St. 19. Maribor, dne 9. maja 1912. Tečaj XL VI. 1 P -Sal ^ ■ ■¿T I 1 1 Ust ljudstvu v pouk in zabavo» Uhaja vsak četrtek In velja s poStnlno vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto I K, pol leta 2 K In za četrt let» i K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za 'drage Irven*vatrfl«& lelala 6 K, Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: upravnittvo Btovenskega Gospodarja" v, Maribora. — List se dopošllja do odpovedi, ~ Udje „Katoi Sukavnega drufitva" dobivajo list brez posebne naročnine, Eosamezni listi stanejo 10 vin, .Uredništvo: Koroška cesta štev. Bi Eokopisi se ne vračaj«, SJpravništvo: Koioifcs cesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate In reklamacije, £a Sn«erate se plačnje od enostopne petltvraie sla enkrat 15 slih, «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popnst, InseraH se sprejemaj do «rede zjntraj, — K* zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsega 10 strani. Brez vere. Na Francoskem se trudijo vladati brez vere in Boga. V šoli ne sme viseti podoba Križanega, njegovo ime se ne sme imenovati, katehet ne sme v Šolo. Tudi v sodni dvorani ni križa in se ne prisega Bogu pred križem. Redovnice in redovniki so izgnani iz francoske zemlje, njih samostani zaprti. Duhovniki so morali zapustiti svoja župnišča, cerkve so jim zaprli ter jih po večjih krajih izpremenili v vojaške hleve in magacine. Tudi take šole, ki so si jih verni katoličani sami ustanoAili in vzdrževali, je dala vlada zapreti. Sedaj vladajoča struja na Frapcoskem noče nič vedeti o Bogu, o veri, o duhovnikih, ampak se naslanja samo na Človeške zmožnosti in moči. Bog je dal Francozom Lurd, kjer vrši mnogoštevilne Čudeže, katere gledajo in o katerih slišijo vsi Francozi, toda večina ostane trda in zakrknjena.. Francoska je ljudovlada; leta 1870 so nagnali zadnjega kralja in od istega časa si volijo predsednike, seveda same framasone ali framasonske prijatelje. Ministri so vsi brezverci ter se jemljejo iz liberalnih ip socialističnih vrst. Državni zbor ie po veliki veČini tudi svobodomiseln, število katoliških poslancev je prav majhno in Še ti se v svoji kratkovidnosti delijo med pristaše za kraljevo vlado in za ljudovla-do. Med časopisjem prevladuje tudi svobodomiselno, francoski katoličani niso znali ceniti moč Časopisja in so premalo skrbeli za njegovo razširjenje. Po mestih je veliko ljudi, ki niso krščeni, tudi po deželi že sko-ro ni vasi., kjer bi ne bilo kakega novodobnega pa-gana. Otroci ne slišijo nič več o Bogu, ne o božjih, ne o cerkvenih zapovedih, krščanski nauki so jim tuji. Kot pagani zrastejo in kot pagani živijo. Francozi nočejo nič vedeti o večnosti in o nebesih, tukaj na zemlji si hočejo ustanoviti z lastno močjo, brez Boga in brez vere, nebesa, In kako se jim je to posrečilo? Razuzdano življenje med Francozi je takfc) veliko, da trpi pod tem že ves narod. Število otrok se krči, naraščaj Je vedno manjši. Vojaški krogi so začeli tarnati, da ne dobivajo več dovolj novincev za vojno in da tudi ti, kaiteri pridejo k vojakom, niso dovolj krepki in ne vzdržijo mnogo. Seveda, na Francoskem se lahko zakoni ločijo, in ločeni ljudje ne marajo »t-rok, in ako jih dobijo, , so jim' v nadlego, za katere skrbijo neradi in z nevoljo, V domači Hiši jiimajo otroci vzgoje, v šoli tudi ne, zato ni čudo, da je ta mladina, ki vzraste brez-vzgoje in brez vzdržnosti, nerabna za vsaki napor in za vsaki trud. Z mehkužno in razuzdano mladino se ne more reševati domovina, ker se taka mladina boji bojev in težav. Zaradi nerabnega in maloštevilnega naraščaja so začeli Francozi najprej tožiti. Sedaj pa imajo novo nesrečo nad seboj vsled svoje nevere in brezbožnosti. Kakor volkovi iz gozda, tako vstajajo po mestih pravi pravcati roparji iz temnih skrivališč. Kjer slutijo denar, tam uderejo. Ce se jim postavljajo ljudje v bran, jih postreljajo kakor vrane in srake, Ce rabijo ti roparji samodrč (avtomobil), postrelijo one, ki sedijo v njem, ter se veselo odpeljejo s samodrčem dalje po svojih roparskih potih. Po vseh listih (tudi mi smo v zadnji Številki poročali) se je opisoval boj, ki sta ga imela pretekle dni policija in vojaštvo z roparji v Parizu, katere je vodil ropar Bonnot, ApaŠi se imenujejo v Parizu ti novodobni roparji. Imetje ip življenje je negotovo pred temi učenci, ki si jih je vzgojil na Francoskem novodobni Čas brez vere in Boga. Boga se Francozi niso hoteli bati, sedaj se morajo bati ljudi. Veliki so hoteli postati brez Boga, toda njihovo število pojema. Srečni so hoteli biti med seboj, a si medsebojno kradejo in ropajo. Tako postane življenje v državi, v kateri se hoče vladati brez vere in brez Boga. ___ Delegacije. Pretekli teden sta na Dunaju zborovali avstrijska in ogrska delegacija. Dva nova ministra sta se jima predstavila, minister zunanjih zadev grof Berh-told namesto umrlega grofa Erentala, in skupni finančni minister vitez Bilinski namesto odstopivšega ministra Burinna. Grof Berhtold je po stari navadi zunanjih ministrov zatrjeval, da je razmerje naše državo do drugih sosednjih državprav prijateljsko, todavkljub temu je nazadnje povdarjal potrebo, da skrbimo za Še bolj moČpO armado in mornarico. Vitez Bilinski je predaval delegaciji, kako bo skrbel za Bosno in Hercegovino, da jima bo dal še več politične samostojnosti in ako bo dobil kje denar, jim bo gradil tudi železnice. Tcda avstrijska in ogrska delegacija sta se prav malo brigali za govorei novih' ministrov, , prvo mesto v njihovih razpravah je zavzemalo vprašanje južnih Slovanov, pred vsem seveda Hrvatov, katerim slo poslali Madžari Čuvaja, V madžarski delegaciji so delegatje branili postopanje madžarske vlade nasproti Hrvatom, v avstrijski pa se je to postopanje hudo obu sojalo, in sicer obsojalo od vseh strani, le skupni ministri so molčali kakor grob. Najbolj ostro je govoril slovenski delegat dr. Susteršič. Njegove besede so padale kot žgoči udarci po glavah madžarskih mogotcev. Končal je svoj govor 'tako-le: Na Hrvaškem gospodari Čuvaj z modrostjo pan-durja in z nasiljem biriča v kraljevem imenu. Časi so resni! Kakšna morajo biti Čustva v hrvaških srcih, ko vidijo, da danes njihovo domovino v kraljevem imenu tlačijo tisti, proti katerim so morali svoj čas s svojo zvestobo braniti kralja. Zvesti se žrtvujejo, da bi se nezvestim ustreglo. Spominjamo se nesrečnega kralja, ki se je ob šumnih pozdravih, ljudstva pokril z jakobinsko kapo, ki pa je kmalu potem ob šumni zadovoljnosti ljudstva izgubil svojo glavo. Dandanes ta reč ni tako nevarna; godi se brez krvi. Glej Norveško ! Kakšno zahvalo pa ima sivi kralj za to, da so mu izvabili odlok kraljevega komisarja: Ko je grof Sturgkh odgovoril na znano interpelacijo v državni zbornici, so pisali ogrski listi v odgovor: Kako si upa minister obsojati to, kar je kralj naredil? Ogrski plemenitaši hočejo v dobrem hrvaškem ljudstvu zanetiti sovraštvo proti prestolu. Prestol naj bi postal njihova žoga. Kje je tu, ko gre za najvišje zadeve cesarske rodovine in države, minister zunanjih reči in cesarske hiše? Svoj Čas je živel Bren, ki je vrgel svoj meč na tehtnico. Grof Berhtold nima meča, in ko bi ga imel, bi se nam ne dopadel, ker ni vojščak, Ima pa portfelj (ministrsko listnico). Zakaj ni imel toliko poguma, kakor avstrijski ministrski predsednik, ki je branil resnico in pravico? Grof Berhtold pa nima proti krivicam na Hrvaškem nobene besede. Zdi se, da tare nekatere ministre bledi strah pred ogrskim parlamentom, ki je po svoji sestavi glede na zajostalo volilno pravico eden najmalovrednejših državnih zborov v Evropi, ki ga je oherst Fabricius z enim migljajem razgnal.Od tega plemenitega parlamenta se je treba pozvati na dobro, zvesto ogrsko ljudstvo, s katerim se bomo lahko dogovorili. Grof Berhtold ne stori jiič, da-si nam je nasilje na HrvaŠkem v večjo škodo kakor kaka izgubljena bitka. Avstrija je bila svoj Čas poklicana, rešiti nemško vprašanje. Ni ga rešila, rešilo se je pa proti njej. Avstrija je danes poklicana, da reši jugoslovansko vprašanje. Usodno je, ali se bo rešilo po njej, ali proti njej. Naj se ne zamudi dano trenotje, sicer bo prepozno." Po teh besedah je izjavil dr* Susteršič, da ne more glasovati za GmeseČni začasni proračun. V ogrski delegaciji je bilo zanimivo tudi to,/da si niso upali nastopiti proti vojnemu ministru Aufen-bergu, Čeprav so prej pretili, kako mu bodo v delegacijah posvetili, ker jim ni hotel pomagati v boju proti kralju, kateremu so hoteli glede sklicanja vojaštva vzeti vse pravice. Avstrijska in ogrska delegacija sta nazadnje z večino glasov dovolili Šestmesečni začasni proračun, to je do 1. novembra. Snideta se zopet v jesepi na Dunaju. _ Politični ogled. Dne 2. maja: Pri današnjih občipskih volitvah za I. razred na Dunaju so zmagali krščanski socialci v Štirih okrajih, v enem (okraju je potrebna ožja volitev. — Nevarno je obolel poljedelski minister dr., Braf. — V avstrijski delegaciji so večinoma vsi govorniki lfudo obsojali nasilno postopapje Madžarov proti Hrvatom. — V italijanskem državnem zboru je v razpravi predloga za splošno volilno pravico. — D n e 3. maja: Dri današnji ožji volitvi na Dunaju za I. razred je zmagal zopet krščanski soci-alec nad liberalcem. Tako imajo sedaj na Dunaju krščanski socialci kljub silnemu pritisku združenih nasprotnikov veliko večino v mestnem svetu, namreč 131, liberalcev je komaj 20, socialnih demokratov 10. Nade nasprotnikov krščanstva so torej splavale po Donavi. Dunaj ostane krščanski, — V seji avstrijske delegacije je govoril dr. Susteršič o jugoslovanskem vprašanju in Hrvatih. O njegovem govoru poročamo obširneje v članku. — V današnji seji državnega zbora je govoril slovenski poslanec GostinČar in se je toplo zavzel za slovenske pokrajine. K postavki hišni davek je govoril tudi ministrski predsednik grof Stürgkh» — V nemškem državnem zboru se je sprejel vladni predlog za najetje posojil za pomnožitev vojne sile. — Dna 4. m a j a: Prestolonaslednik Franc Ferdinand se preseli iz grada Belvedere v cesarski dvor na Dunaju* — Bivši poslanci hrvaškega sabora so se brzojavno zahvalili vsem slovapskim in drugim poslancem, ki so se zavzeli v delegacijah za Hrvate. — Zunanji minister Berhtold bo baje v kratkem odpotoval v Berolin, da se predstavi nemškemu cesarju. — V Maroku so nastali zopet nemiri. Dve večji usta-ški četi korakata proti glavnemu mestu. — D n e 5. maja: Obolela ministra Braf in Rössler nameravata baje odstopiti, — Na Francoskem so se vršile danes občinske volitve, Svobodomiselci so izgubili več tisoč glasov. — Za predsednika v Združenih državah Severne Amerike se vrši hud volilni boj. Za prvenstvo se borita sedanji predsednik Tait in nekdanji Rosevelt, ___ — Dne 6. maja: Vlada bo predložila državnemu zboru začasni proračun za dobo 6 mesecev. — V brambnem odseku državnega zbora je govoril slovenski poslanec Pišek, Njegov govor prinesemo prihodnjič. — Položaj na Ogrskem je vedno bolj zamotan. Vidi se, da novi ministrski predsednik LukaČ nima niti volje, da bi se razmere izboljšale. — Švedski socialni demokratje so v tamošnjem državnem zboru vložili predlog, naj se proglasi Švedska za ljudovla-do (republiko). — Dne 7. maja: V današnji seji državnega zbora je prišlo do burnih prizorov med socialnimi demokrati na eni in kršč. socialci in nacionalci na drugi strani. Slo se je za to, ali se izvolitev nekaterih poslancev potrdi ali ne. Od obeli strani so letele psovke najlepše vrste. Predsednik Silvester je izjavil, da se bo mandat socialno-demokraškega poslanca Sil-bererja,, ki je neznano kam izginil, proglasil za ugaslega. — V ogrskem državnem zboru se je vršila živahna razprava glede hrvaškega vprašanja. Madžare postaja sram, da počenjajo na HrvaŠkem take ne-postavposti. — Bosanski deželni sabor je sklenil resolucijo, v kateri se protestira proti madžarskim nasilnostim na HrvaŠkem. Razne novice. 12. nedelja: Pankracij, mnčrnik, 18. pondeljek: Servacij, Skof, Križero, 14. torek: Bonifacij, muč.; Viktor, „ 15. srtda: Zofija, m.,Hi)arij, «poznavalec „ 16. četrtek: Kristusov vnebahod, Janez Nep., 17. petek: Paškal, »poznavalec, Maksima, dev., 18. sobota: Feliks, sp, Vincencij. Cenjenim naročnikom! i- Kdor si »Slov. Gospodarja« po dopisnici naroči, a ne pošlje nič naročnine, dobi od Zdaj Z8* naprej samo dve številki »Slov. Gospodarja«; potem te mu pošiljanje lista brezpogojno ustavi. Naj se torej z naročilom ob enem pošlje tudi denar. 2. Tisti naročniki, ki še lista niso plačali do konca leta 1911, imajo pri današnji številki na ovitku križ, in sicer, kdor je še dolžan za četrt do pol leta 1911, ima na ovitku @n velik križ; kdor je še dolžan za tri četrt leta, ima dva križa in kdor je dolžan za ce!o leto, ima tri križe. Križe bomo naredili na ovitek samo dvakrat, potem pa se list brezpogojno vsakemu ustavi. 3. Kdor nam dolguje morebiti če^ eno leto naroCnino, tistemu se list takoj ustavi. 4. Ako bi se komu list po krivici ustavil, naj ga reklamira takoj; reklamacije so poštnine proste. Pri reklamaciji nam naj naznanijo, kdaj in pri kateri pošti so plačali naročnino. Mi imamo več položnic, po katerih smo dobili denar, pa imena ni na položnicah, zato ne vemo, kdo nam je denar poslal. Upravništvo rSlov. Gospodarja". Duhovniška vest. Prestavljen je Častiti gospod kaplan Simon Simone iz Podsrede ¡v Laporje. Osebna vest. Gospod Martin Križan od Sv.Tro-jice v Slov, gor. je sprejet kot železniški uradnik pri južni železnici na Dunaju, Iz politične službe. Kanclist pri c. kr. ekspozituri v Mozirju Josip Ferk je imenovan za okrajnega tajnika istotam. * Iz pošte. Poštna koncipista Alojzij Gregoric in dr. Hijeronim SeparoviČ v Gradcu sta imenovana za poštna komisarja, * Iz davkarske službe. Davčni oskrbnik Alojzij Belšak v Mariboru je stopil v stalni pokoj. * Poroka. V Ljubljani se je poročil dne 4. maja Albert Jeločnik, načelnik Zveze slovenskih Orlov, z gdč. Minko Bonačevo. Bilo srečno! * Letovišče duhovskega podpornega društva ob Bohinjskem jezeru se otvori letos dne 7,. maja. DuKov-nikom-sobratom se nudi najugodnejša prilika okrepči-la v svežem planinskem zraku ob Bohinjskem jezeru. Tik ob letovišču se nahaja lična cerkvica sv. Duha, kjer je možno duhovnikom opravljati vsak dan sveto mašo. * Moč, ki največ izda. Poročali smo že, da so dunajske občinske volitve za krščansko stranko ugodno izpadle, dasiravno so se židje, liberalci in socialni demokratje ter vsi drugi nasprotniki krščanstva vrgli z divjo silo v volilni boj in so hoteli iztrgati občinsko upravo Dunaja krščanskim socialcem iz rK)k. Kdo je bil, ki je dal krščanski stranki na Dunaju največ odporne sile proti združenim nasprotnikom? Časopisje! V krščanskem duhu pisani dunajski listi, med njimi v prvi vrsti „Reiehspost", so po izjavi voditeljev krščanske stranke s svojo navdušujočo pisavo največ pripomogli do sijajne zmage. Dunajsko verno ljudstvo je hvaležno svojim listom, ki so pomagali, da se je grdi protikrščanski pošasti zavil vrat. Na tisoče novih naročnikov so dobili po volitvah dunajski krščanski listi. — Tudi za našo stranko je to dober nauk. Naši liberalci, nemškutarji in socialni demokratje, so popolnoma enaki dunajskim protikrščan-skim strankam. Po zadnjih volitvah v državni zbor so vse te stranke na Spodnjem Štajerskem pobite. K temu porazu je naše časopisje gotovo mnogo pripomoglo. Izrabimo moč poštenega časopisja in razširimo „Slov, Gospodarja", „Stražo" in „Naš Dom" do zadnje slovenske kočice. * Kako se je rešil Slovenec Korun s „iTitani-ka", Franc Korun prebiva žeiveč let v državi Illinois. Prišel je v Ljubljano po svojo 31etno hčerko, da jo odvede v novo domovino. Ko so Častniki zapovedali, da naj zasedejo žene in otroci rešilne čolne, je vzel svojo hčerko v naročje ter jo hotel oddati nekemu mornarju. Hčerka pa se ga je tako oklenila, da se je moral, ker njega niso hoteli sprejeti v Čoln, vrniti na ladjo. Tam je našel Čepico nekega mornarja ter si jo dal na glavo. Stopil je v drug Čoln, kjer so ga sprejeli, ker so mislili, da je mornar, in na ta način je rešil sebe in svojo hčerko, * Gradec. Pretečeno nedeljo so bila pozvana vsa dekleta graškega mesta, oziroma povabljena k nekakšnemu shodu za služeče, „Dienstmadchenversamm-lung". Bila sem radovedna, kak namen ima ta shod in katera stranka ga je sklicala, zato sem se ga tudi udeležila. Govornica in govornik sta govorila v začetku o majhnih plačah, malo prostih urah itd. Proti koncu govora se je pohvalilo deio socialnih demokratov (te poznamo) in nad vse pretege priporočal časnik „Arbeitervville", Drage Slovenke, bivajoče v Gradcu! Nikar ne zahajajte k tem shodom, ker nevede boste srkale va-se strup socialdemokratizma, pač pa vse k Dekliški zvezi, oziroma k Izobraževalnemu društvu. Tam imamo več, mnogo več priložnosti, si pridobiti potrebne itobrazbe. Ostanimo zveste veri in narodu. Ponavljam: Ne na shode, ki jih vodijo socialni demokratje, temveč vse v Slovenski Dom! * Novice s svetovnega trga. Listi poročajo, da se je dne 30. aprila razdružila zveza (kartel) avstrijskih petrolejskih tovarnarjev in lastnikov petrolejskih izvirkov. Kot nasledek razdružitve tega kartela je padanje cen petroleju za 3 K 50 vin. pri 100 kg. Domneva se, cla bodo cene petroleju še bolj padle. Po nekod so prodajali trgovci liter petroleja že celo po 40 do 44 vin. — Sladkorni kartel je tudi sklenil, pri ceni sladkorja nekaj popustiti, in sicer začasno 2 K pri 100 kg. Ker je bila letos na otoku Kuba v Ameriki izredno dobra letina sladkorne trstike, je pričakovati, cla bo cena sladkorju mogtoče še bolj padla, — Vinske cene so zadnji čas močno poskočile. Kot vzrok višjim vinskim cenam se navaja pozeba vinske trte v Porenju v Nemčiji, na Ogrskem in Nižjem Avstrijskem. — Velike tovarne za usnje in podplate v Nemčiji i,n na Avstrijskem, so sklenile zvišati ceno svojim izdelkom za 3 do 5 kron pri 50 kg; za boljše usnje in takozvano „jucht" se zviša cena celo za 10 K. — Cena pšenici in moki se zadnji Čas ni mnogo spremenila; le pri rži se opazuje, da je cena malo poskočila, — Z živinskega trga na Dunaju in v Pragi poročajo, cla so cene za plemeno živino padle za 2 do.3 K pri 100 kg žive teže, pri pitani živini pa so poskočile za 1 dO 2 K. „Slovenska Straža." Po posredovanju državnih poslance>v gospoda profesorja 'Jarea in dr. Ver-stovšeka je dovolilo finančno ministrstvo ,„(Slovenski Straži" efektno loterijo. Priprave se vršijo in bomo pravočasno o vsem natančneje poročfaK. * Za kovače. Na deželni podkovati šoli v Gradcu se začne dne 1. julija 1912 polletni tečaj za kovače, ki se hočejo izučiti za izkušene podkovače. Revnejši in pridni pomočniki dobijo od dežele in okrajnih zastopov podpore. Oglasiti se je treba do 1. junija 1912 pri ravnateljstvu podkovske Šole v Gradcu. Natančneje v današnjem inseratu, * Dražba občinskih lovov. V petek, dne 28. junija, ob 10. uri dopoldne, se bodo vršile na c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru v sobi štev, 4 dražbe sledečih občinskih lovov: 1, Občinski lov Vrhov dol 522 ha, dražbena cena 70 K; 2, občinski lov Skoke 628 ha, dražbena cena 300 K, Hroščevo leto. Poljedelsko ministrstvo opozarja občine, da bo letos posebno mnogo hroščev 'ter jih tudi opozarja, naj se pravočasno pripravijo na pokonce-vanje hroščev. Nova knjiga. Krmar Milanovič, Povest, založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena 1 K 40 vin., vezan 2 K 20 vin. Slovenci pač prav malo vemO o morju, še manj pa o življenju na morju, kjer časih drzni mornar po več tednov ne za,zre druzega, kot brezskončno morsko gladino. Tudi povest „Krmar Milanovič" nam opisuje življenje na morju ter potop velike ladje. Le malo ljudi more rešiti golo življenje v malem čolničkii, s katerim se igrajo celo mali morski valovi kot z orehovo lupino, Povest je tako zanimiva, da je čitatelj ne bo mogel položiti iz rok, predno je ne bo popolnoma prečital. Zato jo najtopleje priporočamo. * Slovensko dekle je knjižica, katero je spisala mladenka Pepica Senica za slovenska dekleta. Izšla je ravnokar v tiskarni sv. Cirila, in sicer že v drugi izdaji. Knjižica je jako poučna in jo toplo priporoča-mo vsem slovenskim dekletom. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 1 komad s poštnino vred 35 vin.; 10 komadov pa stane s poštnino vred 3 K 20 vin. Priporočamo, da tisti, ki knjigo naroČijo, pošljejo znesek v znamkah, s tem si prihranijo stroške poštne nakaznice. Na naroČila brez znamk ali denarja se ne ozira. Mariborski okraj. Sv. birma v dekanatu Maribor 1. Dir. br. Kakor vsalio leto, bodo tudi letos na binkoštno nedeljo dne 26. t. m. prevzv. nadpastir tv stolnici v Mariboru po slovesni pontifikalni miaši in pO podelitvi papeževega blagoslova 1 s popolnim odpustkom, delili zakrament sv, birme. Razen tega bo letos v, tem dekanatu sv. birma: pri Sv. Petru pri Mariboru dne 16., pri Sv. Martinu pri Vurbergu dne 18.,, pri Sv. Barbari pri Vurbergu dne 19., v Selnici ob Dravi dne 27. in v Kamnici pri Mariboru dne 28. t. m. m Marihor. Za drugo porotno zasedanje pri mariborski okrožni sodniji je imenovan za predsednika Ludovik Perko, predsednik okrožne sodnije; za podpredsednike pa višjesodni svetniki dr, Franc Vou-šek, dr, Josip Fraidl in Anton Morocutti. m Maribor. Tobačna trafika v Mariboru, Koroška ulica.Štev. 90, se odela. Cisti dohodek lanskega leta znaša 501 K 55 vin. Natančneje pove c. kr, okr. linajično ravnateljstvo v Mariboru m Št. Hi v Slov. gor. Dne 1. maja je umrl tukaj Ervin vitez pl, Pistor, brat nekdanjega Šentiljske-ga župana Pistorja. Zadela ga je kap. Umrli je bil miren Nemec in ni odobraval Sudmarkine gonje proti Slovencem. m Št. Jakob v Slov. gor. Odkar je pri nas od-klenkalo štajerčijancem v občini, se je začelo tukaj celo drugačno življenje. Ljudstvo je postalo zavedno in probujeno. To je pokazal tudi shod S. K. Z., ki se jo vršil v nedeljo, dne 5. .Ljn., pri g, Roškarju v „Ja-kobshofu". Udeležba je bila izredno lepa; od vseh strani so prihajali vrli Jakobčani. Naš deželni poslanec g. dr. Korošec je poročal o bojih in delovanju slovenskih poslancev v Gradcu in na Dunaju. Za njim je nastopil dr, Hohnjec, ki je povdarjal, kako nujno je potrebna dandanes izobrazba in organizacija za naše ljudstvo. Deželni in državni poslanec Ivan Roškar je končno navduševal zbrane k skupnosti, na kar se je lepo uspelo zborovanje zaključilo. Ljudstvo je bilo veselo, da je imelo v svoji sredi svoje poslance in je s tem pokazalo, da iim zaupa, m Cennlenšak. Nek ČermlenŠki možiček ima naročenega „ptujskega revčka", ki je seveda nanj naslovljen, toda brez krstnega in rodbinskega imena. Za tega skrivnega „Štajerčevega" naročnika bi nikdo ne izvedel, ko mu ne bi Še včasih po kom drugem poslal. S tem nepopolnim naslovom ta možiček prejasno pove, da se svojega „Štajerca" sramuje. Svetujemo mu, naj si naroČi „Slov. Gospodarja", katerega se mu ne bo treba sramovati. Ti pa, „ptujski revček", sramuj se, ker se te celo lastni pristaši sramujejo. m Rušo. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze v Rušah je sklicala v nedeljo, dne 5. maja popoldne, javen poučen shod v gostilni g. Repoluska. Shod so je vkljub nekaterim socialno-demokraškim nemirne-žem sijajno obnesel. Pod predsedstvom g. Luka Hleba, veleposestnika na Smolniku, je razložil naš dični deželni in državni poslanec g. PiŠek pomen Kmečke zveze in obstrukcijo v deželnem zboru, povedal marsikaj o vojaškem obrambnem zakonu, šolskem zako- nu, sploh nam je razjasnil krivice, katere se nam godijo od nemške večine v deželnem zboru in zoper ka^ tere ni druge pomoči kakor obstrukcija, katero so vsi navzoči z vsklikom odobravali. Za njim je razpravljal g. dr, Benkovič o namenu organizacije Jugoslovanske strokovne zveze, ki služi v izobrazbo vseh delavskih slojev, kakor tudi v korist kmečkim delavcem, ako se organizirajo. Razjasnil nam je tudi pogubne načrte socialne demokracije in neumne spletkarije slovenskih liberalcev^ kateri si hočejo s samimi lažmi in praznimi obljubami postaviti na zemlji paradiž za svoje pristaše, G. dr. Leskovar iz Maribora nam je imenitno raztolmačil boj naših poslancev v Gradcu in na Dunaju, potem pa osvetlil tudi stališče liberalcev in drugili nasprotnikov, ki ga zavzemajo z ozirom na ta boj. Žel je splošno odobravanje, ko je kazal na. postopanje liberalcev, ki obstoji v tem, da vedno grajajo to, kar store naši poslanci, pa menjavajo svoje stališče glede iste stvari, kakor spreminja luna svojo obliko. Končno je dokazoval utemeljenost izreka: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Po sklepu gg. govornikov je tajnik in zaupni mož skupine Jugoslovanske strokovne zveze v Rušah, g. Ivan Jug, vspodbujal navzoče kmete in delavce, naj se združijo v Strokovni zvezi za nadaljno izobrazbo in podporo ubogih in zapuščenih delavcev, S krepkimi „Živio"-klici je zaključil predsednik shod, m Hoče. Prišel je cvetoči mesec maj. Mlado in staro, vse se veseli; cela narava oživi. Tako so se spominjali majnika tudi vrli hočki Slovenci ter postavili na predvečer krasno okincano mlajevo drevo. Krasen pogled nudi drevo vsakemu, kdor ga pogleda in občuduje; kako veličastno plapola trobojnica, oznanjajoč, da še žive tukaj vrli narodnjaki. Čast vrlim Slovencem! Veselo je bilo gledati, kako pridno se je pripravljalo za slavnost. Tem večje veselje je bilo za nas Slovence, ko smo videli, kako so se nemškutarji sami radi udeležili slavnosti ter z največjo marljivostjo sqctelova.Ii in krasili drevo; celo po zastavo so se sami peljali. Nemškutarji, sedaj ste odkrito pokazali, kako trdni in zvesti ostanete materi Germani ji! Gotovo že iz srca obžalujete, cla ste storili tako velik korak, Zakaj tudi ne? Huda vam bode Še predla, ako izve vaš poglavar, kakšno žalost in sramoto ste mu napravili, Škoda, da ni prišel pogledat; gotovo bi vam bil izpulil lase od prevelike žalosti in sramote. Vikec, sedaj se bomo pa mi smejali, kako zveste vojake da imaš. Črnil si nas okrog, da se mora človek smejati. Veselje je gledati vrle hočke Orle, ki na slovensko povelje tako izvrstno izvršujejo svojo nalogo. Le v miru nas pusti dobri prijatelj Vikec, drugače ti bomo drugič malo bolj stopili na prste. Posojilo se je vračila veselilo, — Popotnik, m Slivnica pri Mariboru, Zborovanje združenih slivniških in hočkih Orlov v nedeljo, dne 5, maja, se je prav lepo obneslo. Že telovadba pred zborovanjem je morala vsakega prijatelja naše mladine navdušiti, tem bolj pa Še zborovanje samo, Prav lepo je bilo število fantov, ki so se zbrali po telovadbi v bralni sobi. Urednik g. Kemperle je očrtal mladeniča kot dobrega narodnjaka. C, gosp. kaplan Baznik je zelo lepo in prepričevalno slikal mladeniča kot vernega katoličana, Covornikove besede so šle v srca, kar je posebno pokazalo gromovito pritrjevanje ob koncu. Načelnik mariborskiji Orlov, SimoniČ, je kot zadnji povzel besedo in je vspodbujal zbrane brate, naj se drže naukov, ki so jih ravnokar culi, Bratoljubje med hrvaškimi in slivniškimi Orli naj živi! m Frani. FOgorclo je pretekli torek hišno in gospodarsko poslopje Štefana Hojnika v Loki, Nekaj dni poprej je bilo pokrito novo gospodarsko poslopje, ki je bilo obenem Še nezavarovano, sedaj pa je uničeno vse, samo živino so komaj rešili; tudi posojilniške bukvice so zgorele. Vzrok požara ni znan. — Umrl je v nedeljo, dne 5. t. m. zvečer v Kopivniku Jožef Medved, plemenit mož, blagi oče, skrben gospodar, zaveden narodnjak ter naš zvest pristaš in miroljuben sosed. Žalosti nad to prebridko izgubo ne občutijo samo dobra žena in otroci, temveč toži se vsakomur po izbornem možu, kdor ga je poznal. Star je bil 52 let. Ženi, otrokom in sorodnikom naše iskreno so-žalje! m Laporje. Veliko delo posvečenja in prer.ovlje-nja naše župnijske cerkve in njene notranje oprave je bilo v nedeljo, dne 5. majja, , srečno dovršeno in venčano. Že lani, dne 11. junija, ob priložnosti birme, so nam prevzv. gospod knezoškof posvetili cerkev z glavnim oltarjem, zdaj pa so zopet došli k nam, da posvetijo Še tri prenovljene stranske oltarje v čast Srcu Jezusovemu, Srcu Marijinemu in rožnivenški Materi božji. V soboto, dne 4. maja, na slovenjebistri-škem kolodvoru in v praznično ozaljšanem Laporju spoštljivo sprejeti in pozdravljeni od duhovščine in od požrtvovalnih vernikov, ki so prostovoljno prispevali do 40.000 kron za lepoto hiše božje, so premil, nadpastir na večer z duhovniki oclmolili zapovedane molitve pred svetinjami enajsterih mučencev, ki so bile določene za nove oltarje. Drugi dan, ko se je obenem praznoval god farnih patronov za našo župnijo, so opravili vspodbudne obrede posvečenja oltarjev, Nato so pri novoposvečenem oltarju Srca Jezusovega peli slovesno sv. mašo. Proti 12. uri so s prižnice na podlagi evangeljskega reka „Ko je ljubil Jezus svoje, jiH je ljubil do konca", s pretresljivimi besedami naslikali neskončno ljubezen božjega OdreŠenika do nas ljudi, ki jo je vedno bolj in bolj kazal, ko je zapustiv-ši nebo, hodil 30 let po solzni dolini, učeč z vzgledom in z besedo, ko je za nas trpel in umrl, in ko je upo-stavil presveto evharistijo, da bi vedno ostal med nami. Tudi so izrekli zahvalo vsem, ki so pripomogli k tako zali prenovitvi naše župnijske cerkve- K sklepu so se udeležili darovanja za nove oltarje. — Za ves trud in napor, ki so ga imeli prevzvišeni nadpastir s to blizu Šesturno slovesnostjo pri nas, in za vse njihove dobrote, naj jim bo dobri Bog obilen plačnik! m Makole. Nedavno je poročala „Straža" o 'tožbi tukajšnjega trgovca Fr. Ozebeka. zoper našega Č, g. župnika ter konsistorialnega svetovalca. „Stajerc" je očitno zasramoval Č. g. župnika in se očitno zlagal, ko je globo po 50 K zvišal takoj na 100 K. Dne 17. aprila pa je bila pri c. kr, (okrožnem sodišču v Mariboru vzklicna obravnava, pri kateri je bil po spretnem posredovanju vrlega g. dr, Leskovarja obtoženec župnik popolnoma oproščen. Napor velikega Nemca Siegïrieda Janežiča, ki je bil Frančekov zagovornik, je bil zaman. Ti pa, Franček makolski, popravi v svojem „lajbblatu", kar je „Stajerc" lagal in krivo dolžil nedolžne ljudi. G. župnik si ni ničesar izmišljeval in nič kaj takega razširjal ter se ga je čisto po nedolžnem grdilo in tožilo. Cela župnija je dokaz za to, in tudi sodnijsko je sedaj dokazano, m Makole. Dne 2. maja je »bilo zapriseženo novo občinsko predstojništvo Jlelovec-Makole. Novi župan je g. Jurij Skale; občinski svetovalci gg,: Janez Rogina, Andrej Godec, Pavel Orešič, sami vrli pristaši naše slovensko-katoliške stranke. Makole imajo zdaj popolnoma slovensko lice! StajerČijanci so Čisto poparjeni in se, kakor se čuje, pripravljajo na od-hqd; eden baje v nemško Peklo, drugi tje gor proti nemškemu Gradcu, tretji pa daleč preko morja v blaženo Ameriko, kjer se dolarji po cestah okoli vrtijo. Želimo vsem prav. srečno in veselo potovanje! Z Bogom! Ptujski okraj. p Ptuj. Dober tek, Janezek, ali ti zdaj kaj u-gajajo tiste lepe vesti, katere se slišijo o tebi in pa o tvoji drugi polovici. Mogoče bi ti bilo prav všeč, če bi Šel zdaj kateri od tvojih najbližjih štajerčijan-skih bratcev kam na kak shod in bi tam rtizkril tvoje nelepe razmere, katere bi veliko bolj po ušesih navzočih donele, kakor pa so tvoje laži, katere si trosil tako nesramno o gosp. Brepčiču. Ali zdaj vidiš in spoznaš, da je Bog pravičen! Ni še preteklo leto in že se oteplje tebi pod noge tisto smrdljivo jabelko, katero si potakal tako podlo za Brenčičem. Pripoznaj sedaj svojo visoko štajercijansko glavo in se potolči po njej ter reči : Moj greh, moj greh je tega kriv. Sedaj boš pa imel vzrok, da boš svojo hčerko na kmečke shode pošiljal. Sedaj si pa le zapiši vse dobro s tvojo zmrevarjeno nemščino na debeli papir, |da si drugokrat lahko držiš pred oči, da ne boš videl skozi in gledal po drugih, svoje neumnosti pa prezrl. Slišiš. Hanzek?! , p Sv. Vid pri Ptuju. Dne 4. maja je Umrla A-na Skrbinšek, prevžitkarica na Selah, stara 70 let. Ranjka je bila dobro znana in v obče spoštovana ter skrbna mati svojim, že vsem preskrbljenim otrokom. Jožei je proiesor na gimnaziji na Češkem, Franc je o. k'r. žandarm v pokoju in sedaj kmet na domu, Simon je tudi kmet, Ana je omožena posestnica, mož ranjke je pa pri sinu na domu. Da je bila ranjka v obče spoštovana, se je videlo na dan pogreba, dne 6. t. m., ko jo je obilna mnložica spremljala na pokopališče, p Sv. Vid pri Ptuiu. Dne 5, t. m. se je obesil 'Jakob Rus, posestnik v Trampergu, v svoji hiši za tram; star je že Čez 50 let. Nesrečniku se je zmešalo, kakor se je izvedelo od starega in zanesljivega moža, da je bil ta Rus v mladih letih poškodovan na glavi in so mu že takrat zdravniki rekli, da se mu bo v starosti začelo mešati. Zato mu bodi Bog usmiljen! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 5, t. m. je priredila čebelarska podružnica poučno zborovanje, ki so se ga udeležili čebelarji iz domače župnije, Črne gore in Majšperga. Vršil se je pri župnijskem Čebelnjaku. Potovalni učitelj g. Jiurančič je govoril o pomladni reviziji Čebel, da se prepriča čebelar, ali ima panj matico, živeža, da se panj osnaži, pregleda satovje, razširi, oziroma omeji prostor itd. Vsplodbujal nas je k vstrajnosti kljub neugodnemu vremenu. Se bodo že tudi Čebelarjem vremena zjasnila! Svoje predavanje je pojasnil potem praktično pri čebelnjaku g. župnika. — Čebelarska zahvala in pozdrav ! p Sv. Andraž v Slov. gor. „Sloga" štev. 17 napada mene zaradi občinskih volitev, katerih se pa jaz pisem niti udeležil. Dopisnik „Sloge" mora biti zelo zlobna ali pa tako neumno lažnjiva duša, da poroča take reči. Pravi, da smo vsi Brenčičevi pristaši slavnostno pogoreli, kar pa ni res, ker o nobeni stranki niti govora ni bilo, temveč se je šlo le za občinskega predstojnika, v katerem kraju d'à ga dobijo; naša občina je namreč tako velika, da spada 4 do 5 katastral-nih občin skupaj, in vsaka od teh je hotela imeti iz svoje srede občinskega predstojnika. Ker so sedaj SlavŠina in Gibina složno volili, so zmagali; prej pa je bil 21 let v Vitomarcih občinski predstojnik. Torej se ni šlo za politično stranko, ker je od liberalne stranke tako samo par volilcev pri nas. Nadalje pise dopisnik „Sloge", da sem hotel postati župan in da sem odrekel volilcem slogaške stranke brez vzroka volilno pravico. To pa ni res in tudi ni mogoče, ker pisem bil ud volilne komisije in se tudi vtolitve nisem udeležil, o čemer se lahko vsak pri občinskem precl-stojništvu sam prepriča. Očita mi dopisnik da sem klical na shodu živio. Kaj to komu mar? Mislim, da dopisnik „Sloge" še dosedaj nima pravice, mi to prepovedovati, ker dOsedaj še ne spadam pod hrvaškega bana Čuvaja. Pišeš tudi ,da so zmagali sami sloga- Ši, kar pa ni res, ker med 18 odborniki so samo kveč jemu trije slogaŠi. Torej dopisnik na dan z imeni drugače ostaneš grd lažnjivec. Povej tudi imena komu sem odrekel jaz volilno pravico. Dokler tega ne storiš, sta ti in tvoj list „Sloga" grda obrekovalca Drugokrat se pa pod tak dopis podpiši, da bom znal s kom imam opraviti. — Fr, Pignar. p Leluiik. Tukaj smo imeli nedavno volitev zastopnika za krajni Šolski svet pri Novi Cerkvi. Pri navzočnosti 9 občinskih odbornikov je bil enoglasno izvoljen g. A. Krajnc, ki je obenem tudi občinski svetovalec, Toda Čujte! Kmalu potem se je vršila, sprva celo brez vednosti g. Kranjca zopetna volitev zastopnika za omenjeni krajni šolski svet in so volili drugega zastopnika. To je res Čudno. Kar danes spoznajo za dobro, jutri zavržejo. Tako početje ni možato.Tro-bi se zdaj v svet, da g. Krajnc ne velja za dano mu Čast, ker bi držal z duhovniki in učitelji. Zadevo bomo zasledovali in pazili, s kom bo držal novi zastopnik. p Sv. Barbara v Halozah. Veselica dne 28. aprila, ki jo je priredilo Izobraževalno društvo, se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Ljudstva je bilo natlačeno polno, mnogo jih sploh prostora ni več dobilo, G. posl. Brenčič nam je prav lepo narisal pomen izobraževalnih društev, dobrih knjig in časnikov, dal navodila, kako se naj kmečko ljudstvo na podlagi dobrih knjig samo izobrazuje. Igralci in igralke, dasi so prvič nastopili, so pogodili vsi svoje vloge prav imenitno. To je bilo smeha! Pa zaostale tudi niso igralke. Čestitamo vsem. Bila je, to prva večja prireditev Izobraževalnega društva; kmalu sledi druga. Tudi blagajničar je prav zadovoljen. p Sv. Barbara v Halozah. ^ Propadla Narodna stranka je lahko ponosna na» (svoje pristaše. Steber, dasi precej trohljiv, te tako pogosto tepene stranke, učitelj Kosi, je prejšnjo nedeljo po večernicah razdelil med ljudstvo 50 „Štajercev"; morebiti mu je naročil to celjski dr, Kukovec, No, sladkornih Ogorelec, ti se seveda s takim početjem strinjaš. Kadar bo pa Spind-ler zopet svoje neresnične trditve ponujal, bo pa Kosi za zapisnikarja na shodu „Narodne" — nemčurske stranke, Heil! p Sv. Trojica v Halozah, Krasno lepi prizor se nudi tukajšnjim prebivalcem, ko vidijo prijazne gričke in 'tihe doline vinorodnih Haloz tako lepo okinČa-ne. Vse sadno drevje je pokrito z raznobarvnim prtom svežega cvetja in zelenja. Čeprav je že tu in tam zahtevala strupena slana svoj znatni plen, vendar že stavi sedaj, haloški trpin, nevarljivo upanje pod ta plašč snežno-belega cvetja, S strahom in trepetom gleda v bližnjo bodočnost, ako mu ne bi vremenska sila, ledena šiba, ppkončala vse zlate nade. Se Čuti posledice globokih ran, katere mu je prizadejala lanska suša; a vse to bode kmalu pozabljeno, ako nam ljubi Bog prizanese s svojimi vremenskimi nezgodami. O-meniti imam še drugo neovrgljivo rak-rano, katere se Haložani ne morejo otresti, to je nesrečnega pijančevanja, Ob lanskih državnozborskih volitvah se je našel vetrnjak, da se je ustrašil nasprotnika, vrgel puško v koruzo in prodal značaj za ČaŠico vina. Ob nedeljah, ko se prikaže duhovnik na prižnico, takoj frk-ne nekaj možakarjev v Šnopsarno, da poslušajo evangelij „Stajerčevih" pristašev, in si močijo grla s strupenim šnopsom. Se to, kar duhovnik v, cerkvi gradi, ti pismouki rušijo in pretresavajo. Ko jim ta ljuba pi-jačica zleze v noge, se majejo kot v puščavi, in doma do svojili podložnih kažejo svojo ljubezen z nožem in pestjo. Žalostna, a resnična dejstva! Oj, ljudstvo ha-loško, vzdrami se sedaj in spoznaj svojega, najhujšega sovražnika alkohol! Glej, narava se je preobrazila, si oblekla prelepi nakit zelenja, preobrazi se tu-"di ti, izstopi iz pijane — v zlato dobo treznosti! p Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Mladeni-ška zveza je dne 28. aprila t. 1. slovesno obhajala svoj 3. redni občni zbor. Navzoče, bilo jih je okoli 250, večina mladeniči, je prav prisrčno pozdravil predsednik Filip Meško, Nato je imel slavnostni govor Filip Gašparič iz Ključarovec, član velikonedeljske Mla-deniške zveze, o namenu in važnosti mladeniških zvez. Za njim je poročal tajnik, iz katerega poročila sm)o izvedeli, da je imela zveza 108 udov; 14 je bilo poučnih predavanj, dvakrat sta se priredili igri „Čudna kupčija", „Izgubljena stava," in „Zamorec"; dne 2. februarja t, 1, so imeli člani tombolo; zveza pa je tudi s krepko roko posegla v javno življenje in povsod sodelovala, kjer je bilo treba kaj storiti v občni blagor in napredek. Ustanovila sta se tudi abstinenčni in časnikarski odsek. Po poročilu blagajnika je imela zveza vsega skupaj 124 Iv 34 vin. Čistega dohodka. Knjižničar je poročal, da ima zveza knjižnico s 034 knjigami. Prebralo se je celo leto knjig 1028. Gotovo častno! Zveza je imela na razpolago tudi mnogo dobrih listov. Nato sta nastopila še dva mladeniča, ki sta navzoče navduševala k pristopu k zvezi. Govorila sta Herman Lovro in Ambrož Franc. Tajnik Martin Pučko Še opominja navzoča dekleta, naj ne silijo v mesta. Enoglasno se je izvolil stari odbor. Pristopilo je k zvezi na novo 12 mladih udov. K sklepu so domači mladeniči izvrstno priredili dve Šaloigri: „Pred sodnikom" in „Ženin Miha". Med posameznimi točkami nas je razveseljeval domači pevski zbor. Mladi naši MladeniŠki zvezi želimo tudi letos obilo uspeha.: p Ormož. Dne 7. t. m. je umrl tukajšpji kleparski mojster Al, TopolovŠek- Rajni je bil zvest pristaš „Štajerca". p Ormož. Liberalci so zadnjo nedeljo v Ormožu ustanovili Sokola. Katoliška, društva, pozor! — Na llumu pri Ormožu sta v predpretečenem tednu u- mrla dva posestnika, in sicer g. Franc Panič ter Iv. Lihtenvalner, Naj v miru počivata! — V Frankovcih pri Ormožu je umrla gospa Marija KiriČ, — Vreme je zelo nestanovitno. Skoro ne mine dan, da bi ne bilo nekoliko dežja. Tudi nasledki mraza se na zgodnjih črešnjah in slivah že opazijo, kajti cvetje je začelo precej odpadati, a v drugem oziru pa, ako nadalje ne bo prehudega mraza in kakih drugih vremenskih nezgod, se je nadejati zelo dobre letine. — Tudi naši Nemci, oziroma posilinemci, so že menda pozabili, da po največ živijo od kmetov, kajti v 105. štev. „Grazer Ta,gblatta" z dne 17. aprila so si izlili svojo jezo nad našim b. g. kaplanom. Svetujemo jim, naj ohranijo mirno kri, ker drugače bomo nekaj osvetlili, kar marsikomu ne bo kaj prijetno. p Ormož. Nemški „Mihelni" v tukajšnjem mestecu so radi ustanovitve slovenskega društva grozno pokoncu ter zadnji čas v Časopisju kar povprek napadajo naše može, osobito pa Č. g, kaplana, kateri jim je najhujši trn v peti. Ti „Mihelni" so menda že pozabili, da po največ od nas kmetov živijo. Tukajšnji liberalni ostanki so s poslednjimi močmi ustanovili Sokola. V odbor so si izvolili same „pristne" kmečke fante, kakor n. pr. dr. Streleca, „dragega" nam dr. Serneca, dr. Zemljiča, trgovca VeseliČa, ivanjkovske-ga Petovarja itd. Kmečki fantje, vas pa opozarjamo, da k takemu društvu, v katerega odboru ni prostora niti za enega kmeta, kljub temu, da vam obljubljajo zlate gradove, nikoli ne pristopite. Spominjamo vas tukaj samo na pogubni vpliv liberalizma v odsekih Sokola, koji ima na vesti že nmogp žalostnih prestopkov naše mladine, koji je zakrivil beg naše kmečke mladine v mesta in trge ter mržnjo do kmečkega stanu in mnogo drugega. p Žetale. Dopisnika v „Narodnem Listu" iz Že-tal opominjam, da opusti napade na našega veleč. g. kaplana. 'Saj si dopisnik lahko misliš, da s tem ne žališ samo g. kaplana, ampak tudi vse poštene fara-ne, kojega g. kaplana iz srca ljubimo. Ce ga pa ti dopisniki sovražiš in če bi ga sovražili tudi vsi tisti, kateri imajo v naši fari naročen „Narodni List", bo g. kaplan zavoljo tega Še vedno prav dobro izhajal. Cela fara mu je in tudi bo za njegov trud in požrtvovalnost, ker se trudi zlasti za našo mladino, vedno hvaležna. Prvokrat te opominjam z lepo besedo, če to ne bo pomagalo, bode zagrmelo, in Če še tudi to ne izda, si boš sam kriv drugih nasledkov, — Kmet iz Žetal. p Mladeniškim Zvezani ormoškega okraja. Tu in tam se je že večkrat izrazila želja, za ormoški okraj ustanoviti dekanijsko okrožje Mladeniških Zvez. Zategadelj poživljamo vse Mladetiiške Zveze ormoškega okraja, naj se po svojih odposlancih, v kolikor mogoče velikem številu udeležijo zaupnega seatanka v Ormožu, ki se vrši na pra*nik Kristusovega vnebohoia, t; je 16. t. m. ob 8. uri popoldne ▼ prostorih „Ormoške posojilnice", kjer bo razren drugih važnih zadev, prišla tudi omenjena predloga na dnevni red. Oiobito so vabljeni tudi zastopniki središkega „Orla", Nujna potreba je, da se združujemo, kajti le v združenju dosežemo cilje, katerih nam posameznim Zvezam ni mogoče. Ker se na stvar polaga velika važnost, se še enkrat uljudno upo-zarja, naj se vse Mladeniške Zveze sestanka v obilnem številu udeleže. Bratski pozdravi p H*rdek pri Orssožu. Gasilno društvo za orm. okolico s sedežem na Hardeku ima 16. t. m. popoldne pri svojem načelniku g oj občni zbor p Ormož. Mlade iška in Dekliška Zveza ima v nedoljo, 12. t. m. svoj redni mesečni shod Mladeniči in dekleta s:e vsi vabljeni, da go tovo pridete. p Vurberg. Gospodarsko zobraževalao društvo na Vurbergu priredi na Vnebohod, dne 16. maja pop. ob 3. uri gledališko predstavo v dvorani vurberškega gradu. Na dnevtem redu sta lepi igri „Sv. Cita" in „Kukavica modra ptica" ali rBoj za doto", ter razne pesmi. Vsi ljubitelji poštene zabave od blizu in daleč so prav prijazno vabijo. p Sv. Lovrenc na Dravskem («olj«. V nedeljo dno 12. majnika ima Mladeniška Zveza svoj mesečni poučni shod z deklamacijami in poučnimi govori. Priiojo tudi zast pniki ptujskega Orla in bralnega društva. Mladeniči, pridite vsi! p Leskovec j>ri Ptuju. Izobraževalno društvo priredi dne 12. maja 1912, t. j. v nedeljo po večerni ah, gledališki predstavi „Dr. Vse-, znal in njegov sluga Stipko Tiček" in „Dva prepirljiva soseda". K obilni udeležbi vabi odbor. , Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico je priredilo dne 2i. aprila igro „Krivoprisežnik". Igralci so svoje vloge izborno rešili. Hvala gre za to g. Kukovcu, ki se je mnogo trudil, da je igralce doh-ro izvežbal. Občinstva je bilo nabito polna dvorana. Mnogi želijo, da bi se igra ponovila. Že dolgo časa se goji želja, da bi si Slovenci v Ljutomeru, v središču trga, postavili nekak" dom, ali vsaj obširno dvorano, kjer bi se take in enake prireditve prirejale. Dvorana, v kateri se zdaj prirejajo igre, ni samo premajhna, ampak je tudi predaleč izven trga, in veliko večji uspeli bi imele vsakojake prireditve, ko bi imeli v središču trga za to primeren prostor. Ali bi ne mogla naša slavna posojilnica tej želji ustreči? Upamo, da se bo na občnem zljoru tudi o tem vprašanju razpravljalo. 1 Vučja vas. Gospod padučitelj Cvetko nam piše, da na liberalnem shodu v Veržeju n,i neusmiljeno udrihal po katoliškem časopisju, tudi ne po „Slovenskem Gospodarju", kar vzamemo s tem javno na. znanje. 1 Ljutomer. Na lepem shodu Slov, kmečke zveze pri Sv. Križu dne 21. aprila t. 1. nas je bilo tudi nekaj l.jutomeržanov. Ko smo se po shodu še mudili pri dobri Jurešovi kapljici, se je v drugi sobi repen-čil neki človek s klicem: „Na zdar, Sokol!" Mislil sem, da je sicer liberalec, pa vendar naroden mož. A od soseda sem izvedel, da je to tisti krčmar iz Bu-čečovec, ki »pošilja svoje otroke k nam v Ljutomer v nemško šolo. Omenjeni je ožji prijatelj tistega gospoda iz Vučje vesi, ki se tako rad h udu je nad „.Slovenskim Gospodarjem". Taki narodnjaki so torej liberalci, ki kličejo „Na zdar, Sokol!" 1 Gornja Radgona. Y nedeljo dne 12. t. m. priredi Gornjerad-gonski tamburaški in pevski zbor, veselico s tamburanjem is petjem. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo raznih potrebščin tamburaškega zbora, se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob 6. uri zvečer. 1 Ljutomer. Za „Slov. Stražo" je nabrala g. Frančiška Novak iz Ljutomera na gostiji Jožefa Kosi in Terezije Cimerman znesek K 5-80. Zavedni rodoljubkinji in vsem darovalcem prisrčna hvala. 1 Gornja Radgona. Mladeniška Zveza kmetskega bralnega društva v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dne 12. majnika popoldne po ve-černicah v bralni sobi svoj mesečni poučni shcd Vsi mladeniči, katerim je kaj mar za izobrazbo in napredek, se uljudno vabijo, da se shoda polnoštevilno udeležijo. Slovenjgraški okraj. s Stari trg. Tužno so zapeli zvonovi v soboto, dne 4, t. m., zadnjo pesem svojemu velikemu dobrotniku, Zaspal je namreč g. Anton SitiČ, veleposestnik v Starem trgu in cerkveni ključar cerkve sv, Pankra-cija, Ranjki je bil dolgoleten občinski odbornik ter velik dobrotnik starotržke farne cerkve... Veliko je pripomogel k slikanju cerkve leta 1900. Leta 1903 je kupil nov veliki zvon, kateri mu sedaj poje v zahvalo. Kupil je tudi lep velik lestenc za cerkev. Tudi ob smrti ni pozabil na cerkev in je zapustil precejšnjo svoto za nabavo novih orgel, katere so zelo potrebne. Žup-ljani pa smo dolžni, ohraniti mu blag spomin, kajti od njegove hiše ni šel nihče, da bi ne bil uslišan. N. v m. p.! — Dne 4, t. m. je umrl Pavel Hovnik, p. d. Repnik, kmet v Vrhih, Ranjki je bil leta 1878 v Bosni, kjer je bil ranjen v nogo. Dobival je majhno pokojnino, Dne 2, maja je šel v mesto po omenjeno pokojnino ter se tam delj časa mudil. Domov grede se je na potu spodtalcnil ter tako nesirečno padel, da je dobil smrtne poškodbe, katerim je podlegel. Našli so ga, ponoči nezavestnega in razbitega v globoki grabi ob potu, Blagemu možu svetila večna luč! s Dolič. V nedeljo, dne 21, aprila, se je vršila v neki liberalni gostilni tombola. En čas so bili ljudje prav dobre volje, pa kmalu je bil temu konec. Začeli so se prepirati, kar neki mladi fant vzame nož ter ga zasadi nekemu starčku v. Čelo. Nož je obtičal v glavi, Še-le Čez nekaj Časa so mu ga ljudje izdrli. s Šmartno ob Paki. Kdor dosedaj Še ni verjel, kako daleč je zapeljala liberalce strankarska strast, in kdor je bil še prepričan, cla so liberalci vneti za slovenski narod, ta naj vzame v roke številko „Nar. Lista", v katerem se nahaja dopis ,„Nekaj paberkov iz občnega zbora c, kr, kmetijske družbe v Gradcu". Ko sem jaz to Čital, nisem verjel, da imam v rokah „Narodni List", ampak sem si mislil, da mora biti to del „Štajerca", Pa motil sem se, kajti bil je ves „N. List". V tem Članku se nečuveno sramoti naše vrle može-delegate, kateri so se neustrašeno potegnili za koristi in pravice spodnještajerskega slovenskega kmeta. Dopisnik „Narodnega Lista" pa pravi, da je bilo liberalce sram ob nastopu naših odločnih mož. Tako torej! Sram vas je bilo! Dobro, sedaj se vsaj poznamo 1 Mi slovenski kmetje pa vprašamo dopisnika in njegove „sramežljive" tovariše: ¡Ali vas: ni bilo sram, ko ste stali v Gradcu v sramotni Efijaltovi služ. bi, namesto, da bi se skupno z našimi možmi bavili proti našemu zagrizenemu sovragu? Pač pa mi odločno rečemo: Sram nas je, da se najdejo med slovenskim narodom ljudje takšne baze, kateri se združijo z najhujšimi nasprotniki in pomagajo zatirati lastne brate. Sramota, trikrat sramota! Takšna je narodnost teh „narodnjakov". Kdor Še le ni popolnoma zaslepljen, bo sedaj pač moral spoznati to propalo stranko in se s studom obrniti od nje. Dopisnik se dalje zaganja v našo kmetijsko podružnico, ki je po našem odposlancu dr. K. Verstovšeku stavila predlog, da se družbino glasilo „Gospodarski Glasnik" piše bolj poljudno in v boljši slovenščini. Dopisnik (in vsi tisti, ki jih je bilo „sram") naj le pride ob priliki kakšnega podružničnega zborovanja in slišal bo,i kako se vsi udje pritožujejo, da družbino glasilo „Gospodarski Glasnik" nikakor ni razumljivo pisan, , kakor n. pr. „Kmetovalec" na Kranjskem ali naše vrle „Gospodarske Novice". Resnica je, da ostane veliko izvodov „Gospodarskega Glasnika" neprečitanega. Po 3 do 4 mesece stare iztise sem videl nedotaknjene, med tem pa si udje podružnice naročajo rajši „Kmetovalca" in segajo po „Gospodarskih Novicah", Sicer se pa o tem s temi „sramežljivimi ljudmi ne bom prepiral. Hotel sem le dokazati vso nesramnost, propalost in ovinkar-stvo JMarodne" stranke. Mi se za takšne napade seveda ne brigamo, pač pa se jih Še veselimo, ker s tem se liberalci kažejo v svloji nagoti in jih bo ljudstvo do dobrega spoznalo. Liberaloni, kam ste prijad-rali ? s Šmartno pri Slov. Gradcu. Smarsko Km. bralno društvo pri-redi igri: „Repoštev" in „Prepirljiva soseda" 12. maja t. 1. v prostorih Jožefa Rotonik—Plesnik v Legnu ob 4 uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. — Pri nekem sestanku je nabral za „81ov. Stražo" J. Hartman—Pogranc 4 K 20 vin. Hvala. Konjiški okraj. k Konjice. Neki zlikovec je že drugič v cerkvi stri Skrinjico sv, Antona in odnesel milodare za uboge. Odslej se ne bode izplačalo! siliti v Skrinjico, ker je, kakor smo izvedeli, cerkveno predstojništvo sklenilo, milodare pobrati vsak dan iz Škrinjice in varneje shraniti, dokler se ne razdele. — Neki bogati veleposestnik iz Laškega trga z imenom Herman, ki je lastnik takozvane „Simatove viničarije", je prišel v solato z braitom gledat vinograd in se — umorit, kajti v odsotnosti brata si je prerezal na studencu z britvijo vrat ter se zvrnil v studenec. V ponedeljek so ga odpeljali v Laški trg. Vzrok samomora je baje zblaz-nelost vsled večje izgube na premoženju. — V bolnišnico „pri rudečem križu" na Prevratu je prišla nova prednica Slovenka, doma iz Škofje Loke na Kranjskem. — Hrošči so se letos v prav obilnem številu prikazali, ¡in treba je ta škodljivi mrčes uničevati. Otroci baje prav pridno pobirajo tega škodljivca. k Kebelj na Pohorju. Največ gorja^ uboštva in pretepov ter prepira povzroča danes žganje povsod, kamor se ozremo. Kakšni so nasledki! Pijanec sedi celo dopoldne, tudi ceh dan, da celo po dva dni, pri žganju, katero vliva v svoje nenasitno grlo, dokler se ne začne opotekati in preizkušati svojo glavo ob zid ali kamen, kamor ravno prileti. Le poglejmo žalostne nasledke žganjepitja! Poglejmo žganjarja pri šnop-su, kako kvanta, nobena beseda mu ni pregrda in preostudna. Pohujšuje male otročičke, druge in svoje, Če mu jih Bog da. Posebno grdo govori Čez duhovnike in čez trezno misleče ljudi, Ce stopimo v tak žganj etoc, bomo slišali, koliko se tam zabavlja zoper cerkev in njene naredbe. Lastnikom Šnopsarij niso po volji pridige, posebno, Če svari gospod s prižnice ljudstvo zoper pijančevanji in neznačajnost; potem je v šnopsarni dosti govorjenja in zabavljanja zoper dušene pastirje. Kaj pa žena? Joka se, ko pije po celih 14 dni in preklinja, da je poštenega Človeka strah. Koliko takih bi se dalo imenovati, ki pride od prve maše opoldan ali zvečer, da celo drugi dan, s kakim „štempeljnom" na čelu domov, ves povaljan od blata. Kako pa je doma pri taki hiši, kjer je oče pijanec? Kaj pa žena in otroci! Žena joka, otroci hodijo brez maše okoli, ker nimajo potrebne- obleke za cerkev. Za molitev je kreg in kletev, zato tudi ni blagoslova pri taki hiši. Koliko posestev je prišlo na prodaj, na boben, zavoljo pijančevanja. Torej KebelČani, ¡proč s špiritom in žganjem, ustanovimo si treznostni odsek, dajmo se vsi zapisati v njega! Potem bodo prazne naše žganjarne, kako lepo bi bilo to! Zavladal bi po hišah mir, prišel bi blagoslov božji z nebes. Srečni bi bili vi stariši in vaši otroci. Na delo torej v vsaki župniji, da čim prej odstranimo smrdljivo žganje — špirit. k Konjice. Krasna dr. Krekova igra „Turški križ" se, kakor že povedano rcs uprizori prihodnjo nedeljo, 12. maja po večernicab, ob pol 4. uri v telovadnici, in vrli fantje in dekleta iz Slov. Bistrice res pridejo gestovat, in ker so korajžni in neustrašeni, pridejo tudi, če bi bilo slabo vreme. Konjičani in" sosedje, pa nam napravite to veselje in pridite v prav obilnem številu. Saj je pa tudi vredno iti gledati tako lepo in pomenljivo igro. Med odmori bode svirala godba in potem se bodo še kazale skioptične slike iz Bosne in Hercegovine. Na svidenje torej v nedeljo. Celjski okraj. c Obrekovalci, na dan! Dobili smo iz Amerike: Že dve leti napada „Narodni List" našega sobrata g. Anzelnia Murn, Podtika mu med drugim, da je pustil doma dva otroka in da je poneveril društveni denar, nabran za „Dom" in šolo v Nazaretu: Da se tem obrekovanjem naredi enkrat za vselej konec, razpisujem s tem nagrado 500 K onemu, ki dokaže resnico teh trditev. Denar ima uredništvo „Slov. Gospodarja", kamor se naj prineso dokazi, — 'Obrekovalci, sedaj imate priliko, priti na lahek način do lepih kronic, Potrudite se! Ako pa ne dokažete teh trditev, bomo vedeli, da je naš sobrat po nedolžnem obrekovan in da ste vi nesramni lažnjivci in tatovi dobrega imena poštenemu duhovniku, V Rockland Lake N. Y,, 2. aprila 1912,. — Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM., superior. c Celje. Ravnokar smo diobili računski zaključek „Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju" za leto 1911 v roke. Naj navedemo iz njega nekatere številke. Denarni promet v tem letu je znašal 4 milijone 105,391 K 04 vin. Hranilne vloge so znašale koncem leta 1 milijon 979,331 K 43 vin, ter so se dvignile v tem ietu za 384.177 K 76 vin. Posojila so dosegla svoto 1 milijon 495.736 K 49 vin. ter so se zvišala za 290.035 K 30 Vin. Naloženega denarja je imela koncem leta 180,809 K 32 vin. Rezervni zakladi znašajo 7.880 kron 68 vin. Čistega dobička je napravila posojilnica v tem letu 5.704 K 07 vin. Iz teh številk se razvidi, da je Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju tudi v lanskem letu vkljub temu, da je bilo tb leto zelo neugodno za slovensko zadružništvo, jako krepko razvijala, To je jasen dokaz, da vživa Ljudska hranilnica in posojilnica splošno zaupanje. c Drami je. Pri naših liberalcih hoče postati na vsak način vzor korajže neki mladenič, ki je bil nekdaj v Šoli in je dobil precej dolge počitnice. Postal je celo vodja in obenem načelnik tistih ponočnih ptičev, ki s svojimi „ubranimi" glasovi večkrat motijo ponoč-ni mir. Dragi mladenič, vprašamo te, česa si se pa učil po šolah? Sicer se pa ni Čuditi, da uganjaš take reči, ker tako brez dela postopati postane človeku dolgčas in si išče kratkočasja. Za enkrat se ti svetuje, da nas pustiš s svojimi ponočnimi nastopi v miru, drugače bomo pokadili za teboj, da se bodo kar iskrile pete na tvojih „kratkih" nogah. Želeč ti „obile zabave" na teh „večnih okancah", te pozdravlja — Mi-hajlek iz Grušolj. c Šmarje pri Jelšah. Komaj so dobili liberalci krajni Šolski svet v svoje roke, so že pokazali, kaki „prijatelji ljudstva" da so. 'Sklenili so v svoji seji, prositi višjo Šolsko oblast, da se tukajšnja ljudska šola razširi od 8 na 10 razredov. Dva razreda hočejo imeti več, dasiravno se je Število ljudstva pri nas v zadnjih 10 letih za 1300 zmanjšalo. Število šolo obi-skujočih otrok se je skrčilo za 100 in redno pada oci leta do leta ter bo v bodoče Se bolj. Pa kaj liberalcu za to! Število razredov se naj množi naprej, šola naj se zida poleg šole. Kaj liberalcem za to, če beži ljudstvo iz kraja, ker vidi, da se mu nalagajo neznosna bremena. Slovenski liberalci hočejo biti krepka mladika judovskega framazonstva, in pomagati, da se za-sužnijo vsi nižji stanovi. Da bi bilo 525 otrok preveč za 8 razredov, tega nihče ne more verjeti, pač pa se naj liberalni gospodje sami primejo za nos, ako učni uspehi niso povoljni, sicer so pa res pičli. Posebna drznost liberalcev je, da si upajo skleniti zvišanje razredov, ko vendar vedo, da je okoliška večja občina v rokah katoliško-narodnih zastopnikov ljudstva in je že, kakor slišimo, storila krepke korake proti temu. Kaj bi še-le storili gg. liberalci, ako bi imeli še občino v rokah!! Sedaj naj se pa še upa kdo trditi, da volitve niso važne! Kdor torej pravi: Saj je vse eno, kdo je izvoljen, volit ni treba iti, to je velik nevednež ali zaslepljenec. To so vam pravi sleparji in zapeljivci ljudstva, judovsko-liberalni hlapci, ki slepijo d ob rt) ljudstvo, da si ne bi izvojevalo svojih pravic. Vse je dandanes ležeče na volitvah, izid volitev pa na organizaciji. Kdor ni pristaš Kmečke zveze, je naš nasprotnik! c Braslovče. Sv. birma se vrši v braslovškem dekanatu letos meseca julija, in sicer: 13. v Šmarti-n'u na Paki, 14. v BraslovČah, 15, na Vranskem, 16. v Št. Jurju ob Taboru, 17. v Št, Pavlu. c Št. J ur ob Taboru, Kmečka hranilnica in posojilnica se je preselila iz cerkvene hiše v novo mež-narijo. Računski zaključek za 4, upravno leto je prav povoljen. Deležev je bilo koncem lanskega leta 113, izposojevalcev 99 z 69,028 K, vlagateljev 304 s 167,793 kronami, rezervnega zaklada 2179 K. Prav povoljno imenujemo to stanje, če pomislimo, da je osnovana posojilnica le za domačo župnijo, in da imamo v primeroma mali fari konkurenčno zadrugo. Poslovanje našega denarnega zavoda je nad vse vestno, zato pa vživa zaupanje ljudstva. Da ugodi mnogostranskim željam, je prestavila Kmečka hranilnica uradovanje od srede na nedeljo. Kdor ima tedaj kaj opraviti v njej, naj pride ob nedeljah takoj po prvem sv. opravilu v uradne prostore. c lz Gor. Grada. Cesar je potrdil izvolitev župnika Dekortija na Ljubnem za načelnika, in zdravnika dr, Jos. GoriČarja v Mozirju za podnačelnika okr. zastopa gornjegrajskega. c Solčava. Pogovor med vaščanom in kmetom. Vaščan: Že skoro 14-dni te nisem videl v vasi; mislil sem že, da te je sneg zamedel. Kmet: Iz snega se letos lahko pride, pač pa težko iz tistega blata, ki ga imate na gmajni in v vasi! V&ŠČan: Le potolaži se, saj bomo kmalu dobili novo cesto skozi vas do Logarske doline. Kmet: Meni se zdi, da imate že čez 5 let na papirju novo cesto skozi vas in Bog ve, kako dolgo vas bo okrajni zastop Še vodil za nos, Vaščan: Prav praviš, stari okrajni zastop je res samo zabavljal čez „Črni kot", storil pa nam ni ničesar, razun dolgove. Kmet: Ali drugega ni nič novega v vasi? VaŠčan: Kaj še nič ne veš, da. bi nam šolski svet že rad poslal učitelja, ko Še pri šoli, ni drugega, kakor obod! Kmet: Pa nisem nikjer bral tega, Čeravno i-mam naročenega „Slov. Gospodarja" in „Domoljuba". Vaščan: Kaj ne veš, da je za tiste velike gospode o-krog okrajnega Šolskega sveta „Slov, Gospodar" premajhen in je v Časti samo „Nar, List"? Kmet: Kaj, „Narodni List"? Enkrat ga je dobil neki kolar, ki je bil ravno pri nas, pa ga niti naš pes ni hotel povohati, tako mu je bil zopern. To je res slabo znamenje za Šolski svet! Vaščan: Veš, toliko pa bomo mi va-ščani že gledali, cla ne bodo nobenemu liberalnemu u-čitelju v Solčavi cvetele rožice. Takega mi ne maramo! Kmet: Mi tudi ne! No, Bog jim daj dosti sreče! Vajščan: Pa le bolj pogosto pridi v vas, da se Še o Čem drugem pogovoriva. c Luče. Po pisavi „Narodnega Lista" v 16, in 17, Številki se spozna, cla nekateri trgovci ne morejo več metel prodajati, zato so začeli pometati pred fa-rovžem, poŠto in Kmetijskim društvom. Toda metla je metla in še-le kaj velja, kateri jo v roke vzeti zna. Zapomnite si to! To za sedaj, če pa zopet s kako ra-skavo Štacunsko ali podobno metlo pridete, bomo vzeli pa mi brezovo, kakor so naši stari delali, pa dosti denarca imeli, pojejo .naši Lučani. Ali razumete? c Laški trg. Pretečeno nedeljo popoldne so se nakopičili temni oblaki nad hribi Sv. Krištofa in iz njih je Švignila ognjena iskra v gospodarsko poslopje vrle rodbine Kačičeve (Meketove) na Strmcu in. je spremenila prijazni KačiČev dom v zapuščeno pogorišče, Zgorelo je pet glav goveje živine, ves živež, vsa obleka, vse gospodarsko orodje. Kačičevim izrekamo naše sožalje in jih priporočamo blagim srcem, Boga pa prosimo, naj nas milostno varuje treska in hudega vremena. c Laški trg. „Slov. Narod" in „Narodni List" pišeta, da je prodala Kmečka hranilnica v Laškem svojo hišo nemškutarju. NaČelstvo hranilnice mora to laž zavrniti, „Narodni" dopisnik je hotel menda napraviti šalo za „,1, april". Torej nič se ne čudite, hiša je Še naša in je naprodaj. Pokažite se narodne in .jO kupite, dobite jo par sto kron ceneje nego Muršec! — NaČelstvo, c Šv. Itupert nad Laškim, V nedeljo, dne 19. maja, bo pri nas po rani sv. maši v kaplaniji ustanovni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva. Govorit pride znani mladinski organizator veleč, g. dr. J o s. H o h n j e c , profesor bogoslovja v Mariboru. Šentruperčani, posebno mladina, vsi nato važno zborovanje! c Marija Gradec pri Laškem. Dne 9. aprila so se vršile volitve župana in štirih svetovalcev. Za župana je bil soglasno izvoljen; dosedanji župan gosp. Anton Teršek v Harju, občinskim svetovalcem pa M. Topole, Jožef Lapornik, Jurij Krajnc in Anton Goter. Mesto občinskega blagajnika je na splošno željo zopet prevzel g. Konrad Elsbaher, veletrgovec v Laškem. Upamo, da bo g. župan in ves odbor deloval v korist občine. c Sv. Frančišek na Stražah. Tukaj se nahaja nek posestnik, ki je bil poprej zvest naročnik „Štajerca", zdaj pa je postal tudi priden bralec „Narodnega Lista". Ta posestnik ima sina, ki obiskuje Še Šolo, pa seveda iz „Narodnega Lista" že vse ve, kar se nesramnega piše, /pa celo k sosedom hodi prebir at to ničvredno cunjo. Nauki, katerih se je ta lant naučil, kažejo že sadove. Pred Veliko nočjo je med šolskim poukom napisal na svojega součenca pismo, kaiterega se vsak odraščen človek sramuje. Ne verrto, kaj je gosp. nadučitelj TrČak v tej stvari ukrenil. No, gospodaTr-čak in pa Zaleznik, ki vama je blagor šolskih otrok gotovo pa srcu, pokažita tukaj svojo vnetost. Seveda, ko bi bil omenjeni deček sin kakega našega pristaša, bi rekli liberalci, da je krivo temu paše katoliško časopisje, a sedaj pa morajo imeti liberalni junaki jezik za zobmi. c Sv. Pavel pri Preboldu. Tukajšnje kat izobraževalno društvo napravi v nedeljo 12. t. m. ob 8. uri popoldne pod župnijskim kozolcem gledališki predstavi „Prisiljen stan je zaničevan" in „Tri sestre". K obilni udeležbi vabi odbor. c Čebelarsko peučno predavanje priredi podrnžiiica ža Celje in okolico na praznik Vneboboda, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. nadučitelja Karola Vizjaka na Ljubečnem pri Celju. Predaval bode gospod Jurančič. čebelarji udeležite se polno številno. Pridobivajte naročnike! okraj. b Brežice. Dne 28. aprila se je vršil shod SI. kmečke zveze v Brežicah, na prostornem dvorišču gostilne g, Zorkota ob kras.ni udeležbi celega okraja. Shodu je predsedoval naš starina gospod Podvinski; govorili so poslanec Pišek, poslanec dr. BenkoviČ in posestnik Ivan Urek ml,, na čegar predlog se je sprejela resolucija z odobravanjem obstrukcije v deželnem zboru. Na shodu se je opazilo najodličnejše može celega okraja, posebno iz pišečke župnije, in. seveda bližnje breške okolice, gjospode župane izZiakota, Sro-melj, Globokega, Vidma, Mihalovca itd. Vsa Čast vrlim možem. b Na progi Zidani Most—Zagreb se je uvedel s 1. majem nov mešanec, ki dohaja proti večeru iz Zar greba. Uvedba tega, vlaka je zasluga poslanca dr. Benkoviča, ki nepretrgoma deluje za izboljšanje prometnih razmer na tej progi in je uvedel lani veliko akcijo za novi vlak. Za izboljšanje prometnih razmer na tej progi, posebno zveze na vlake ogrskih državnih železnic v Zagrebu, se zanimajo najvišji krogi z ozirom na nameravano uvedbo direktnih zvez z Bosno in Hercegovino. Pogajanja z upravo južne železnice radi postajališča na Blanci so tako daleč uspela, •da je upati že tekom tega leta, da se ©tvori to postajališče, ki je že prevzeto v novi vozni red. Vsled osebnega posredovanja poslanca dr. Benkoviča in župana Likarja se v kratkem vrši ogled po odposlancu generalne direkcije z namenom, stroške projekta znižati. b Rajlienburg. Dne 21. aprila so ponovili naši fantje veseloigro „Čevljar". Velike zapreke je hotelo delati slabo vreme. Skozi cel teden je deževalo, a v nedeljo so se vremena zjasnila. Predstavi „Čevljar" ter „Kmet in automat" sta bili zadostmo obiskani. Vsi igralci so se zavedali velikega pomena, ki ga ima odločen in samozavesten nastop pred občinstvom, Tu nismo videli nič boječega, nič omahljivega, ampak vsak je bil mož na svojem mestu. To je bil nastop Orlov, cveta naše krščanske mladeži. Takih fantov si želimo še več, potem bodo izginili iz našega naroda nesrečni poboji in druge nerodnosti, zavoljo katerih nas druge narodnosti, zlasti Nemci, zmerjajo kot neolikance in suroveže. Z veseljem opazujemo, da se vedno več zavednih mladeničev pridružuje našemu Orlu, ki ima že mnogo navdušenih in večletno izkušenih neomah-ljivih Članov. V slogi je moč! To so že davno spoznali naši vrli fantje in zato se dosledno zbirajo in združujejo v orlovski dvorani» Brezdvomno mora to vstraj-nlo in stanovitno delovanje doseči lepe uspehe. Pri-hodnjost bo še-le pokazala, kakšnega pomena je naše društvo, iz katerega bodo izšli krščanski možje, neupogljivi, kremenitega in jeklenega značaja, boreči se za čast božjo in blagor slovenskega ljudstva. b Sv. Vid na Planini, Askanius baron. Zucco pr. Cucagna, dosedaj špiritual pri karmeličankah na Fužini v župniji Sv. Vida na Planini je ostavil to mesto i.n se podal za špirituala k šolskim bratom v Ober-Rohrbach na Nižje-Avstrijskem, Semkaj je prišel na • njegovo mesto iz Belgije Jose *Maria Marzorati. b Globoko. Pozor županstva in delodajalci! Neki 181etni Vincenc Zeme, doma iz Rajhenburga oziroma Zabukovja, je ukradel svojemu sohlapcu pri podpisanem dne 16. aprila t 1. več obleke, srebrno uro in drugih stvari v vrednosti približno 100 K in jo neznano kam popihal. Ker je imenovani že precej izvež-ban tatiČ, se nujno poziva slavna županstva in delodajalce, ki bi slučajno dobili imenovanega v roke, naj istega nemudoma izroče bližnjim orožnikom. Uzmovi-ča je lahko spoznati po poselski knjižici, glaseči se na zgorajŠnje ime. DotiČni je srednje, bolj šibke postave, in ima obe nogi v stopalih zelo skrivljene (o-bročaste), kar mu tudi teži Hojo. Baje je bil povožen in si pri tem pokvaril noge. — Ivan Urek, Globoko pri Brežicah. b Št. Peter pod Sv. Gorami. Umrl je g. Jernej Rahle, stražmojster v pokoju, star 47 let. Pokojniku svetila večna luč! _ .. . . . . Q. b Dobie. G. Anton Teržan, trgovec na Dobju je poslal za „Slov. Stražo" 3150 lepo urejenih, obrabljenih znamk; 1750 jih je daroval č. g Vurkeljc. Hvala lepa! Italijansko—turška vojska. Italijani, kateri na bojišču v Tripolisu nimajo sreče ter so dbsegli z velikanskimi Žrtvami prav malo uspehov, so izpremenili svoj bojni načrt in so si izbrali morje za bojno torišče. Na vsak način bi radi preprečili Turkom, da jim ne bi bilo več mogoče po morju spravljati bojne in življenske potrebščine iz evropske Turčije v Tripolis. Ob enem pa hočejo s tem pritiskati na Turčijo in na evropske velevlasti ter izsiliti konec vojne. V ta namen hočejo zasesti vse važnejše turške Otoke v Egejskem morju. Italijani zasedejo otok Rodos. V soboto, dne 4. maja zjutraj, so priplule italijanske vojne ladje pred turški otok Rodos v Egejskem morju. Poveljnik ladij, podadmiral Viale, je poslal na otok posredovalca, da pozove poveljnika otoka, da se uda. Poveljnik otoka je izjavil, da se ne more braniti proti italijanski premoči, zatorej odlaga vodstvo otoka, pač pa protestira proti vpadu Italijanov. Turška posadka se je umaknila na neko malo planoto, ki so jo vojne ladje obstreljevale, a streljanje so kmalu prekinili. Popoldne ob 2. uri so Italijani izkrcali vse vojake z vojnih ladij in vojne priprave, ki so bile namenjene za zasedbo Rodosa, Nato so se pričeli boji. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil proti glavnemu mestu Rodos. Ob 7, uri zvečer so se vojaki pol ure od mesta Rodosa ustavili. 3000 mož močna turška posadka je bila odbita in potisnjena do mestnega zidu. Ponoči se je razdelil sovražnik v male čete, ki so šle v notranjost otoka, Italijani so imeli 7 ranjencev, Turki 23 mrtvih, 48 ranjencev, 57 Turkov je bilo vjetih. Dne 5. maja se je izvršila predaja otoka, Na otoku se je nato razvila italijanska zastava, katera se je pozdravila s streli iz topov. Otok Rodos. Ta otok obsega 1460 kvadr. km. Na njem prebiva 30.000 oseb, dve tretjini Grkov, 7000 Turkov, 2500 judov in 250 Evropejcev. Glavno mesto se zove tudi Rodos in Šteje 9000 prebivalcev, predmestij je pa devet s 4600 prebivalci. V mestu Rodos prebivajo večinoma sami Turki, katoličanov je 550, v predmestjih pa stanujejo večinoma Grki. Na Rodosu ima naša država svojega podkonzula kakor tudi postajo avstrijskih parnikov. Rodtosu je gospodaril od leta 1310 do 1522 viteški red sv. Janeza, ki je leta 1480 odbil napad sultana Mohameda II, Po sedemmesečnem obleganju je leta 15)52 iztrgal otok vitezom sultan Sulej^ man II. Otok je deloma precej rodoviten, sicer pa je na njem mnogo pustih gor in goličav. Glavni pridelek na Rodosu je južno sadje: pomeranče, fige, da-teljni itd. Na otoku raste tudi izbor n'o Črno in rumeno vino, ječmen, čebulaj rani krompir. Precej razvita je tudi sviloreja in ribarstvo; na otoku je razvita tudi usnjarska obrt. Predno je prišel, otok v turško last, je cvetela na njem trgovina, ker je nekako središče za pomorsko trgovino v Egejskem morju. Turki so pa otok silovito zanemarili. Najnovejše. Našim naročnikom. Nekateri cenj. naročniki bodo imeli danes križ na ovitku, dasiravno so zadnje dpi poslali denar. Radi tega naj ostanejo mirni. Kdor je poslal denar od zadnje sobote naprej, na njega se ni moglo več ozirati, ker denar pride Še-le navadno tri dni pozneje do nas. Takrat so bili pa križi že narejeni ; za naprej pa se bodo že izbrisali. UpravniŠtvo. Sv. Jurij ob Taboru. Shod Slovenske kmečke zveze se vrši v nedeljo dne 12. t. m., po rani miaši v društveni sobi v St. Juriju ob HHaboru. Govori poslanec dr. Korošec. Sv. Lenart v Slov. gor. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 12. maja 1912 po večernicah svoj shod. Vabljena slo tudi ona dekleta, ki so zadnjikrat pozabila priti. — Vsa sosedna društva opozarjamo, da priredi Katoliško bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Lenartu veselico na binkoštni ponedeljek. Ponavljal se bo „Divji lovec". Petrovče, Igra „Mala pevka" se bode ponavljala dne 19. maja ob 544. uri v prostorih Društvenega Doma v PetrovČali. Frani. V nedeljo dne 12. t. m. po večernicah priredijo maši fantje igri |„,Čevljar"' in pa „Krčmar pri zvitem rogu." Med odmori je petje moškega in mešanega zbora. K predstavi se vsi najuljudneje var bijo, posebno pa še naši sosedni SlivpiČani! Sv. Rupert nad Laškim. Dne 5. L m. smo i-meli volitev župana. Izvoljen je zopet stari župan g. Janez PertinaČ, kmet v VeleŠČah, Svetovalcem so izvoljeni Franc Rozman, Martin Tratnik in Jurij Sivka. Vsi vrli naši pristaši. Hardek pri Ormožu. Dne 4, t. m. je umrl tukaj po kratki, a mučni bolezni, g, Ivan Kocpek, učitelj in posestnik, ki je služboval zadnji Čas pri Sv. Barbari v Halozah in na Runeču pri Ormožu, v 30. letu svoje starosti. Pokopan je bjl dne 5. t. m. N. v m. P-! Čebelarska razstava v okolici Celje se vrši koncem junija t. 1.; s posredovanjem poslanca dr, Benkoviča je dovolilo ministrstvo 2000 K državne podpore za razstavo. m Ruš». Na nedeljskem ah. du J. S. Z. je nabrala gospdč. Marica Bečela b prodajo cvetlic za „Slov. Stražo" 4 K. Živio! Darujte za Slov. Stražo! Cene deželnih pridelko ime pridelka. Gradec || 5 xi •c M * Celje | F S c K v K v K ▼ K v K v Pšenic» , . , . . _ _ 11 _ 12 25 12 _ 11 __ Rž ...... , _ _ 10 _ 9 25 10 60 10 — O _ _ 10 60 9 50 11 80 9 — Oves...... g — _ 11 __ 11 50 11 60 10 — _ _ 11 _ 11 50 10 50 10 — T¡ — — 10 _ 12 _ 10 90 11 — Ajda...... m — — 10 50 10 hO 11 50 11 — Sladko seno.... & 3 _ 3 _ 3 50 3 70 5 _ Kislo „ . . . . 3 07 — _ 2 50 3 20 4 _ Slama...... — — 1 50 8 — 2 70 2 50 Grah...... _ _ — 60 — — — _ _ _ Leča...... ___ — — 60 | — — — 08 Sir....... & _ _ — 40 _ — — _ _ _ Surovo maslo . . . _ _ 2 50 _ _ _ _ _ _ Maslo...... m _ _ 1 80 Speh, svež .... Zelje, kislo .... H _ — 1 70 _ _ — — _ _ _ — — 24 Repa, kisla .... — — — 20 — — — — — — Mleko . H o _ —m _ 22 _ _ _ SnssUna, sladka . , iS _ _ _ 96 _ — _ _ „ kisla . . . H — — — 96 — — — — — — Zelje, 100 glav ... . - — — — — — — — — — „ 06 - — - — — Svarilo! Cenjenim bralcem se naznanja, da se svetovnoznano domače zdravilo Levovo francosko žganje z mentolom, katero rabim s sijajnim uspehom proti protinn, revmatizmn, glavo in zoboboln, krču in migreni, bolezni v kr žn in udih, izpadavanja las in smrada iz ost, potenja rok in nog, po mnogih ponareja Ker so ti falzifikati manjvredni, se priporoča paziti na varstveno tovarniško znamko. PravO ievovo francosko žganje se dtbi v vseh lekarnah in trgovinah. Eaa steklenica stane saiso 44 Vin. Kjer ni v zalogi, raj se obrne na založnika Aleks. Kalmar, Dunaj il.|2. Severni kolodvor. Pošiljanja po poštnem povzetju za K 4'40 naprej. M zdravju. Povsod, kjer si žele dobave moči, posebno v času okrevanja po prestali bolezni se je Scotf-ova emulzija mnogokrat in izvrstno obnesla. Scott-ova emulzija vsebuje posebno bogate, kre-pilne snovi, povzroča pravočasno tek, s čemur je glavna reč pridobljena. Poleg tega je Scott-ova emulzija lahko prebavljiva in okusna, da jo odraščeni, kakor otroci z veseljem uživajo in pre-Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Poročilo o sejmo goveje živine v Gradca, dne 2. aprila 1912. Prignalo se je 260 volov, 108 bikov, 270 krav. Cen« za 100 k; žive teže: L*pf pitani voli 100 do 106 K, srednje debeli 86 do 96, suhi 76 do 86, biki 76 do 96, lepe pitane krave 72 do 86, srednje debele 64 do 70, suhe 48 do 52 K. Tendenca: Pripeljalo se je 95 komadov več kot prejšnji teden Cene trdne. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 1901 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 136 do 148 K. Cene trdne. Izjava. Goipodu II. Kalmarju, Dunaj I Čutim se dolžnega izreči svojo najboljšo zahvalo za Vaše Levovo francosko žganje, katerega sem rabila z najboljšim uspehom proti revmatizmu. Spoštovanjem Liza Birmanek, Krakov. * Izredno ugodno priliko k varčevanju nudi nakup Brečk na obroke v korist „Slov. Straži". Kako hitro in lahko se vsak mesec izda za kako prav nepotrebno stvar več kot 4 K 50 vin.I Zgubljen denar, ki se nikdar več ne povrne! Kdor pa si naroči turško srečko Ui jo odplačuje v mesečnih obrokih po 4 K 75 vin., ta pa denarja prav gotovo ne vrže vun, kajti vsaka srečka mora zadeti vsaj 230 kron in je tedaj to najmanjši znesek, ki ga prav gotovo nahrani. V srečnem slučaju pa zamore zadeti seveda tudi 200.000 frankov, in ta prilika se nudi že pri prihodnjem žrebanju dne 1. junija t. 1. Kdor hoče tedaj štediti, v srečnem slučaju pa tudi obogateti, ta naj Bi kupi turško srefko v korist „Slovenski Straži". Eno srečko zamore kupiti tudi več oseb na euo ime. Opozarjamo na današnji inserat „Srečke v korist 81ovenski Straži". Listnica uredništva. Sv. Jedert: Brez podpisa, v koši — Malcontent: Privatna oseba ne more, to bi moral drž. pravdnik. — Gifcina pri Sv. Andražu: Dobili že od drugod. Pozdravi — Mozirje: Zal, dobili še le ob sklepu uredništva. — Št. Jakob v 81ov. gor.: V tej obliki tožljivo, v omiljeni se pa vendar le dela nepotrebno zgago. — Breznica na Gorenjskem: Izročili „Našemu Domu". - Trgovsko društvo, Celje: Poročilo o občnem zboru došlo prepozno; izročili „8traži". — Nova Štifta, Braslovče, Celovec, Petrovče, Hum, Polenšak: Prepozno. — lladi pomanjkanja prostora smo odložili nekaj dopisov za prihodnjo številko. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. našajo. | Polasti o Loterijske Številke: Dne 4. maja 1912. Trat 17 9 27 20 72 Line 17 54 69 65 30 Proda 8> takoj 11 zelo lepili stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, sestoj ijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 Išče se varhinja k dvema deklicama, ki ima izobrazbo in spretnost v domačih delih, v starosti 25 do 85 let Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: „Varhinja", Ljubljana, poštnoležeče, glavna pošta. 467 Učenec, slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme takoj pri g. Konrad Zamolo, trgovina z mešanim blagom v Framu. 429 Učenec z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo. 460 Deklica, močna in zdrava, pridna in zanesljiva, ki zna dobro pri-prosto kuhati, se za dobro plačilo sprejme takoj na večjem posestvu na deželi. Vprašanja pod „zvesto in zanesljivo" na upravništvo. 498 Oznanilo. Hrastov les. Za strešje, rušte, trame, vsake dolgosti in debelosti, les za preše, mostove, sploh za tesarje in mizarje, doge za sode, posebno za dna vsake velikosti, ves sodarski les, drve bukove hrastove in kr.jkove ima na prodaj Franc Vogrinec, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. poBt. Ptuj. 486 Pridnega in zanesljivega krojaškega pomočnika sprejme takoj Matija Fludernik, krojaški mojster v Ljubnem ob Savinji. Plača po dogovoru. 484 Žeaitna ponudba. Blagosrčen, trezen fant, srednjih let, lastnik lepe hiše z manjšim do-bičkanosnim posestvom v prijaznem večjem trgu, se želi v svrho ženitve seznaniti z značajnim dekletom, katera ima veselje do gospodarstva ter zmore par tisoč kron. Tadi fina šivilja ob enem dobra gospodinja dobrodošla. Tudi mlajša vdova ni izključna. Blagohotne ponudbe če mogoče s sliko se naj pošljejo pod šifro „Gliick" 34 Postlagernd Graz, Sildbahnhof. 616 Učenec za steklarsko obrt se prejme takoj pri J. Dežman, Maribor, novi Glavni trg. 493 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr, Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz nšes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur goldenen Sonne" Gradec, Jakominiplatz 24. 168 Glasovir dobro ohranjen, proda organist pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 471 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj preda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khislgasse 3. prvo nadstropje. 191 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kalano kolje iz starih smolnatih hojk, katerega se ne prime trohnoba in ga ne zlomi z lahka vihar, naj se obrne na podpisanega kdor si postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let mir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Cene franko do postaje Ptuj za tisoč komadov (2 m dolgo) 80 kron, m 230 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko na vsako postajo. Franc Vogriaac, posestnik Sv. Andraž v Slov. gor. žel. postaja Ptuj. 487 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kapi Preis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K. stoli K 2'60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, usnjati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že lezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled, Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Redka priložnosti Imam posestvo na prodaj: njive, ravniki, gozdovi, hrami zidani. Vse leži v lepi ravnini. Posestfo meri okoli 14 or*lov. Cena je zelo nizka. Več se izve pri posestniku v Dogošah št. 4 pri Mariboru. 543 19 kom hrastovih podnic (Pfosten), široki 30 do 60 cm, proda Ant. Žižek, mizarski mojster p i 8v. Benediktu v Slov. gor. 544 Dve lepi posestvi ca prodaj. Prvo posestvo 12 oralov rodovitne zemlje, obstoji iz njih, travnikov, lepega gozda, skoraj novozidana hiša, lepo gospodarsko poslopje, v zelo prijetnem kraju, se pod ugodnimi plačilnimi p-goji proda. Drugo posestvo meri 11 oralov, obstoji iz rodovitnih njiv, travnikov, zelo lepega sado-nosnika in gozda, raznovrstnega lepega drevja, lepa moderna hiša in gospodarsko poslopje ob okrajni cesti. Izplačati je treba le polovico, ostanek vkry'žen Vpraša se pri g. Anton Fiedler, trgovec v Mestinju, p.: Šmarje pri Jelšah. 525 Pisalni stroj se po ceni prod*. Vpraša se v uprasništvu. 537 Mlin se išče na račun ali na tri-telc. Želi se takoj nastopiti. Ponudbe na upravo tega lista. 542 Redka priložnost! Jako lepo posestvo v prijetnem kraju, 12 oralov zemlje, nov vinograd za pet polovnjakov vina, rodovitne nji'-e, travniki na katerih zrase sena za 5 glav živine, v gozdu vsakovrsten les za stavbe in kurjavo. Zidana hiša in veliko gospodarsko poslopje Cena približno S000 K, vknjiženega ostane 2000 K. Ostalo pod ugodnimi pogoji. Kupd so vabljeni, da se takoj oglasijo pri Mihaelu Gobec v Mestinjem, p.: Šmarje pri Jelšah. 535 cepljeno trsje! Volna in kože ^MPII^ ^ VSAKE VRSTE K. K A R N E R GRAVER 4 • r ''i Vzajemna zavarov. ¥ Ljubljani. Glavni zastop za xxxx* V najstarejši narodni manu?aktumi trgovini se vsled smrti gospoda Spod. Štajersko ^t^hS^H pri Franu Pograjc, Maribor, Fabriksgasse 21 savaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. proti prelomom zvonov. E-iina domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tndi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43 Pojasnila daje gorenji sastop. Na prodaj je gostilna In bred pet minut od cerkve, petnajst od kolodvora, primerno za penzijonista ali obrtnika Zamenjam tudi s kakim malin posestvom. Cena 600 kron. Brezno ob Dravi št. 26. Križan. 601 Krejaškega učenca sprejme takoj Jakob Skasa, krojaški mojster, Kovačavas pri Slov. Bistrici. 614 g Narodni dom X prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. po zelo znižani ceni! Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. Ročni mlin ^^ Zraven slike od mene iznajdena mline stavim v šestih različni« velikostih za roko, gepelj, vodi,o ali motorno moč — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mlini ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak mlin štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden za gris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu si tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju. Spričevalo: Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospodi Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin, pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni od ovc in jagnjet (ko«) se kupujejo po najvišji ceni v Gosposki ul. 7. 538 zmožen za vodstvo vsakosretnih strojev išče službo takoj. 536 Veliko posestvo na Pohorjn, 3 ure od železnice Slov. Bistrica, okoli 120 oralov, od teh 50 oralo r gozda, ki j« veči del za sekat, ostalo so lepi travniki ia njiv». To posestvo so da tudi na več delov razkosat in se radi bolezni sedanj rga posestnika za ceno 40.000 K proda. 30.000 K lahko ostani vkoji-ženih Vpraša „se pri posestniku samem: Franc Žigart, sedaj v Mariboru, v gostilni „ f£reuzberg»r" Koroška ulica, soba št 3. 541 Kolarski učenec se takoj sprejme v uk kateri ima veselje do kolarstva pri Franc Lenart, kolarski mojster v Ivniku (Eibiswald). 212 im Pfeifer, tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kotsch) pri Mariboru na mlin Kako nebi bili zadovoljni, Štajerskem. ker ga vsak šolarski otrok lahko goni, V dveh urah zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdrav! Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št. Jernej na Dolenjskem (Kranjsko). 444 CMC* Ceniki se razpošiljajo brezplačno In poštnine prost«. Naznanilo. Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo vršil od 10. do 15. junija poletni tečaj za pridelovanje vina in sad j) a, kakor tudi enak z a v i n i 6 a r j e. Med tem, ko se bo v prvem poučevalo o vinarstvu in sadjarstvu, kakor o zatiranju škbdljivcev praktično in teoretično, ima zadnji pred vsem namen, udeležence praktično izobraziti. Število udeležencev pa sadjarskem in vinarskem tečaju je z od deželnega šolskega sveta poslanimi u-čitelji vred določeno na 40, ¡število onih na viničar-skem tečaju na 20. Učnina se ne bo pobirala. Prosilci za udeležbo na viničarskem tečaju lahko dobijo v primeri z razpoloženimi sredstvi podporo. Da te dobijo, morajo to izrečno naznaniti in dati od občinskega predstojnika potrditi: 1. da so sami revni posestniki, 2. na očetovem posestvu delujoči sinovi teh ali 3. viničarji kakih posestnikov. To potrdilo se mora že javljenju k tečaju z na^ znanilom starosti priložiti. Prosilci za vsprejem, ki ne prosijo za podporo, naj to v prošnji za sprejem posebej naznanijo. Teoretični pouk za tečaj za vinarstvo in sadjarstvo se začne dne 10. junija 191*2 dopoldne ob 9. uri, udeleženci viničarskega tečaja pa morajo priti isti dan ob 8, uri. Javiti se je treba do 31. maja na podpisano mesto. Ravnateljstvo, s a d j aj r s k o in v i n a v -ske šole v Mar i b o r u. Ne pozabite o 'm »■i a o Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaČi trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. i036a Burgplatz. N 9) 3 (D 3 tel D) t* n Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke« kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-isse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri > Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. Želim nastopiti službo za oerkov-nlka na večji fari. Naslov v upravništvu. , 34 Osli na prodaj. Ponujamo vam v cenj. nabavo najboljše naravne belgijske o le ali brusne kamne. Eden koma! 60 vin. franko povsod. Na večja naročila za g. trgovce znaten popust. Zinauer & Co. Št. Jak b v Slov. gor. 650 Gostilna in brod na prodaj. Pet minut do farne cerkve, 16 do kolodvora, pripravno za kakega pen-zijonist» ali obrtnika. Tudi se zamenja s kakim malim posestvom. Cena 6000 K Več pove Križan, Brezno ob Dravi. 661 Sprejme se takoj krojaški učenec pri g. Kuost, Grajska ulica 12, Maribor. 549 V 68 Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na knjižice po 4 74°/0 in 4 72%' v tekočem računu po 4 74% oziroma po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. v lastni hiši v Narodnem domu. obrestuje: na vložne Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednost- nih listin oziroma knjižic po 5 74%, na hipotekami kredit s poroštvom po 5 3/4%, na osebni kredit po 6%. J^skomptuju menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. Rezervni fond K 333745*13, stanle vplažanih deježev K 118.780, lastno premoženje K 516.010*99, Zadružnikov 3k050, Enaintrideseto gjpravn© letoT narejeni iz kovanega ždeza in kovinaste pločevine, to roj nep okverljivi. rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pr dene zato posebna priprava. se n* uaff kleie s8oveR$ka Bi® I I trgovina? ? Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z aodnim in roanufaktnrnim blagom, platnom, snknom, perilom ter razno vrstnim i fjlatneninami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trgu 19 y GOSpOškO uilCO 5. Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter velikansko ZalOgO novega modernega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn in po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z veiespoštovanjem štariž, modna m manufakiurna trgovina Maribor, Gosposke ulice it. 5. 9f Titania-Werke", Wels 136,2gsrivstrijsko, Največja specialna tovarna parilnike na Avstra-Ogrskem. Glavno zastopstvo {Franc H§@rie Bradec, Marianfiaase 22 — Lepo posestvo na je prodaj, tik okrajne ceste, lepo poslopje, lepe njive, sadni vrt, travniki in gozd. Vpraša se pri A Petautr, posest, in gostilničarju p, Šmarje pri Jelšah. Ravno tem se da zelo dobra gostilna v najem ali na račun. 465 Najboljšo Ia feakfen® gslis©, 1 kg 66 vin. nadalje drobno ŽvepSO, gumijeve fcfake Za priporoča po najnižji ceni Ferd rtinger, trgovina z deželnimi pridelki. Maribor, Tegethof ova ul. 29. Sr©ek® v korist „Slovenski Straši"! nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, <** vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po- ti ebščine, poijedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Trigiav", žič-nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug. predmete žeiczninske stroke pri veletrgovini z železnino 473 I s ildič, Telle Šest leto. žrebanj vsako Glavni dobitek Turška srečka. 400.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. jun>ja 1912. fllesečni ebrok h kron« 75 vin. | Vsaka srečka mena zadeti nejmanj 230 K. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto : I turška srečka. I srbska srečka iz leta 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frank. I dobitni list 3% zemij. srečk iz leta 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. I srečke dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20 000 kron. Mesečni obrok z« te sknpino 6 K 25t. Rtzlnne drnge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3-25,, K 5 f 0, K 11-—, K 15 25 in K 23 —, Velika hiša s trgovino se proda. Posojilnica v Gornji Radgoni proda svojo, tik kolodvora v Gornji Radgoni na zelo lepem in prometnem prostoru stoiečo enonadstropno hišo, v kateri ee nahaja v pritličju dobro upeljana trgovina z železnino in špecerijskim blagom, v prvem nadstropju pa je dvoje lepih stanovanj, vsako ob stoječe iz treh sob, kuhinje in dragih prikladnih prostorov. Pod hišo je velika vinska klet. Natančaeja pojasnila daje Posojilnica. 523 Pojasnila daje in naročila sprejema za ,Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongressi trg 19. 116 Kitajske kapljice za zobe, po katerih zobobol takoj preneha. Po vpošijatvi poštnih znamk za 1 K 20 vin. in navedbi natančnega naslova, se kapljica po5!jejo takoj kot „vzorec brez vrednosti". Fridrich Prull, mestna lekarna „pri c. kr. Orlu", Maribor ob Dr. Glavni trg (zraven rotovža). 450 Odvetnik Dr. Ferdo Lašic javlja slavnemu občinstvu, da je otvoril s 1 majem svojo pisarno v hiši Ormoške Posojilnice v Ormožu« judska Hranilnica in Posojilnica v Celju pegiatpovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuj o Hranilne vloge po 4»/,% brez odbitka rentoega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih «vodo* kot vloge, ne da bi se obrestovale¡ prekinilo. Da.e vložnikom na dom brezplačno hran. Ine nabira njke. Sprejema po sejuem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje «d dne vložitee do dne dv.ga. uraduje vsak torek in petek dopoldne. Proinje se Bprejeruajo in pojasnila dajejo r*ak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12 ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačil», po pošti so dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. posojuje na zemljišča po 5% do 5V*0/?, z amortizacijo ali brez nje, na zaefcivo vrednostuih listin in na osebni kred t pod ugodnimi pogoji. Konrertaje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in lističe za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k- leke. urovo o^e Za vse večje naprave se posvetuje sistem Cros8ley, najmočnejša zelo trpežna kon-z tovarniškimi inženirji. štrukcija, samo 2—3 vinarjev obratnih stroškov na uro in PS. priporočam jih posebno veleposestnikom, k nagonu yseh kmetijskih strojev, kakor tudi obrtnikom, ker pri kurjavi ne potrebujejo nobene posebne izkušnje, kajti eksplozicija je tukaj popolnoma nemogoča. Dalje priporočam vsakovrstne kmetijske stroje, vodovode in transmisije. Vsako montiranje se vrši skoz mene samega, točno in izkušeno pod najstrogejšo odgovornostjo. Edini zastopnik in strojni ključavničar špecialist angleških najnovejših motorjev Al. Artnik9 Sv. Pavel pri Preboldu (Štajersko). 492 I Redka priložnost V neki župniji slovenske Koroške, blizu cerkve se proda hiša z gostilno, trgovino z mešanim blagom, tobačmo prodajo, ekonomijo itd., pošta v hiši. Poleg tega posestvo z velikim škednjem, mlatilni. škopni stro,i in stroj za drobljenje žita na vodo, travniki, njive in gozd, hiša nova. Naplačati ni treba veliko. Zaradi družiuskih razmer se proda za nizko ceno. Pisma pod šifro „98" Galicija, poste restante. Koroško. 488 Pozor m Apno iz Zagorja, portland in rGinan cement, opeka za zid in streho, fraverze, železo za vozne okove, številna ognjišča in posamezni deli za iste, kotli iz litega železa, bakreni kotli, najboljše zajamčene kose, deske, late in drogi, vsa najceneje pri 479 Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. Franc Zg. Potiskava pri Pragarskem Silv. Fontana ml.: Maribor Tegethof. cesta 23: špecerija in železarna ponuja po najnižjih cenah: modro gslfco, rafijo, motvoz za vez (ju'e), percnospora bmgalnice, spleteno žico z bodic« mi za plotove, cement, lepenko za strehe, karbo lia&um in vse v to stroko spadajoče blago. 630 Csne nizke, postrežba točna. Ceniki na zaht. zastonj. ÜKNÄ in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša. PROKOP SK0RK0YSKT IN M v Humpolcu na Češkem. Vzorci na prošujo franko. Zel« zmerne oene. Na želja hoosra dati tukajliipotovltl gospocUke obleke. 135 CEFIPiE I» Kacin HSSlte izdeluje vsake vrste harmonije po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole. društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik franko. «BBMMaffllffr i '• 11 VabTio na redni občni zbor Posojilnice v KrižeTcih, ki so vrši dne 27. maja 1912 oh 3. nri popoldne v p'«MI»"I' '» WMMWIW »a HI! I MB M—a—.......MM I II Najnovejši Pfetfer-jev motor na ..V;® ¡¡Silil * * c : ali snrovo olje. ¿a gonidbo mlatilnic, rezalnie, mlinov in drugih strojev. Ta konstrukcija je najmočnejša, zanesljivejša in priporočlji vejša za neizvežbane kmete. Posebni ceniki naj se zahtevajo zastonj in poštnine prosto. JPfoifor tovarna polje-. riCUCI, deljskih strojev, livarna železa in medenine Hočah pri Mariboru. Domača tvrdka. 546 priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice. vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnikein osipal-nike, stroje za košnjo, za seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrna seealke za studence in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice ali preše. tehtnice vsake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na bencin in ses. plin, stroje za lončarje in opekarje, tudi opreme za opekarne, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko v-ak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno iu parno moč domači izdelek. Vsa popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. V zalog' imam vedno okoli 2- do 300 str.jev. Imam tudi najnovejše kotle brzoparilnike „Alfa-Separator". Zmer; e, nizke ceno, ugodsi plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsa kemu kmetu na dom, da se dogovorimo. 428 labl íznanilo; Št. VII. 16983—12 646 Proda se ali v najem da, pod j ko ugodn mi pogoji velika prostorna trgovska hiša skupaj z 2 oraloma travnika, e&o iuiv&čnico in pasebeo stanovalno hišo, ob okrajni cesti, ¡ako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, ma a ssdja, karetaine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri ksterih se dandanes še največ zaslnii. Odda se vsled druiiosk h razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, drugi dea r z ¡abkimi pogoji. Ponudbe na Ivan Šofcterifi, št. Vid pri Poiju. 478 Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. ct os «e Krasni stavbeni prostori v Pobrežju zraven šole se prodaja. Cena 1 m* 1 krono in višje. Zelo rodovitno in dobfčkanesno posestvo z zidano, obokano in opeko krito hišo, ki je pripravna za vsako obrt ali trgovino, pod hišo je lepa klet, hlevi obokani in gospodarska poslopja zidana. Posestva je 7 do 8 oralov. Cena samo 5200 gld. Vpraša se v Pobrežju pri Mariboru št. ali pa v Krčevini 137. Za polletni teč» j, ki s« začne dne 1. jnlija 1912 na deželni pod- kovsfei Šoli v Gradcu, se bode podelilo na revn8 in uboge ktvače deset deželnih nstanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanore nekaterih okrajnih zastopov tudi po 100 K. — Peg'ji so: etsrost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko šolska izobrazba in naj manj dveletno bavljenje s podkevanjem. — Razven tega se mora vsak prošnjik z reverzom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oziroma v okraju, v katerem je dobil ustanovo. — P/ošnje, naslovljene na deželni odbor v Gradcu, se naj pošljejo z reverzom (zaveznim pismom), krstnim listom, domovmeo. izučnim spričevalom, zdravstvenim- in šolskim spričevalom, potem delav. knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o »ravnosti d.o 1. junija 10IJ3 na ravnateljstvo deželne podiovske šole v Gradcu. — Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj Be oglasijo v teku prvih treh dnij, v začetku tečsja pri vodju. Seboj naj prinesejo dokazilo o dovršeni starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo in delavsko knjižico. Gradec, dae 29. aprila 1912. * 540 Od štajerskega deželne ga odbora. Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica linn v Celju Rezervni zaklad 800.000 kvon. anke sprejema vSO£S6 na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 0 2 9 Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneje. I*-nimivo je, da je porodila ista žena pred 10. meseci trojčke, ki so ostali vsi pri življenju, tako, da se je pomnožila družina v desetih mesecih za 7 glav. Potujoča gora. Gora Meti na Laškem se vedno bolj pomika proti vasem ob svojem vznožju. Zaprla je že pol struge tamošnje reke ter se je bati, da bo zasula vso dolino. Sesule so se že cele vaisi. Dognalo se je, da so se v vsej okolici sesedla 'tla, vsled česar je pričela gora drsati in se pomikati v dolino. Tudi podzemeljske votline so se pojavile. Ljudstvo beži i» bližnjih' hiš in se seli drugam. 13 ur v morju. Dne 13. aprila zvečer so se trije mornarji iz Zdrelca v Dalmaciji vozili z malo bar-kjo na jadra iz Iža Velikoga proti Svetli z namenom, da tam prenoče. Ko so bili že blizu obali, pa je naenkrat potegnil močan veter in prevrnil ladjo. Vsi trije mornarji so padli v morje, a so bili vendar tako srečni, da so se zgrabili za prevrnjeno barko. Tako držeč, so vstrajali v razburkanem morju celih 13 ur. Se-le prihodnjega dne so ugledali parnik „Rondine" društva „Dalmacija" ter z robci, ki so jih vzeli izza vraitu, začeli dajati znamenja za pomoč. Strašna nesreča. Iz Dravelj na Kranjskem poročajo: 641etni posestnik v Zapužah, Andrej Berlic, brat č. g. župnika Janeza Berlica v Srednji vasi v Bohinju, je Šel dne 23. aprila popoldne s svojim sinom Francetom v gozd po steljo. Ko sta naložila, sta se vrnila domov s težko obloženim vozom. Sin je voz opiral, oče je Šel pa pred konji. Ko prideta že na ravnino pri Pržanu, je oče spustil konje, hoteČ ostati zadaj, a nesreča je hotela, da je padel pod vtoz ter ga je zadnje kolo tako močno pritisnilo k tlom za vraiv da je bil takoj mrtev. Ponesrečeni Andrej je bil tih in miren značaj. 'Z pred letom umrlo ženo je vzgojil svoje otroke v strogo krščanskem duhu. C,, g. župniku je umrla pred kratkim tudi sestra, sedaj pa je izgubil brata na tako žalosten način. Pri slovesu od moža pred vrati bolnice umrla-Pred vrati ženske bolnišnice v Gorici je umrla 681et-na Ana Lenardon iz občine Pieris v Furlaniji, Njo in njenega moža, ki je star 71 let, so pripeljali na vozu skupaj v Gorico v bolnišnice. Peljali so ju skupaj do ženske bolnišnice, tam sta se imela ločiti. Starko, ki je bila že jako slaba, je to tako prevzelo, da je izdihnila svojo dušo pred vratmi bolnišnice. Njega so odpeljali k usmiljenim bratom; ne želi si drugega, nego hitro smrt. Glavni dobitek v rakvi. Iz Bilina v Galicip poročajo, da je neki tamkajšnji zidar dobil obvestilo, da je zadel na neko svojo srečko glavni dobitek. Ker pa srečke ni mogel najti, je zidar ciomneval, da jo je imel shranjeno v starem molitveniku, ki ga je položil pred letom svoji umrli materi na njeno željo v krsto. Zidar je vsled tega prosil, da se izkoplje truplo njegove matere in tako dožene, ali je srečka v molitveniku. Maščevanje divjih lovcev. Iz Solnograda porto-Čajo, da so našli v nekem gozdu v okolici mesta 26~ letnega lovca Martina Huberja, ki je imel popolnoma razrezan trebuh in potrgana ter po grmovju obešen» čreva. Grozen zločin so izvršili tatinski lovci, katerim je bil Huber ostro na sledu.. —, I—m I—r----r. 1 -II . I —i---T— I II In kaj potem? Kakor ni pričakoval, da bi odnehal oče, istotalce ni hotel odnehati on. V svoji divji trmoglavosti je sklenil, obesiti svoje Študije na klin ter si poiskati kako siužbico kje kot pisaČ ali kaj podobnega. Tako je sedel nekega dne, zatopljen sam v sebe, v kotu neke kavarne, kamor niso zahajali dijaki. Tu se mu je približal nek gospod, katerega ie že on — vsaj zdelo se mu je močno tako— nekje videl; ni si pa mogel jasno domisliti. „Dovolite, da prisedem vaši mizi?" vprašal je uljudno tujec. „Prosim, če je ljubo." Gospod je prisedel, naročil si kozarec pijače ter pričel razgovor s sledečimi besedami: „Vi me najbrž ne poznate? Toda jaz Vas dobre poznam, gospod Zdolski!" „Tako? Od kod pa me poznate?" „To je postranska reč; zadostuje, poznam Vas. Tudi Vaše razmere poznam. Oprostite mi, da Vam nekaj povem: „Jaz Vas občudujem. Tak mlad mož, ki žrtvuje vse za svoje prepričanje, kakor Vi, ne zaslo-ži samo visokega spoštovanja, temveč tudi močno dejansko podporo. In jaz sem tako srečen, Vam tako ponuditi." « • 9 Srce mu je tolklo s tako silo, kakor da bi met hotelo razbiti prsa, ko je stopal v Kram svojih roditeljev, Moreči strah, da ne bo našel najbrž svoje ma» tere več pri življenju, da je naredil med potovanjem skoro nezmožnega, misliti na kaj drugega. Tu mu pride nasproti oče. Leopold pade pred njim na kolena ter zgrabi za njegovo roko. Ni pa mogel izprege-voriti prav nobene besede. Tudi ole Zdolski je bil «lo srca ganjen, dvignil je svojega sina od tal, in ker ga je ta v smrtnem strahu vprašajoč nemo gledal, dejaf je oče: „Se živi! — je pa tako slaba, da se bojim, da bi jo nenadno svidenje preveč razburilo in to razburjenje pokončalo. Počakaj tedaj tukaj, jaz jo bom poskusil nekoliko pripraviti. Vrata so bila pa malo odprta in Leopold je slišal, kako je pravil oče bolnici, da se je vrnil njiju sin, da je prosil odpuščanja, in hrepeneče pričakuje trenotka, da bo mogel govoriti * materjo. Ce se počuti dovolj močna, ga sprejeti? — Ko pa je Leopold zaslišal, s kako slabotnim, komai slišpim glasom, je izgovorila njegovo ime, se ni mogel več vzdržati, nič več premišljevati. Z urnimi koraki je hitel v sobo, v kateri se je imela ločiti od sveta tista oseba, ki je njega najbolj ljubila in koje brezmejno ljubezen je poplačeval on s črno nehvaležnost-in (Konec prih.) PODLISTEK. Izgubljeni sin. (Povest iz dijaškega življenja. Spisal Al. Leben). (DaljeJ « « * „Tega pogoja, oče, ne morem sprejeti!" „Zakaj ne?" „Moral bi se preveč sramovati." „Napačna je taka sramežljivost! Zanikern biti, krokati po gostilnah, zapravljati denar svojega očeta, tega pa se ne sramuješ? Ali bi bilo odkrito pobolj-Šanje tudi sramotno?" „Ne morem!" „Lahko, Če le hočeš. Pojdi sedaj in si premisli. Dam ti nekaj dni odloga, da se odločiš," „Kaj si naj pa vendar tu še premislim? Oče, Vi mi razdirate s tem moje ideale, mi jemljete navdušenost, ki me navdaja za moj narod, ako mi vsilite Vaše pogoje." . . „oaz sem svojo Željo izrekel!" — in Zdolski je zaloputnil vrata sobe ter odšel. Sedaj se dvigne mati raz stol ter proti s po-vzdignjenimi rokami svojega sina, naj sluša dobrohotne opomine očetove in naj ne napravlja ljubeči materi toliko bridkosti, pa naj postane zopet njen dobri otrok. „Leopold", klicala je, sklepajoč svoje roke, „ali nimaš nobenega usmiljenja z menoj?" „Ne razumem Vašega jadikovanja, mati! Vi vendar veste, kako Vas ljubim in kako ljubim tudi o-Četa. Vidva ne razumeta sedanjega Časa. Dandanes je svet Čisto drugačen. Živita na deželi ter mislita, da se mora svet po vaju ravnati. Pripoznam, da sem bil lahkomišljen, in v tem slučaju, ljuba mati, Vam obljubim, da hočem poravnati svoj pogrešek. To pa nima z mojimi življenskimi nazori, z mojimi političnimi ideali, prav nobenega stika. Oče ravna tako trdo z menoj ker noče razumeti duha sedanjega Časa." '„On ti želi le vse dobro! Jaz bi te gotovo zar govarjala pred njim, če pe bi bila prepričana, da ima popolnoma prav. Ubogaj, otrok moj! Najin namen je, rešiti te Ali naj Žrtvujem svoje življenje za-te? Vzemi ga, Leopold, toda zapusti ta nevarni pot, na katerem greš svoji pogubi nasprctti." „O, mati!" v .. 4 . . na Leopold! Ti trgaš svoji materi iz prs srce ki'bije edino-le za-te. Ah, ali morem še kaj več storiti za-te! Ce vstrajaš pri svojih zmotnih mislih, ' ne preostaja mi nič drugega, nego da molim zMe." IV, Leopold je zapustil brez vsakega uspeha, hišo svojih žalostnih starišev. Ko ga jie pri odhodu objela mati okrog vratu ter ga še enkrat prisrčno prosila, naj vendar izpolni očetove opravičene želje, rekel je, premagan od notranje ginjenosti: „Kolikor bo mogoče, bom storil!" Kaj pa je smatral za možno, ko se je vrnil nazaj v glavno mesto? „Znamenje časa vidiva žalibog na najinem, od narave tako dobrem otroku", reče Zdolski, ko je bil s svojo ženo zopet sam. Znamenje časa! — — —- Minuli so tedni, minuli so meseci, a od Leopolda ni bilo duha ne siuha. Mati te strašne negotovosti ni mogla vstrpeti Z moževim dovoljenjem je odpotovala v glavno mesto. Podala se je naravnost v hišo, kjer je Leopold stanoval pri neki zelo pošteni obitelji. Stanoval? Ne! Je bil pred dolgim časom stanoval. S strahom je izvedela, da je njen sin že zdav-no zapustil stanovanje, in še bolj se je prestrašila, ko so ji povedali, da Leopold niti ni več slušatelj na vseučilišču. Vsa potrta hiti usmiljenja vredna žena na policijsko ravnateljstvo, da bi tam kaj poizvedela po svojem sinu. Tukaj pa ji niso mogli dati druge izjave, nego da on sploh v glavnem mestu več ne biva. Kaj se je neki zgodilo ž njim? Ako bi bil Leopold si izprašal svojo vest, ako bi bil vse natančno premislil, kar je oče zahteval od njega, in ako bi se bil vdal materinim prošnjam — bi bilo moralo priti drugače. Namesto tega pa se je napolnilo njegovo srce z neko obupno nevoljo; preklinjal je svojo, ros Žalostno usodo, ki ga je pahnila od svojega očeta, ki je sicer vseskozi blaga duša, a toka sedanjega časa ne pozna. Lezel je v vedno večje in večje dolgove, in s tem seveda tudi v vedno večjo bedo. Njegovi tovariši so mu sicer pomagali, zmanjšati dolgove, pa samo za^ to, da se ne bi bil vdal svojemu „staremu". Čeravno si je Leopold izposodil denar z zagotovilom, da ga lahko vrne, kadar mu bo mogoče, ga je to posojilo silno peklo v srcu in sramoval se jo tako, da se je redkokdaj pokazal mod tovariši. Nairaj-ši si je poiskal kak samoten kraj, kjer je nemoten premišljeval svoje žalostno stanje. Spoznal je jasno, da mu ni mogoče nadaljevati svojih študij, ako se ne pokori volji očetovi. Stran 10, SIXTVÏiNSiQ GOSPGDRR. 9. maja 1912, & n Edina italers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobne Franc Strupi :: Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Pravzetje vseh steklarskih del pri cerkvah i«« priv. stavbah. 63 Utajsolidnejša in točna postrežba. Grahovka za muljavo (zelena krma) ter tudi navadni poljski grah priporoča 373 V-*'"-:"^' 'VS ' -"V-*" m trgovina z mešanim blagom in semeni v Mariboru. Tri krave, ki dobijo vsak dan „Vaccin" v; krmo, dajo toliko mleka, kakor drugače Štiri, ter ostanejo vedno zdrave in čvrste. Tri svinje t Na debele! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Goričar & Leskovšek J Zvezna trgovina Gralka ulica štsv. 7. (Goričar S Leshoiftk) C@8|e, ftotcivSka ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin****** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih s&ladov ter vseh tissovin za urade. ■J® se lahko z isto krmo odebeli, katero rabite drugače dve, če se dodaje dnevno nekaj r,Suilin-a", Tisti, ki hočejo svoje hleve obvarovati pred boleznimi, se za napredno živinorejo zanimajo, naj zahtevajo poučno knjigo od tovarne Mr. T. Paraskovich, nadvojvodski dvorni dobavatelj, Dunaj VL, MariahillerstraBe 51, Postfach B. 16,, ali od sledečih zalog: Gradec: Assr-mann Alojz. Laško: And. Elsbacher, Prevalje: Henrik Filipovski, Maribor: Silvester Fontana ml, Cmu: rek: Anton Freissmuth» Lipnica: Jos, Gschier, \Vil-don: Frano Haslinger. Spod, Dravograd: Friderik Hattenberger. Velikovec: J v an Kandutova vdova in sin. Ivnik: Kari Rieslinger. Beljak: Janez Klembas, Zeleni Travnik: Ferd, Koller. Celje: Anton Kolenc,. Radgona: Anton Korošec. Ernovž: Jos. Leitner. Celovec: Anton Ogris. Šmarje: Alojz Puher. Ptuj: J, Podgorelec. Podklošter: Alojz Schellander, Maren-berg: Jos. Schober. . P. VidlC & KOmp., t iubtlana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani strešnik — zakrivač s poševno obrezo in pri veznim nastavkom «sistem Marzola'. Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtama! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti 1 Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 485 Spretni zastopniki se iščejo. Anton Kocuvan v Celju, Ring št« 2 Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) za posteljno in telesno perilo in ieiaao robo za eele obleke. Bele vezane oblekce za Mrmance. Vzorci na vse strani so na razpolago poštnine prssto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo velik« zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rute, svilnate robce in Serpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšete najboljše, kakovosti, kravate, š»pote, moderen, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in druga ženska ročna dela. Na grobne vence in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi 405 Anton Kocuvan. za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska ntzpofeiljalna R. Stermecki v Celju št. 300« Vzorci na zahtevo poštnine prosto. M fll : ■ -■ • SÉa Jfc! ■ i J tx železnato kina-vii® n Hig'vn. nMtev* Dunaj 1906: Dri»?tta oi-lika in čutni diplom k *ifct< kolajni, :: Krepilno «redjm'o w slaWm®, ®»b-krvae in rekonvaf«.«strife Ponsnws* M ?o!jc do jedi, atrjo}« Siv«8 i» jpoonvi kri. Isboren okna. Nad 7000 ïàruv-'liâkifc tpričcv&l Tribsts-Baroolsu -tayi m « ?.8Siw?»fe * »uki«jio«kHo at 1 1 i K m y«S l 6 S ?M t« f* Trgovina s špecerijskim blagom Pozor Slovenci î Trgovina z moko in dež. pridelki Točna ir. solidna postrežba. Ivan .Ravnikar Celie, Graška cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ojzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih is oljnatih barv, čopičev, firneia in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Kmetje, pozor! Za praznike kupujte kmetje klobuke pri vitanjskem klobučarju V. Janko viS. Tam dobite ne samo lepe, ampak tudi zelo trpežne klobuke po nizki ceni. Poljski malec (gips) je najboljše gnojilo za polja in travnike. Se dobi pri Zaloga vsakovrstnih semen Na drotao na debelo. Zaloga rudninskih vodâ. "ii glavni zastop. 374 v Mariboru. Veletrgovina s ipecerijjo in x deželnimi pridelki iti x aezeinims prineim -------------—„..... .................. Anton Kolenc C^ prebiavska «m.«* iiISOQ 99- * Graška ulica št. 22. Na debelo! Na drobno! Pr-A rjari in ir/OVkVAT' da se mora blag0 kupovati rrdZeil jeiZgOVOl pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogaio in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrojen obtek. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naročila se izvršujejo z obratno poŠto. t ♦ Visoko cenjena, staroznana natronska kislina z izvrstnim okusom, nedoseženo čistostjo in veliko ogljenčeve kisline. prebiavska slatina čista, alkalična mineralna voda, zdravilna pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hrane, katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih boleznih. : : t t i t i preblavski vodni izvir vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna natronska k slin«, jo pripravna radi prijetnega okusa posebno za brizganje vina, za mešanje z sadnimi soki in je tudi brez vsake prmesi zelo izvrstra, okrej^čilna pijača. 361 I v vseh trgov iBah z mineralno I J/OPIVa «v vodo, lekarnah, špecerijskih trgovinah, kakor tudi po o&krbnifttvn StH- I denca v Prebiavi, Koroško. 2 t t