prvega hipa do zadnjega; dobro igrana mora uspevati povsod. Občinstvo je bilo jako zadovoljno ž njo in je zlasti g. Borštnika (kateremu na korist je bila ta predstava), gospodičino Slavčevo, gospo Borštnikovo in g. Verovška cesto odlikovalo z glasno in trajno pohvalo. Menj so ugajali drugi igralci, katere moramo znova opozarjati, naj se ves t ne je uče" svojih nalog. Občinstvo menda že sme' zahtevati, da dotičniki ne kvarijo najlepših prizorov, ker se jim zapleta govor, da ni dveh treh besed ne morejo izgovoriti točno! — Gledališče je bilo polno do zadnjega prostora, dokaz, da je g. Borštnik jako obljubljen gledališkemu občinstvu našemu. Književnost hrvaška. Naglašati nam ni treba, kako so si Rusi dandanes pridobili prvo mesto v svetovni pripovedni književnosti. Veselo pozdravljamo novo podjetje v književnosti hrvaški, namreč »Rusko biblioteko«, katero je v Zagrebu jel izdajati Mil, pl. Marekovic. V drobnih snopičih bodo izhajale izbrane pripovedke najslavnejših romanopiscev ruskih. Doslej so izšli štirji zvezki, ki nam podajajo Tolstega pripovedko »Djetinstvo« v prevodu A. Harambašiča, ki je istega pisatelja slavno delo »Vojna i mir« že lani preložil na hrvaški jezik. Želimo, da bi podjetje, ki ima tudi prav lično zunanjo obliko, napredovalo prav pridno! — Lani ustanovljena »Knj ižara dioničke tiskare« je zadnji čas izdala nekoliko prav zanimivih knjig in knjižic. Najprej navajamo prevod Seemanove: My tho logije Grka in Rimljana«, namenjene mladini srednjih šol in drugim izobraženim ljudem. To lepo knjigo, katero lepša 83 podob, priporočamo tudi Slovencem. Šteje 263 stranij in stane 1 gld. 60 kr., ukusno vezana pa 2 gld. Ista kujižara je preskrbela novo izdavo Pahnotičeve drame »P a vi i mir«; Palmotic je najplodovitejši dramatik in pesnik starega Dubrovnika. Prof. Milčetič je tej izdavi za uvod napisal nekoliko črtic o dubrovniško - dalmatinski drami sploh in o italijanskem vzoru, po katerem je Palmotic spisal »Pavlimira« svojega. — V posebni knjižici je izšla učena in prezaniroiva razprava prof. dra. Srepla: »Apulejeva Listek. 125 priča AmoriPsihe«. Gosp. profesor je to pravljico prav lepo preložil na hrvaški jezik, raztolmačil jo in navel nekoliko podobtiih pravljic iz hrvaške narodne književnosti. — Imeniten prinesek za narodno blago je »Sbirka zagone taka« (ugank), katere je nabral pisatelj Vukovic po časopisih, starejših knjigah in med ljudstvom samim. Ista knjižara je izdala Andersonove »Iz abrane priče za mlade ž« in Kozarčcve »Mrtve k a p i tale«, pripovedko, katero prištevajo najboljšim plodovom novejše beletristike hrvaške. — V knjižari Strmeckega so izšle »Sabrane pjesme Rikardajorgovaniča«, katere je uredil in ocenil znani pesnik Harambašič, Rajni Jorgovanic je imel prelepih pesniških darov in je bil tudi izvrsten feljtonist. Le škoda, da je umrl v najlepšem cvetu mladosti svoje, predno se je še prav razvil. Mnogo pesmij je zapustil nedovršenih. Zbrane pesmi njegove veljajo le 80 kr. — Marljivi nabiralec ndrodnega blaga Vuk Vrčevič je zopet nabral lepo knjigo »Narodnih pripovjesti i presuda iz života po Boki Ko-torskoj, Hercegovini i Crnojgori«; tiskal jo je Pretner v Dubrovniku. Vrče-vičeva knjiga se priporoča sama po imenitni vsebini svoji. Druga v Zadru tiskana knjižica »Pustinj ak« od S. P. nam podaja zgodovinskih črtic iz bokeškega življenja koncem minulega in začetkom našega veka. — Marljivi pedagoški pisatelj Ljudevit Tomšič je mladini hrvaški podaril novo knjigo »Lov na lavoves, katero je spisal po nemških pisateljih Scholzu in Hartmannu; Davorin Trstenjak pa v najnovejši knjigi svoji: »Ml a d i učitelj«, podaja mnogo koristnih svetov in naukov roditeljem in učiteljem. — Učitelj Kempf v Požegi je v posebni knjigi »Listovi iz Afrike« priobčil pisma, katera mu je pisal rojak Lerman, član Stanlevjeve ekspedicije na Kongu. Neposredna poročila iz tujih krajev so gotovo najboljša. Lerman pa ne opisuje samo, kar je videl in doživel, nego tudi nabira zanimive stvari in jib pošilja v domovino svojo, narodnemu muzeju zagrebškemu. — Trudoljubivi hrvaški potopisec Hirc je pri Hartmanu v Zagrebu izdal drugi zvezek »Hrvatskoga Primorja«; ondu popisuje Trsat, Grobničko polje, Ovčar, Dolino Rječine in pripoveduje, kako hrvaški Primorci ribe love". — Prevoda Rambaudove »Po v jest i Rusije« sta izšla zadnja dva zvezka. Imenitno delo je olepšano z nad sto podobami in dvema mapama. Pri tej priliki ga znova kar najbolj priporočamo tudi občinstvu slovenskemu. — Koledarjev, ki se vsako leto znova vračajo za razne stanove in potrebe, ne bodemo naštevali. Jedna sama knjižara v Zagrebu jih je izdala deset vrst_ Ali tudi manjša mesta hočejo imeti domače svoje koledarje, ki pa nimajo velike književne vrednosti. Takisto se zdaj tu zdaj tam pokaže nov lokalen list, ki je le na škodo drugim listom. Vsekakor pa moramo omeniti novega beletristiškega lista »P o -brat ima«, ki je z novim letom po dvakrat na mesec jel izhajati v Zagrebu. Ureduje ga prof, Vitanovic\ ki ga je namenil mladini srednjih šol. Potreba takšnega lista se da zagovarjati in pobijati. Kritika je neusmiljeno zgrabila in obsodila prvo številko. To je prenaglo; nekoliko številk bi se lahko počakalo, predno se izreče končna sodba. — Akademija jugoslovenska v Zagrebu je izdala imenitno znanstveno delo: »Geografske koordinate ili položaji glavnijih tačaka Dalmacije, Hrvatske i Slavonije, i djelomice susjednih zemalja Bosne, Hercegovine, Kranjske« i. t. d. Sestavil jih je jako trudoljubivo prof. dr. Pilar. Knjiga ima malone same številke, stane pa 4 gld. Od »H i-storijskih spomenikov« je izdala IX. knjigo »Listina o odnošajih izmedju južno ga Slavenstva i mletačke republike«, priobčil akademik prof. S, Ljubic. Ta knjiga šteje 31 tiskanih pol in podaja pisma od leta 1423.—1452., torej o dobi, ki je za balkanske Slovane posebno imenitna. Nova knjiga akademiškega glasila »Rada« pa ima štiri filološke razprave. Prof. dr Srepel je napisal dve: »Analogija u sintaksi gramatičnih padeža lat. i hrv. jezika« in »Latinski izvor i ocjena Kačiceve gramatike« (od g. 1604.) Prof. dr. Maretič razpravlja »O u o m i- 126 Listek. nalnom akcentu s obzirom na litavski, grč k i i s t aro i ud ij ski « V četrtem članku nadaljuje prof. Valjavec svoja »Izpitivanja o naglasu novoslovenskoga jezika.« — Družtvo sv. Jeronima je podarilo udom svojim za leto 1890. štiri knjige: Danica, koledar i letopis, ima več poučnih in zabavnih člankov, pisanih v lahko umevni besedi. Najbolj to knjigo priporoča to, da se tiska v 33.000 iztiskih. V »Živo t in j ah« nadaljuje Davorin Trstenjak lani začeto popisovanje ptičev. V tretji knjigi poučuje jfosip Kotarski kmeta »O pristojnom ponašanju i o čistoči.« Gotovo koristna knjiga! Naposled je J, Zorič spisal izvirno pripovedko iz fevdalue dobe, naslovljeno »Grof Borovečki i Jelka Večeviceva.« Vseh knjig je za 40 tiskanih pol. — Matica hrvaška prav zdaj razpošilja udom svojim sedem knjig za leto 1890.; pet je zabavnih, dve sta poučni. Zabavne so: »Izabrane pjesme Petra Pre-radoviča; »Na rodjenoj grudi«, ladanjske slike, spisal Sandor Gjalski; »Oda-brane črtice i pripoviesti« iz peresa rajnega Nikole Tordinca; »Iz p rimo r-skoga života«, pripovedke Sime Matavulja; »Zablude matere«, igrokaz u četeri čina, in »Kita cvieča«, vesela igra u jednom činu, obe spisala Hermina Tomičeva. Poučni knjigi sta: »Slike iz občega zemljopisa«, spisal prof. dr. J. Hote, II. knjiga, in »Bihac in Bihačka krajina«, spisal Radoslav Lopašič. Muzej za Bosno in Hercegovino. V Sarajevu se je osnoval muzej za Bosno in Hercegovino. Imel bode oddelek za prirodoslovje, prazgodovino, arheologijo in antro-pološko-etnografski oddelek. Muzej utegne biti kdaj jedna najzanimivejših zbirk evropskih. Spomenik Dobrovskemu namerja v Pragi postaviti pariško društvo ,,Dobrovski", ki je že začelo nabirati radovoljne doneske. Model tega spomenika bode razstavljen na letošnji deželni razstavi češki. Anton Dvorak. Kakor poročajo češki listi, dovršil je slavni skladatelj Anton Dvorak največje dosedanje delo svoje »Requiem«, katero se bode najprej proizvajalo v ndrodnem gledališči praškem, natd pa v Birminghamu, kjer ga bode dirigiral dunajski glasbenik Richter. Kritika pravi, da je to v obče največje glasbeno delo sedanje dobe, in da je v njem prvikrat duh slovanski poletel kar najviše ter dosegel genij najslavnejših skladateljev nemških in francoskih. —- Poroča se tudi, da je vseučilišče v Cambridgu Dvofaka imenovalo častnim doktorjem glasbe, vseučilišče v Pragi pa častnim doktorjem filozofije. Henrik Sienkievvicz, sloveči romanopisec poljski, odpotoval je nedavno v vzhodno Afriko, da se pouči o življenji afriških robov, katero hoče opisati v daljšem romanu. »Balkanska carica.« To znano dramatiško delo črnogorskega kneza Nikite je uglasbil grški glasbenik D. Giorgio. Prvič se bode pela ta opera v carskem gledališči peterburškem vpričo ruskega carja in kneza - pisatelja, skladba sama pa izide pri Schmidtu in dr. v Trstu. Umrša pisatelja slovanska. Dne* 18. grudna p. 1. je izgubila ruska književnost slavnega pisatelja Grigorija Petroviča Danilevskega, ki je okolo petdeset let deloval na pripovednem polji. Pisal je zlasti zgodovinske romane, izmed katerih so mnogi preloženi na druge jezike evropske; na hrvaščino n. pr. ,,Pot v Indijo", ,.Iztočni pijo-nirji" in ,,Zapaljena Moskva". — Dne" 12. prosinca p. 1. pa je umrl v Belemgradu dr. L. Lazarevic, nekdanji telesni zdravnik kralja Aleksandra I. in duhovit pisatelj srbski. Pokojnik je slovel za jednega najboljših pripovedovalcev srbskih; imenovali so ga srb-kega Turgenjeva. Srbsko gledališče. Srbski dramatik M. Cvetic je spisal dramo »Dušan«, ki je popolnoma uspela na gledališči belgrajskem. Srbska kritika jako hvali to delo, češ, da Listek. 127 se vredno pridružuje istega pisatelja »Nemanji« in »Lazarju«:, s katerima vred kaže naj-sijajnejšo dobo srbske zgodovine, dobo Nemaničev. Patrijotska tendencija in umetniška dovršenost, dobro igranje, lepa scenerija iu bogate oprave, vse to je do cela zadovoljilo in uprav navdušilo občinstvo. — Omenjamo še, da je rojakinja naša gospodičiua Ni-grinova predstavljala carevno Angelijo. Nova ruska opera. P. Cajkovskega ,,Pikovaja dama", kateri je prijatelj umetnikov M. Cajkovskij napisal libreto po Puškinovi povesti, pela se je z velikim uspehom prvič v peterburškem Marijinskem gledališči dne 7. grudna meseca m. 1. Libretu so vložene nekatere pesmi Batjuškove, Žukovskega in Riljeva. Listnica. — Ljuboslav. »Pri luni ljubav si prisegla, S poljubom potrdila jo« — res, taka prisega drži na veke! — Pošiljatelju sonetnega venca »Materno srce« : Requiem aeteruam dona eis, Domine ! — Miser. »Nedolžni pevaj, ljubi slavček, pevaj, Milo pesem tvoja naj doni! Počivaj, na grobu mi sedevaj ! Ko z drugimi deva ljubljena se veseli.« Zgodi se, ako že nečete drugače ! — Frigidus. O tisti poeziji, katera se Vam baje raz-cvita v duši, zapazili nismo v poslanih šestih pesmih ničesar. ¦—¦ Zvonimir. Takim po-skušnjam naš list nima prostora. — Andrejev. Takisto. — Brinjevski. »Spolnile bodo se željč, Da bova prav lep par, (sic !) Sedaj pa le do nje", Od tod pa pred oltar« — čestitamo Vam prav od srca! — O druzih pesmih molčimo. — Vekoslav. Mojega — sladkega; vesel — trpel; vživati — spremljati; cerkvica — deklica; smeje se — vrneš se — i. t. d., i. t. d. — to menda vender niso rime! Kako" sodimo vsebino samo, tega Vam niti ne povemo. — S. O. »Prilepljen jezik je . . . solze" očesa Ti pričajo, da res mi je hudo« — gotovo, nam tudi, zlasti ko nam napdsled celo kaže te srčno rano svojo. — T. G. (»Na razvalinah«); Potočin; J. V. (»Živa mirta«; »Meni srce vroče bije«); M. (»Poslanica«); Izeslav; A. G. (»Devinskemu gradu«); —% —; Srpoš: Nerabno. — Poslednje čase opažamo, da nam zlasti od mlajših pesnikov naših dohaja obilo sonetov, časih cel6 — sonetnih vencev. Ta povodenj malone žuga preplaviti vsa uredniška predala naša, in zatd mislimo, da je res že skrajno potrebno izpregovoriti v obče nekoliko besed o sonetu, ker ne utegnemo vsakogar p o sebe opozarjati na brezštevilne hibe v tej vrsti liriškega pesništva. Mladim pesnikom našim je že dovolj, ako v potu svojega obraza napišejo štirinajst peterostopnih jambiških vrst in jim na konci obesijo nekakšne »rime«, razvrščene, kakor je to predpisano po pesniških zakonih, ali pa tudi — ne! Do ideje sdme jim ni nič; ako sploh imajo idejo, tedaj jo raztezajo ali stiskajo tak6, da ji kar udje pokajo, in kaj je konec tega napornega dela? Sonet? Kaj še, pesniški nestvor brez nog in glave, smešen in zajedno žalosten pesniški t o r s o ! Naravnost nerazumno nam je, kakd da pesnike - novince »toli silno miče sonet, jedna najtežjih pesniških oblik, kar jih sploh ima lirika. Koliko sonetov se je v nas že napisalo od Koseškega »Potažbe« do denašiijega dne", ali koliko je dobrih med njimi? Prešerna, Stritarja, Levstika in Cimpermaua, te zlahka imenujemo mojstre sonetom; to 128 Listek. se bere, to je lepo, to zveni kakor lepa skladba, izkratka: sonetje teh pesnikov so dovršeni, ti sonetje so res sonetje,.. kakeršnih zahteva dober itkus, zahtevajo pa tudi jedno-glasno pesniški zakoni! Ali pesnikom našim ni do teh sonetov: svoj pot hočejo hoditi, toda žal, hodijo ga brez potrebnega.znanja, švepajo po njem, da se kar smilijo razsodnemu človeku! Niti reči ne moremo, da bi bili podobni kraljem bourbonskim: naučili se niso ničesar, pozabili pa vse! Bistva sonetovega ne poznajo, ali pa — kar je še huje — nečejo ga poznati, češ: pri nas itak sodijo vse relativno, za nas je itak dobro vse, ako le pokažemo dobro voljo, in te imamo dov61j! Od nas pa terjajo, naj natisnemo sonete, in celo hudo nas terjajo, kakor bi bil naš list kar na razpolaganje nezrelim poskušnjam rdskavega njih peresa! Beseda in vzgled slovenskih naših pesnikov-prvakov ne izdd nič, kakor se kaže; sezimo torej po tujem vzgledu in priobčimo sonet veljavnega nemškega pesnika A. W. Schlegla, ki povej navedenim novincem sedanjim in tudi poznejšim, kaj je sonet, kakšen mora biti, da zadošča pesniškim zakonom in, dostavimo tudi, zakonom zdravega razuma človeškega! Evo ga: D a s Sonet t. Zwei Reime heiss' ich viermal kehren wieder, Und stelle sie getheilt in gleiche Reihen, Dass hier und dort zwei eingefasst von zweien Im Doppelchore schweben auf und nieder. Dami schliugt des Gleichlauts Kette durch zwei Glieder, Sich freier vvecbselnd, jegliches von dreien. In solcher Ordnung, solcher Zahl gedeihen Die zartesten und stolzesten der Lieder. Den werd' ich nie mit meinen Zeilen kranzen, Dem eitle Spielerei mein Wesen diiuket, Und Eigensinn die kunstlichen Gesetze. Doch, wem in mir geheimer Zauber winket, Dem leih' ich Hoheit, FitiT in engen Grenzen Und reines Ebenmass der Gegensatze. Popravki. V zadnji številki našega lista se je vrinilo med tiskom nekaj pogreškov. Na strani 16. prva vrsta čitaj namesto »nego« — »kakor« ; na strdni 45. namesto gld. 17.36 čitaj gld. 1776; na strdni 49. četrta vrsta zgoraj namesto »latieh, miesti, tieh« čitaj : »tatieh, miestieh« ; na isti strdni v šesti vrsti zgoraj namesto »ker« čitaj »četudi« in v štirinajsti vrsti zgoraj namesto »tožilnik na — /« čitaj »tožilnik na /« ; na strdni 56. namesto ,,Matičinz' odbor" čitaj ,,Matičin odbor". — Takisto čitaj v dena-šnji številki na strdni 69. petnajsta vrsta spodaj namesto »oživel« — »oživil«. ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. —¦ Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo ,,Narodna Tiskarna" Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.