Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. ŠTEVILKA 65. JOLIET, ILLINOIS 13. JULIJA 1915 LETNIK XXIV, začasno zaustavili Avstro-Nemce na Poljskem. Nemčija pošilja še več vojaških krdel proti Rusiji, da dobi tam odločilno zmago, predno udari z večjo silo na icoze. Krvavi boji na zapadnem bojišču. Franc Italijani izgubili velekrižarko "Amalfi" in večdnevno bitko ob Soči. D«nHj, 8.jul (Cez London.) - Ge- ^aznanj]o.ab je da"eS objaviI sledeče včer' S°r^'Cein okrožju je sovražnik Prisili P°,nOVno naPadel, a je bil vedno okro** "miku- 0b srednji Soči in ški i • je vIadal in". Ob koro-* waio samo do "V •■ boji sT' "a julija 50 se obnovili od Trebinj'0g0rCi "a višinah vzhodno Ker so se njegovi proti- napadj d k ■ je: Vr^nik nC j) 3'-Ul' izjaloviIi> nas Je so" Napa(jV P°5kušal ponoči presenetiti. streljail->a Se pod našim topniškim tedaj 1 Jem poP°'noma ponesrečil. Od-J Je tamkaj p0p0ln mir. * Pcui'l0 ll, n'eih točkah fronte se ni pri-w v '»C važnega.'' ItaHjani strašno poraženi. ,i, If",--662 Sayville), 8. jul. - Bitka ^Sočj Se -Jani in. Avstrijci na fronti ob agenturo3C končaIa P° brzojavkah na JB|šnem ° za Pomorske novice v stra-^ Italijanki2" in ogromnih izgubah za Avstri?6' SO P° številu presegali ^Presta!, \taZmerju 4:1" Italijani so kimi , anojbombardirali s svojimi tež-Vij0j brP0Vl'' toda, kakor poročila pra-stna' po" vsafcega uspeha. Brezkori-lata streliva je bila ogromna. Avstrijci potopili križarko. I"f'n.loi; R • , nariCa -, 1 — Italijanska mor- «Jb0) ^ "trPe,a svojo prvo resno iz-čohi 'us° -C "eki avstrijski podmorski & malfi" 'pe.sno torpediral križarko "A-jjci kih soqV Jadranski morski ožini. Kamenih moz Posadke je bilo ■ je Jp <1ruga zavezniška vojna ladja, 1>1°rske - zrtev avstrijskega pod- 'fancoJ1 ?°lna' ko je bi,a sv°je dni *aieta v\ arka "Leon Gambetta" Jonskem morju. "Uh T iegetthoffov hodi po Adriji. čez Pariz, 8. jul. — Ita- A1 ^ % tQr ^'opna križarka "Amalfi" je neke Sna pogreznjena dav' < avstrijskem podmorskem vVv*? s.e je nahajala na pozvedo-tosadlf»Z"J1 V Sorcnji Adriji. Večji del C! Je t" rešen. . "Naše , na2na"iIo se glasi: 10 ^ jul r°dpvje je med zad zadnjo noč- .'edlo ofenz °žnjo v gorenji Adriji Slan1'"} ,zved|o ofenzivno pozve-. y VOltlin ..... " a j Ob ' "leiri nunji. !Vl torpedirana po ne-je knvVJSkem Podmorskem čolnu hi f.r«(lnp j Po&reznila na krmilno plat. j! Poveljnik velel moštvu, sko-astil ' je šel zadnji s krova, je A»ialfi' šele malo prej, nego se je potopila. Skoro vsi častniki in mornarji so bili rešeni." Na krovu imela do 700 mož. "Amalfi" je bila ena največjih italijanskih oklopnih križark, ker jo po tonski velikosti presega samo sestrska ladja "Pisa" za 200 ton. Na morje spuščena je bila šele leta 1908. Dolga je bila 426 čevljev. Njena posadka je bila v mirnem času 684 mož. Pulj, avstrijska pomorska trdnjava, leži ob gorenji Adriji, na južnem koncu Istre. Tam blizu je bila prejkone "Amalfi" potopljena. Avstrijski konzul izgnan. London, 8. jul. — Skaderski poro-čevavec Reuter's Tclegram-družbe naznanja, da sta bila avstrijski konzul in njegov štab izgnana iz Albanije ter spremljena do avstrijske meje. Vsi avstrijski podaniki in agenti, pravi poročevavec, se prijemajo in odpošiljajo na Črnogorsko v zapor. Albanci izročajo puške. Brzojavka iz Cetinja, Črna gora, Reuter's Telegram-družbi pravi danes: "Črnogorska oblastva, ki so pred kratkim prevzela v posest Skader, Albanija, so ukazala prebivavcem, izročiti vse orožje in strelivo, Vsled tega je bila izročena velika množina piišU in nabojev avstrijskega izvora, ki se uporabijo za oborožbo več tisoč Črnogorcev, ki se zdaj vračajo iz Amerike. Črnogorci poročajo zmago. Cetinje, čez London, 8. jul. — Vojni urad je izdal sledeče naznanilo: "Dne 4. in 5. julija so Avstrijci močno napadli črnogorske postojanke blizu Grahova, a vsi napadi so bili odbiti. "Odločno zanikamo poročilo, izhajajoče iz Dunaja, da so bile naše čete poražene v spopadu pri Trebinju. To je isti spopad z goriomenjenim. Naše čete se niso umeknile in so več nego obdržale vse točke." Italija se zopet pritožuje. Rim, 9. jul. — Pomorsko ministrstvo je prejelo vest, po kateri so Avstrijci s tisočerimi plavajočimi minami baje okužili Adrijo. Te mine žene morski tok iz Pulja proti jugu in do italijanske brežine. Eno teh min je včeraj zapazila neka ladja jadrnica na višini mesta Bari in 'jo raznesla s pušknimi streli. (Op. ur.: Ta bajka o minah ni seveda nič drugega, nego neroden poskus, prikriti nedelavnost italijanskega brodovja, ki je po potopu križarke "Amalfi" še bolj preplašeno. V resnici dokazuje delavnost avstrijskega bro dovja, kaki uspehi se lahko dosežejo v baje po minah okuženi Adriji, če se ima pogum.) 600 Italijanov padlo. Avstrijski glavni stan, 10. jul. — "Ob italijanski fronti pri Podgori in pri mostnem braniku v Gorici je bilo naštetih 600 padlih Italijanov." Zeppelini za Rim. Rim, 10. jul. — Nemški zeppelini so bili odposlani na avstrijsko brežino Jadranskega morja. Namen je, kakor poročajo, prodreti čez Apenine v Rim. Papež je odredil, naj svetilnic v Vatikanu ne prižigajo. Boj za Gorico. Rim, 10. jul. — Na tisoče ton kovine frči proti avstrijskim utrdbam ob Soči pri trdovratnem poskusu, prodreti v Gorico. Kralj Viktor Emanuel, v spremstvu svojega bratranca, vojvode d' Aosta, hiti gori in doli ob italijanski fronti, osebno vodeč topniško streljanje in osrčujoč svoje čete. Uradne brzojavke naznanjajo danes, da so italijanski zrakoplovci zopet bombardirali železniško postajo v Na-brežini. Posebna brzojavka "Tribuni" poroča da'nes, da Avstrijci utrjujejo svojo obrambno linijo v raztegu od Trsta dr Gradca in Dunaja, da se pripravijo za pričakovan italijanski naval. Z ruskega bojišča. London, 8. jul. — Na južnem Poljskem so Rusi, močno ojačeni z vojaki in topovi ter opirajoč se na svoje železnice in trdnjavi Ivangorod in Brest-Litovsk, zadržali avstro-nemški poskus, zajeti Varšavo od jugozapada. Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 8. jul. — Vojni urad je izdal sledeče uradno naznanilo: "Na Rusko-Poljskem, vzhodno od reke Visle, se vrši bitka. Številni lju-ti ruski napadi so bili krvavo odbiti. Pred protinapadi močnejših ruskih krdel, zbranih v zaščito Lublina, so se naše čete umeknile z obeh strani ceste na višine severno od Krasnika. "Zapadno od Visle je bilo nekaj ruskih prednjih postojank vzetih z naskokom." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 8. jul. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Sovražen napad iz smeri Kovna na Litvanskem je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Pri Stegni, severovzhodno od Przasnysza, je bilo nekaj ruskih okopov zavzetih in ob-držanih. "Sovražno prodiranje v okrožju Str-zegowa in Starosrebov, severovzhodno in vzhodno od Racionca, je bilo brezuspešno. Poskusi sovražnikovi, zavzeti grič 95, vzhodno od Dolowatke, ki smo ga zasedli včeraj, so se izjalovili." Rusi zaustavljajo Avstro-Nemce. Petrograd, 9. jul. — Vkljub vojaškim podjetjem ob severnih in zapad-nih frontah z neprestanimi napadi med Suwalki in reko Koljari, ter vkljub o- grnemško prodiranje ter celo začenjajo novo ofenzivo od svoje strani met Vislo in reko Wieprz, udarjajoč juživo od Lublina proti nemškim postojankam blizu Urzendorva, Buhave in Krasnika. Fronta, označena po teh točSah, je kakih dvajset milj južno od Lutjlina in Holma ter kakih trideset milji severovzhodno od Sandomira. Ali se vojna sreča preobrača? Nsmške čete so sedaj počivale več dnf i'ri teh točkah brez kake posebne izpr\.membe v položaju in njihovo prodiranje, ki je skoro dva meseca nepre-sta&j napredovalo, je zaustavljeno. '&i stanje, v zvezi z novo rusko o-Jenživno delavnostjo, pojasnjuje zaupanje med ruskimi opazovavci, da se naposled vojna sreča preobrača, in da je prišel pričakovani trenotek v pre-prečenje nadaljnjega nemškega navala. Avstrijsko uradno naznanilo. Djinaj, 9. jul. — Avstrijski vojni u-rad je nocoj izdal sledeče uradno naznanilo: "Ka ruskem bojnem torišču je splošni položaj na severovzhodu neizpre-meivien. Na Rusko-Poljskem, na višinah severno od Krasnika, se bojevanje vrši kakor prejšnje dneve. Skrajno (Juti ruski napadi na več točkah so b\li včeraj odbiti. Zapadno od Visle snu*' obdržali vse zavzete ruske prednje postojanke." Angležki o položaju. J.'^ndbn, 9. jul. — Naznanila v avstrijskih in nemških današnjih uradnih poročilih, da ni bilo nobene izpre membe v položaju na ruski fronti, tolmačijo tukaj v zmislu, da si nemške artn^de še niso opomogle od poraza, ki jim :ga so Rusi prizadeli severno od Krafhika, kjer nastopajo Avstrijci v zvez!i z maršalom von Mackensenom Negotovo je še, ali se namerava veliki xnez Nikolaj, vrhovni poveljnik rusichi ct;!, končno "ustanoviti na svb-jih sedanjih linijah, ali umekniti do reke Bug, kar bi utegnilo pomeniti zapustitev Varšave. Vojaški veščaki pravijo, da je to brez dvoma odvisno od njegovih zalog streliva, ki jih sedaj dobiva skoz Arhangel in ki jih nemški podmorski čolni poskušajo pretrgati Bitka pri Krasniku. Avstrijski glavni stan, 10. jul. Hudo bojevanje v bitki blizu Krasnika na Poljskem se nadaljuje z nezmanjšano silo, a še ni doseglo odločilne točke. Nič važnega se ni pripetilo drugje ob ruski fronti. Nemško uradno naznanilo. Podlegel tretjemu napadu mrtvouda v hiši svojega brata v mestu Rochester, N. Y. Velikanske priprave za pogrebno svečanost, ki bo v Chicagu v četrtek. Rochester, N. Y., 10. jul. — Chica-ški nadškof James Edward Quigley je umrl danes popoludne ob 5. uri 20 minut v stanovanju svojega brata tukaj, policijskega načelnika Joseph M. Quig-leya. Tam, kjer je prebil svoja otroška leta, v hiši svojega brata v Rochestru, X. Y., je priljubljeni in velečastiti cerkveni knez, nadškof James Edward Quigley iz Chicaga, dokončal svoje Berlin, 10. jul. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo: "Na Rusko-Poljskem je bil ruski na pad blizu Osovjeca odbit. Na južnem Poljskem in Gališkem je položaj nem škili čet neizpremenjen." Velike ruske izgube. Črnovice, 10. jul. — Vsled svojih velikih izgub na fronti v Bukovini in ob Dniestru so Rusi pred kratkim prosili za štiriurno premirje v svrho. da pokopljejo svoje mrtvece. To je bilo dovoljeno. Rusi ob Dniestru so zelo trpeli od avstro-ogrskega topniškega streljanja in se na več točkah umaknili več milj čez reko. H SVOBODE NA SVOJEM POTOVANJU IZ PHILADELPHIJE, PA„ V SAN FRANCISCO, CAL. sliki je videti Zvon svobode, pennsylvanijsko poslopje v panamo-pacifiškl razstavi, kjer bode zvon po-Phij > ni,td svojim bivanjem v San Francisctt, in pot, po kateri se zdaj pelje preko celine. Odpotoval je iz Phila-' e' pa., dne 5. julija in pride v San Francisco ob 6. uri popoludne 16. julija. Nadškof Quigley zaspal v Gospodu. UMRL V 60. LETU STAROSTI. J&m£&ntzna/» QW&U& pozemsko življenje včeraj popoludne ob S:20. Skoro tri dni pred svojo smrtjo je bil nadškof brez zavesti in je izdihnil vpričo svojih sorodnikov, ki so bi^i zbrani ob smrtni postelji izza trenot-ka, ko so zdravniki opustili upanje na njegovo ozdravljenje, in sicer policijski načelnik Quigley, gospa Quigley, Sister Vincent de Paul iz Ogdens-burga, N. Y., sestra, ki je članica reda Sivih nun,-in dva nečaka, Rev. Raymond Quigley in Rev. John E. Mas-seth. Poleg teh so bili v zadnji uri navzoči kancelar chicaške nadškofije E. F. Hoban, škof llickey in Anton Czarnecki, ožji prijatelj nadškofov. Kot uradni vzrok smrti je naveden napad mrtvouda s pljučnico in srčno vodenico. Ob razglašenju smrti cerkvenega kneza so zazvonili zvonovi vseh cerkva. Mrliča denejo na mrtvaški oder v katedrali sv. Patricka in člani Vitezov sv. Janeza prevzamejo častno stražo in spremijo mrtveca iz katedrala do vlaka, ki ga prepelje v Chicago v ponedeljek popoludne. Pogrebna svečanost se bo vršila v četrtek v Chicagu v katedrali Svetega Imena in odondod na Mt. Carmel-po-kopališče, kjer bo truplo dejano v mavzolej, ki vsebuje ostanke prednika pokojnikovega, nadškofa Feehana in drugih cerkvenih knezov. Trije napadi mrtvouda. Ob njegovem posetu Washingtona je nadškofa zadela kap prvikrat dne 5. majnika in v drugič dne 28. junija in v tretjič dne 1. julija. , Potem se je pojavila pljučnica in nazadnje srčna vodenica. Prepeljali so nadškofa v Washingtonu v bolnišnico george-townske univerze, in ko se je ukrepil od prve kapi, se je hotel podati čez Atlantic City v svoje letovišče blizu Chautauque, N. Y., ali po dvotedenskem bivanju v Atlantic City je bolnik spoznal, da se bliža konec in je prosil, naj ga prepeljejo v Rochester v -hišo njegovega brata, kar se je tudi zgodilo. Dne 2. julija se je tako ukrepil, da je spoznal okoli stoječe in govoril ž njimi. Ko se je zopet zavedel, je prosil svoje prijatelje, naj molijo zanj. Pokojnik bil velepriljubljen. Nadškof Quigley je bil duhovnik visoke pomembe in njegovo smrt bodo kar najgloblje obžalovali katoličani vseh narodnosti. Bil je iz vseh dežel semkaj priseljenim ne le dušni pastir, marveč tudi državljanski učitelj, ki je napravljal iz njih prave Američane s pomočjo ene stvari, ki so jo imeli v tuji deželi vkupno, s pomočjo svete vere. Bil je znamenit mož, morda najznamenitejši vseh katoliških prelatov, mož velikega znanja, mnogin talentov, človekoljub, diplomat, poznavatelj ljudi, vodja in voditelj, moder cerkveni knez. Njegova nadarjenost za jezika ga je napravila ljubljenca vseh podložnih mu občin. Ljubili »o ga Italijani Slovani, in predvsem Poljaki, ki jim je bil bolj krajevni duhovnik, nego cerkveni knez. Kratek življenjepis. James Edward Quigley je bil rojen v vasi Oshawa, Ontario, dne 15. okt. 1855. Njegovi starši so prišli v Ameriko iz Irskega leta 1847. Ko je bil "Jimmy", kakor je bil znan v mladih letih, še otrok v naročju — najmlajši razun enega od sedmerih otrok — so se njegovi starši preselili v Limo, N. Y., kjer so živeli tri leta, in potem v Rochester, kjer je gospa Quigley bivala do svoje smrti leta 1908, v starosti 88 let. Nadškofov oče je bil dolgo let kontraktor in stavbenik v Rochestru; umrl je leta 1899., kmalu potem, ko je bil njegov sin posvečen v škofa v Buffalu. Kot bogoslovec Z zapadnega bojišča. je mladi James Edward Quigley študiral na univerzi v Inomostu na Tirolskem in potem še v Rimu, kjer je bil leta 1879. povišan v doktorja bogoslovja. Ko se je vrnil v Ameriko, je najprej pet let pastiroval v borni župniji Attica, N. Y. Nadškofom je bil imenovan dne 15. dec. 1902, kot naslednik nadškofa P. A. Feehana. Kot nadškof je skrbel posebno za cerkve in šole. London, 8. jul. — Da so Nemci za-zeli 100 yardov okopov severno od n . . ... OJIUV.1 IAIVVVII ibhjvj " postaje Souchez, priznava nocojšnje riškemu poslanikU) je: naznanilo irancoskega vojnega urada., ^ _ Qbnovlj eno zagotovilo, da Nemški odgovor. Berlin, 9. jul., čez London, 10. jul., 2:37 zj. — Nemška ponudba, utelešena v odgovoru,na noto Združenih Držav glede potopa "Lusitanije" in vojskovanja s podmorskimi čolni, ki je bil snoči izročen James W. Gerardu, ame- da so njegove čete usmrtile 2,000 in ujele 3,000 Zapatistov. Washington, D. C., 10. jul. — General Gonzales je zavzel in zasedel Mexico City, kakor so nocoj naznanili Car. ranzovi uradniki ameriškim konzularnim častnikom v Vera Cruzu, ki so brzojavili semkaj. Uradno nemško naznanilo pa poroča ... , ,. . ... .___• • . , , , ..' , ameriške ladje v zakoniti trgovini ne zavzetje 800 yardov francoskih oko-1, . ,, ... .. r a , o , .'bodo nadlegovane, niti življenja Ame pov okrog Soucheza na ozemlju, prej zavzetem po Francozih. Nemško na- znanilo pravi, da je bilo vseh 800 yardov zavzetih s protinapadom. Francozi zmagali v Vogezih. London, 9. jul. — Ljuti boji se nadaljujejo na več točkah zapadne fronte. Angleži poročajo odbitje vseh nemških protinapadov, podjetih v priza-devi, zopet pridobiti izgubljene okope severno od Ypresa, in naznanjajo, da je bila angleška pridobitev raztegnjena, in da so bile nemške izgube velike. Francozi poročajo uspeh v Vogezih, kjer so napredovali 700 yardov na fronti 600 yardov in ujeli nad 800 nera-njenih Nemcev. Ta zmaga je videti najvažnejša na zapadni fronti izza nekaj mesecev. Nemci poročajo odbitje francoskih napadov pri Souchezu in trdijo, da so nemške čete napredovale v okrožju Woevre, kjer so baje zavzeli nekaj o-kopov in ujeli 250 mož. (Nadaljevanje na 2. strani.) ričanov na nevtralnih ladjah ogrožana. Drugič — Da bo nemškim podmorskim čolnom naročeno, dovoljevati a-meriškim potniškim ladjam prost in varen prehod, zato pa Nemčija trdno upa, da bo ameriška vlada gledala na to, da te ladje ne bodo vozile tihotapskega blaga; take ladje imajo biti o-premljene z razločnimi znaki, a njihov prihod se ima v primernem času vnaprej naznaniti. Ista predpravica je raztegnjena na prilično število nevtralnih potniških ladij pod ameriško zastavo, in če bo število tako razpoložnih ladij za potniško službo neprimerno, je Nemčija voljna dovoliti Ameriki, da postavi šti ri .sovražne potniške parnike podi ameriško zastavo za plovnjo med Severno Ameriko in Evropo pod istimi pogoji. Carranza zmagal. Vera Cruz, 10. jul. — Mesto Mexico je zavzeto. General Gonzales je danes popoludne naznanil generalu Carranzi, MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. • Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jam-čeno. Najnižje cene: S kron pošljemo za........$ .85 10 " " " ..... 25 " 50 " " 100 • " 500 " " "..... 1000 " " " ........ 1.65 " ........ 4.05 " "........ 8.05 " ........ 16.00 "........ 79.50 " "........ 159.00 Pri teh cenah je poštnina že vriču-nana. Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Mone» Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti * stari domovini. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois. Y Amerikanski Slovenec Ustanovljen I. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene'države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 12. jul. — Smrt veleča-stitega nadškofa chicaškega je vzbudila splošno sožalje tudi v naši naselbini. Saj se je pokojni cerkveni knez Quigley mudil večkrat med nami, zadnjikrat povodom smrti Rev. John Kranjca, našega župnika, ko se je udeležil pogrebne svečanosti v naši cerkvi sv. Jožefa dne 16. februarja t. 1. Kdo bi si bil tedaj mislil, da bo čvrstega in na videz zdravega moža tako hitro pograbila smrti Kakor hrast je bil videti krepak sredi februarja, a že v majniku je ta hrast zadela kap, in danes je že mrtev. Katoličani vseh narodnosti žalujejo za njim, in še posebno vsi slovanski verni priseljenci, ki jih je ljubil z očetovskim srcem. Vsem ostane v trajnem in hvaležnem spominu. — W. C. U. • Jolietske podružnice Zapadne Katoliške Unije (Western Catholic Union) se pripravljajo na svoj veliki dan, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 18. julija, kakor smo na kratko že poročali. Slavnosti se bodo vršile dopoludne in popoludne. Dopoldanska parada, z oddelkom policajev na čelu, se prične pri nemški katoliški cerkvi sv. Janeza Krst., na voglu Hickory in Division streetov, ob 9:30 tiri. Vodila bosta parado St. Francis Drill Team in sv. Martina slovenska podružnica št. 80. Korakali bodo po Hickory streetu južno do Jefferson streeta in potem do Bluff streeta, kjer sc pridružita podružnici sv. Nikolaja in sv. Patricka. Pri sodišču (court house) se pridružita paradi podružnici Sv. Srca in Sv. Jakoba, nakar odkorakajo do italijanske cerkve sv. Antona, kjef se jim pridružita italijanski podružnici. Vsa parada se bode potem pomikala severno po Scott streetu do Clay streeta in potem v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer bo slovesna velika sv. maša ob 10:30 uri. Rev. , Father Bernard, O. F. M., bo imel cerkveni govor. Popoludne bode velika slavnost v Theiler's parku, kjer bo člane jolietskih podružnic W. C. U. nagovoril F. Win. Heckenkamp ml. iz mesta Quincy, glavni predsednik Zapadne Katoliške Unije. Gospe bodo postregle z luneheonom v parku ob 1. uri. Po predsednika Heckenkampa nagovoru bo W. C. U. Glee Club zapel več komadov. Vseh slavnosti se udeleži najmanj 800,članov Zapadne Kat. Unije. — Petdesetletnica samostana sv. Frančiška. Pred petdesetimi leti so štiri frančiškanke ustanovile prvi frančiškanski samostan v državi Illinois, v Jolietu. Prihodnjega avgusta petdeset let pozneje bo občina skoro sto redovnic obhajala zlato obletnico u-stanovitve samostana sv. Frančiška, enega največjih frančiškanskih samostanov v Združenih Državah. Obhajala se bode petdesetletnica v Jolietu štiri dni, 2., 3., 4. in 5. avgusta. Četveri škofje bodo maševali na razne dni proslave zlatega jubileja. Več o tem še naznanimo. — G. Josip Legan, član saloonarske tvrdke Petric & Legan, Indiana st., je srečno prestal skrajno nevarno in mučno bolezen, ki se mu je razvila iz rev-matizma. Vstal je iz bolniške postelje že pred par tedni in zopet vestno opravlja svoje posle, dasi še bolj počasi, ker se še ni popolnoma ukrepi:. Bil je na smrt bolan, in so zdravniki skoraj obupali nad njim. Zato so zdaj vsi njegovi nešteti prijatelji in znanci tem bolj veseli, da je vedno veseli Joe zopet okreval. — G. Frank Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., je snoči odpotoval po svojih opravkih v Calumet in druga mesta po Micliiganu in Minnesoti. — Nezgode. Ponesrečil se je na roko pri delu v tovarni g. Jos. Barbich. —V Fox plantu je padlo železo na desno nogo g. Johnu D. Kren. — V svojem domu leži bolan na prehladu g. Frank Kožar. Nadejati se je, da vsi tri kmalu ozdravijo. — Nova povest. V prihodnji št. A. S. pričnemo priobčevati novo povest, in sicer roman "Ponižani in razžaljeni", ki ga je spisal slavni ruski pisatelj F. M. Dostojevskij. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Bosič Stevo, Čurman Frank, Kastigar Frances, Pudlo John. Bradley, 111., 12. jul. — Tu sta vstopila v zakonski stan g. Matevž Škul in gdč. Frances Nose. Bilo srečno! O PRVEM POMORSKEM SPOPADU Z ITALIJANI. ZANIMIVE PODROBNOSTI. Šibeniška "Hrvatska Misao" priob-čuje naslednji zanimivi opis prvega popada naše mornarice z Italijani. Prvi napad našega brodovja na italijansko obal od Benetk do Barlette je odjeknil v celi državi z radostnim odmevom. Neka prelest, pretkana s ponosom na našo junaško mornarico in z upanjem na končni uspeh, je za-valovila po žilah monarhije, in z enega konca do drugega so vzklikala srca, ko se je raznesel glas o prvem uspehu: Ura! Živila mornarica! Slava Teget-hoffu! Dol izdajniška Italija! Podrobnosti o napadu se morejo podati samo v toliko, v kolikor se ne križajo z vojaškimi razlogi. Prvi napad na morju so vodile hrvaške mišice, tako da se bo Italijanom gotovo oživil spomin na ono dobo, ko je bil Hrvat, zlasti oni iz Like, bavbav, strašilo, s katerim so Italijanke plašile svojo deco. Sredi gluhe noči, še preden se je pojavila zora prvega vojnega dne, je hrvaška noga stopila na italijanska tla v Manfredoniji. Bil je to poveljnik (ime ladje zaplenjeno. Op. ur.) fregatni kapitan gospod Janko Vuko-vič pl. Podkapelski, sin naše Like, junaške zunanjosti, v najboljši moški dobi 44 let. Srečal se je na obali z nekim meščanom. "Kje je, prosim," — vpraša v čisti italijanščini — "opštni urad?" "Gospod," — se je glasil odgovor, ki ga je spremljala kretnja z roko — "evo tamkaj." "In železniški kolodvor?" "Tu in tu." Ni pretekla minuta, kokManfredonec preplašen obstoji in posluša grmenje topov in gleda učinke njihovega delovanja na pošti in na kolodvoru. Ta Manfredonec menda pač ni vedel, da se je vojna že začela, kakor tega niso vedele mnogoštevilne čožot-ske ladje, ki so ribarile ono noč in prihajale k našim vojnim ladjam ponujat na prodaj ribe. "Hodite!" —je odmeval poveljnikov glas. — "V vojni smol" "Ej, v kakšni vojni," so odgovarjali Čožoti, "to ni mogoče, da bi med Italijo in Avstrijo došlo do vojne." In na noben način ni bilo mogoče uveriti Čožotov, da je vojna že izbruhnila ter so še tem strastneje ponujali ribe. Šele, ko je komandant izpalil iz revolverja nekaj strelov v zrak, da jih preplaši, so se Čožoti, dasi neradi, u-maknili. (Zaplenjeno. Op. ur.) potopljeni rtišilec "Turbine", dokler ni zapazil, s kakšno namero prihajajo tje-kaj naše ladje. Po vsej priliki mu ni bila v redu naprava za brezžično brzo-javljenje. Ko je strel z naše strani pogodil "Turbino" v strojarno, so zajeknili obupni klici: "Aiuto! Aiuto!" (Na pomoč!) Šele čez nekaj časa se je na jamboru zadetega rušilca opazila bela zastava, znak predaje, ki jo je bil nekaj časa zakrival dim. S "Turbine" so spustili čolne in poskakali v morje, nakar so jim naši vrgli rešilne pasove ter se je moglo rešiti 35 do 50 mož posadke, med njimi poveljnik ladje. V daljavi sta se prikazali dve italijanski križarki, nakar se je moralo reševalno delo ustaviti (Zaplenjeno. Op. ur.). Med ujetniki so tudi ranjenci; eden izmed njih je bil jako težko ranjen ter je včeraj umrl. Tudi poveljnik je lahko ranjen, in sicer ga je po licu o- pekla para vsled eksplozije. Vsi ujetniki, tako častniki kakor moštvo, so polni hvale o postopanju naših z njimi. Naši so jih oblekli, okrepčali z jedjo in pijačo. Ujetniki izjavljajo, da ni res, da bi bilo ljudstvo v Italiji za vojno; vojno hočejo oni, ki ne pojdejo vanjo in ki nikdar niso izkusili njene grenkosti. Italijani odpeljali dekana iz Kobarida. Nemški listi in po njih tudi mi, so te dni poročali, da so Italijani odpeljali župnika iz Caporetto, ker so sumili, da je v zvezi z avstrijskimi četami. "Reichspost" poroča, da so ga Italijani ustrelili. "Caposetto" je slovenski Kobarid. Ondi je bil za dekana in župnika častitljivi 7lletni Starček č. g. Jurij Peternel, konsistorijalni svetnik in vitez Franc Jožefovega reda. GARIBALDIJEV BOJ PROTI TIROLSKI LETA 1865. Voditelj italijanskih četašev Garibaldi je s svojimi prostovoljci poizkusil udreti na Tirolsko na ravno tistem mestu, kjer se je tudi v tej vojni izvršil prvi sunek, namreč v L-edroško dolino proti Čoldinu. Brambo Tirolske je vodil tedaj Kuhn pl. Kuhnenfeld (umrl 1896.). Na razpolago je imel poleg 4400 deželnih strelcev krog 12,-000 mož rednih čet z 82 topovi, ki jih je kot "taktične rezerve" razpostavil spredaj v štirih odsekih zapadne in južne meje (Gardsko jezero in Ledro-ška dolina Judikarije, Sulzberg in Monsberg in Vintschgau), medtem ko sta brigadi gm. Kainza in polkovnika Mon.tluisanta stali kot "strategične rezerve" v dolini Adiže krog Tridenta. V staroizkušeni zvestobi je vstala tirolska .črna vojska pod podmaršalom grofom Ivanom Castiglione z nad 42,-000 mož. Garibaldi je ameraval glavni sunek proti Judikarijam, da bi skozi dolino Ledra čez Ampolo in Condino1 prišel do Tridenta; cesarske moči na Stilfzerskem sedlu in Tonalu pa naj bi se zadrževale z navideznimi sunki. Kuhn je zamislil brambo tako-le: Vpadlega sovražnika naj bi primerno potisnjeni oddelek tako dolgo zadrževal, da bi mogla strategična rezerva priti na pomoč. Garibaldi je otvoril sovražnosti z /nasilnim poizvedovanjem v dolini Chiesa, potisnil (25. junija) avstrijske predstraže s kaffarske-ga mostu (na severnem koncu idrske-ga jezera) nazaj, se pa radi poročil pri Custozzi s svojo četo umaknil zopet nazaj na jugozapadni konec Gar-skega jezera (Desenzano in Lonato). Zato je pa Kuhn v mali vojni prešel k napadu in v bojih na Monte Suello in pri Vezzi (3. in 4. julija) rdečesrajč-nika krvavo potolkel. Nato je Garibaldi svoje moči zopet polagoma potiskal proti Ledroški dolini in Judikarijam, a zadel na proti-sunek cesarskih. Pri mostu Cimegro (16. julija) so bili njegovi prostovoljci pognani v beg; edinole mali fort Gli-gerti v Ampolski dolini je postal po štiridnevnem obstreljevanju (stala sta dva topova proti 12) plen Garibaldin-cev. Ponovni Garibaldijevi ofenzivi v dolini Chisa in Ledra je Kuhn ustavil v krvavem boju pri Bezzecci (21. julija); še se hrani v muzeju "Ferdinandeum" v Inomostu takrat uplenjeni stol, na katerem so prenašali Garibaldija. Istega dne so bile prostovoljške čete poražene pri Condinu. Khunova strategija je bila poplačana. Sicer je ponovno prišlo do majhnih bojev; Garibal-dijev napad na Rivo je obrezuspešila cesarska flotilja na Gardskem jezeru, ki se je tudi proti italijanskim topni-čarkam krepko držala. Od te strani ni pretila deželi nobena resna nevarnost več. -Drugačen je bil položaj vzhodno od Tridenta. Dogodki na Češkem, Kraljevi Gradec, so cesarja prisilili, da zmanjšo južno armado; od treh armadnih zborov je ostal razen trdiijavskih posadk le še 7. zbor pod-maršala Marojčiča na Beneškem, ki se je postavil ob soški črti. Vse to je opogumilo Viktorja Emauuela za nov napad. Medtem ko naj bi italijansko brodovje v Adriji izsililo ročno zastavo, je bil manjši italijanski armadi namenjena osvojitev južnih Tirol in Trsta; za zavzetje trdnjav in zavarovanje operacijske črte so izbrali 1. in 3. zbor. Pri Padovi je italijanski voditelj Cial-dini razdelil svojo moč in ukazal generalom Medici, da prodre skozi Lu-gansko dolino proti Tridentu. Dejansko se mu je po več dneh posrečilo, da je potisnil nazaj majhni avstrijski oddelek pod majorjem Pichlerjem; 23. julija je stal Medici pri Levicu v lepi nadi, da bo naslednji (lan gospodar Tridenta; toda Kuhn je bil odločen, da drži Trident do skrajnosti in napravi iz njega drugo Saragosso. Medici je poizkušal, da bi z denarjem podkupil kmečko prebivalstvo, da bi razdrlo železniško progo v Verono, a zaman. V Sordski dolini je prišlo 25. julija pri Vigolu še do boja, ki je bil za vpad-nike poln izgub. Nadaljnjim bojem je napravilo konec premirje v Nikdls-burgu. VOJNOPOŠTNO PISMO Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. V "Grazer Volksblattu" in v dunajski "Reichsposti" čitamo: Kadetni aspirant Feliks Kern piše o prvih bojih na italijanskem bojišču: "1. junija. Zunaj ognjene črte sem zopet. To je bilo lepo vreme, ki ga delajo Italijani s svojimi težkimi topovi, a pomagalo jim pa ni prav nič. Kmalu po dohodu smo prišli v rojno črto. Italijani so vzeli ravno gotove točke močno na muho. Neko postojanko, katero so imele zasedeno čete naše brigade, so naskočili nič manj nego petkrat. Ko so prišli zadnjič, je bilo našim pre-neumno in napravili smo protinaskok, ki je sijajno izpadel. Na to postojanko so streljali štiri dni s svojo težko artiljerijo (22 cm). Izstrelki so kar deževali. Bilo je grozljivo. Naši so se krepko držali. V več vrstah zaporedoma so vedno iznova prihajali Italijani. S klici "Evviva" in "Evviva Savoya" so hoteli udreti v našo postojanko. Sprejel jih je uničujoč ogeni in jih prisilil, da so se umaknili. Tedaj smo bili izmenjani in drug£ čete drže postojanke. Do danes niso prišli Italijani niti za korak naprej. Predvsem so naše postojanke dobre in vse je izvrstno organizirano. Tu je oskrba brez najmanjše graje. Izvrstni voditelji stoje na čelu, do katerih imajo čete veliko, zaupanje. Duh čet je isto-tako izvrsten. Posebno naši vojaki, Dalmatinci, gredo s pravim navdušenjem v boj. Saj branijo dobesedno svojo lastno domovino. Ko se je reklo, da gre proti Italiji, so se priglasili n. pr. od moje stotnije vsi, razen enega, ki je bil težko bolan. Osem ma-rodnili. ki bi bili imeli ostati na mestu, je postalo namali zdravih. Med jako napornimi marši in utrudljivo vožnjo na železnici ni niti eden obolel v celem bataljonu. Nihče ni hotel biti bolan. Vse se bori z enakim navdušenjem: Nemci, Hrvati, Slovenci in Čehi. Proti nam pošiljajo sedaj najboljše čete, skoraj same alpince. Sodbe o italijanski armadi so zelo različne. Podcenjeval jih ne bo nihče. Iz prvih bojev, v katerih se vsekakor niso posebno izkazali, še ni mogoče skleniti splošne sodbe. Mi pričakujemo s polnim zaupanjem in pogumom bodočih dogodkov. (Nadaljevanje s 1. strani.) V Dardanelah. Carigrad, 8. jul. — Turško vojno mmisterstvo je danes izdalo sledeče naznanilo: "Na dardanelski fronti je naše topništvo bombardiralo sovražne posto-janske blizu Avi Burnu in povzročilo veliko škodo. Napadi od strani po-zvedovalnih divizij blizu Seddul Bahr so bili odbiti po naših četah s težkimi izgubami. "Ena naših anatolskih obrežnih baterij je začela streljati na sovražne postojanke, med tem ko se je sovražnik bavil s čolni in malimi pomožnimi kri-žarkami, "Bomba, spuščena na sovražen bataljon, je povzročilo veliko zmedo in težke izgube. Neko sovražnikovo skladišče za strelivo so naše baterije razstrelile." Položaj v Carigradu brezupen. Rim, 9. jul. — Iz diplomatskih virov poročajo, da je položaj v Carigradu skrajno razburljiv. Mesto je prenapolnjeno z 90.000 ranjenci s poluotoka Gallipoli in število narašča vsak dan. Turški vojaki se protivijo boju, ker so prepričani, da je izsiljenje Dardanel neizogibno in zato nadaljnji odpor brezkoristen. Ojačenja iz Smyrne br-zo odpošiljajo na Gallipoli, in vojaki se jočejo, ko se izkrcav&jo na boj. Morijo nemške častnike. Po tem poročilu so Turki hladnokrvno umorili več nego sto nemških častnikov, vštevši polkovnika von Leip-zinga, nemškega vojaškega pribočnika. Nemški častniki se baje radovoljno zglašajo za službo s turškimi četami v Lybiji v svrlio, da zapuste Turčijo, kjer se čutijo v nevarnosti. Grabež (graft) na veliko prevladuje v turški vladi, in Nemci ga pripuščajo, ker čutijo, da se bliža konec njihove oblasti na Turškem. Sultanovo bolezen pripisujejo zastrupljenju, in verjetno je, da izbruhne revolucija, če sultan umre. Streliva primanjkuje. Pomanjkanje streliva je postalo tako Občutno, da je stiska največja, in zaveznikom prijazna stranka narašča v moči in odkrito priporoča sklenitev posebnega miru. Oblast Envir paše izginja tako zelo, da je agitacija proti vojni neovirana in so poslanci zaveznikov v svojem delu uspešni in nemoteni. Neredno prebavljanje. Dobro veste kako hudo je človeku, če njegov sistem ni v redu. Čitajte kaj nam je pisal Mr. Matt. Podobnik iz Oregon, 111. pred kratkim: "Zelitn se zahvaliti Vam za Severov Zelocjčni Grenčec. Trpel sem na želodcu dolgo časa, ker ni mogel prebavljati, a potem ko sem začel rabiti Severov Želodčni Grenčec, je nadloga izginila." — Severov Želodčni Grenčec je izvrstno zdravilo za okrepčanje onemoglega želodca in odstranjenje neprebavnosti, za pridobitev okusa, odstranitev riga-nja in zabasanosti. Slabotni ljudje, posebno ženske, najdejo brzo pomoč v njem. Slučajna doza bo okrepčala tudi zdrave ljudi. Cena 50c in $1.00. Naprodaj v vseh lekarnah ali pa se pošlje naravnost od W; F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Tu. July. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. Ako hočete streho popraviti po za mal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT aiid GRAVEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. -VELIKA PONUDBA1 Spred.i del Neko šlfatljice vredea Jc. v I«!«'" Celi ItnpsD rreden 1 ceat« » f«t«r" Jim1- Oli kuponi ■■> tprtdoji deli ikatljic Imajo iito"1_(|1 St jil Uhko izmenja gotovino ali rrfdne pf« ( (Ta pogodba usaane 31. deccmbra P Lonllard Co.. Inc.. New York Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnic« «,000,000 kron. Prihranki 786,OM kr«* Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotom, Ljubljani, Metkovifc* t Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru, Vs; i naj Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vredno**" nostne papirje in daje informacije vseh vrst Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bo«b° i in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo« Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. ffilififfiS^ifi^ffiffiSfiffiffiSffiiHifiiSai^ififfiHiiH.Sfi^' Bnchanan-Daley Co« Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu fredno naroČite dobite našo cen« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški Ustanovljen L 1895. Anton Nemanich in Si*1 1002 N. Chicago Street Kotijuštillca na 205-207 Ohio St.. Joliet* H ' * Priporoča slavnemu občinstvu »voj saved, ki je eden ^ ^f Mestu; ima lastno zasebno ambulance, ki je najlepia ▼ j«1'*** tvaike vozove in k«čije. Na po sive M pe.luii vsak bi prasči ta p*daer«-Kadar rabite kaj t maii >tr*to sc »ciaaaKt aH »U<«Mjt«-Mi. 2575 jm N. W. 344. Na« UUmM m rmi Ms v* m 31 mrmmtf. Union Coal & Transfer O (U CA88 STRUT, JOLIIT, IU" Piano and Furniture slov Piše «0v. Sic, ki , ol j Je uPr Par io, rod 2 1; lin do, to vil; «V( f0, Je 2t sta ff,*0 too Pr, la H h ie Sf, SI Ki ki Pi M či 1| i< Chicago telefon 4313. Northwestern Podpirajte trgovce, kateri imajo o*1*5 v Amer. Slovencu. sv. Družine (THE HOLY VZs&m državah FAMILY SOCIETY) SEVERKE AMERIKRAH ^ JOLIET. ILL. WSJ RUŽBIN0 GE3L0: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE." novembra 1911 14. maja 1915 ^^ S I GLAVNI ODBOR: redsed.-Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpreti,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. aP's.-A. Neraanich, Jr., Joliet, 111. ■ Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. ft' NADZORNI ODBOR: 1 Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. ifj FINANČNI IN POROTNI ODBOR: tephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. Vsa • : nai ln denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naJ Pošljejo na 1. porotnika. bodi tir0, Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi D S D ZaVC IUinois s 8" udi ob°jega spola- !. do 55 1 sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od °b pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. p°P°lno SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana listi vsoto tal™; ■ •' • - ■'■ , < B , doval, da bi občinstvo v slučaju potre- redu in snreiet SP7emU,m S1Cer Se 1Stl dan' k0 50 vse tozadevne be smeIo telefonično klicati ^ž bol- tine v rM • J po IZPLA^n'" Sprejete v uradu-Za JE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), i za p0°DP00,Ino .izS°bo vida na enem očesu vsoto $100.00; za iz^o _/Zgub.° vida na obeh očesih vsoto $250.00; in sicer: za iz^.u" e"e roke nad zapestjem vsoto $100.00; i ;zi?° obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; s 00 ene noge nad členkom vsoto $100.00; za za 7" tIic n za bgub °beh nad ,členki vsoto $250.00; Za 'zgub° naj'manj štirih Prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; . Za zlomi i ° naJmanJ štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; delo. nrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- 86 '^ča vs JE 5A OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer *n!tratno on« • •^5U'00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za beračijo na kili ali vtrganjem. . * Poškodi ti VeVazPiše j,]""15 in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-• ati Poškod t-ajnik ,na vse člane (ice) primeren asesment kadar je treba iz-izPlačiIa 2, ° nine a'i operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in " operacije. lih C. S. "S Si-) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in D. p0, . . . . _____ Člani(;c eg vtCga Plačujejo Društva bolniško podporo. °Zlr°m na V5P'acai° s'edeči asesment z ozirom na starost ob vsoto zavarovalnine: pristopu in z Razred 1 2 "' 3 "' 4 5 "• 6 7 8 "'• Za $250.00: Starost. 16—20 . 20-25 . 25-30 . 30—35 . 35—40 . 40-45 . 45-50 50-55 Asesment. ..... 18c 20c 23 c 25c 28c 32c 38c 45 c Za $500.00: Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 35c 2 ......... 20—25 .......... 40c 3 ......... 25—30 .......... 45c 4 ......... 30—35 .......... 50c 5 ......... 35—40 .......... 55c 6 ......... 40—45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c K, ............ tJC tega nla" ^ p'aca vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. 'z STARE DOMOVINE. I Sov . a'ija se ; arodn' Politika" O* JugosiovPOka2ala k0t g,avni in u /anov. v prvi vrsti ra,"e Pozna £ at°v> k°t sovražnik, | o£Uši mirend u^Sa cilja, kakor da ■■ monarhiia2v°i. teh narodov v P ■'e> Uniči nil JH0^?' se loti"'l'Je- uniči njihovo svo-e'm Vzame n'° nJih°vega obstanka n °Zenilja vazneiši del jadran-«Pra!ni.a ni'i ku °Jna napoved Itali-Parst ,Cenosti notranie nravne ^ nima7"a je h°teno ro- ni ,stn0 namena, ka- tode ne italii/;ranoval« dežele dj. ,JCzikom r?k0 '""turo in last- PrVotn°e P°dvrže sosednje na-" in PrastanovaIce dežele aosedr'KOni-•rJdanJima ioda r'J'ma 2a * aj.stvo Vilaa,'^'.-»jStvo l niCnnia j« veliko, je odkVi,' f j.e ItaliJ'a zakri" da> Pronasilen, Proti k s* naPerjen ' Zlv'jenju drugih na-< izSanvSj--ečje, ker Sama Doe k,° svet0 ""sel, s „ P0stala velika." "a'a si«,,« An,;, o?:* :'R-chenberger ."o >la Donth naJ0J,nega tele«rafi- 2dra 0: P o? e zasT' .skoz' katere je šel pSSh B edVnT' pos«b"o na iJ S'o pray Dp r<; '!'Ioko — 811 Prl[ k Stavil Prcd Jesenicami ^n e 'va>ci odd "a 1>rogi' da so mo-' Je ^Žkih atl Sv°j;i darila. Gr- Italije je nad b'v4k. "litih tonrT," avuja uarila- Gr ""stStVo čuden ^ "apravlja "a Pre-< grudo1^' ^kljub temu— rn0. ~nJC'}e fedai- če po-Dosedanji ujetniki ^inrimlatli. slaK„."jetniki so nemžk; • „NJ>hova obleka je "kasta. ^ 0z'roma srbski bolj ■'OVr ^ je VodiU ^tohjCga T0leSa "a ^nton B „:l'častna S. 7 v urustvi - Katoliško društvo 50 bi|,Blla je vem Bonaventura Je-U S- K. S , ""3' Med društvi rokodelskih pomočnikov. Vojaštvo je tvorilo špalir pri Najsvetejšem in so se v Ljubljani nameščena vojaška poveljstva udeležila z deputacijami procesije,_ med njimi pl. Kleinschrott s častniki stacijskega poveljstva in voj. sup. msgr. Hromatka z vojaško duhovščino. Odpadla je pa vojaška godba in čete, ki so druga leta spremljale pro cesijo. Državne oblasti so zastopali vodilni uradniki, na čelu jim eksc. deželni predsednik baron Sclnvarz, deželno avtonomno upravo sta zastopala deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič in deželni odbornik dr. Pegan. Navzoči so bili tudi zastopniki kluba občinskih svetnikov S. L. S. in raznih uradov ter ravnatelji srednjih šol. Šole se letos procesije niso udeležile, ker so bile predčasno zaprte. — Šentpetersko procesijo je vodil župnik č. g. Petrič. Pri tej procesiji je svirala salezijanska godba. — Padel je pri Kolomeji Anton Per-ne, nečak c. kr. gimn. profesorja dr. Perneta in brat dež. vladnega prakti-kanta dr. Ivan Perneta in sedaj edini sin pri hiši. Pokojnik je bil vzoren mladenič. \ — Umrl je 13. jun. v deželni bolnici kadet 17. pp. Karel Petavs. Ranjen je bil od šrapnelske krogle na severnem bojišču terje v nedeljo v deželni bolnici podlegel rani. Bil je skozi m skozi pošten in značajen, a nasproti vojakom dober tovariš. — K smrti blagega pokojnega stotnika Rusa bodi še pripomnjeno, da je hude bolečine prenašal vdano v voljo božjo do zadnjega trenutka, na katerega se je lepo pripravil z vrednim prejemom sv. zakramentov za umirajoče. Pobožna molitev, katere ni opustil nikdar v svojem življenju, tudi v vojnem času ne, in srčni vzdihljaji so bili njegova posebna tolažba. Neu-trudljivo in zvesto mu je stala v zadnjem boju ob strani njegova požrtvovalna soproga, ki, akoravno globoko žalostna, vendar vdano prenaša hud udarec. — Bacilonosec. Kakor so poizve-deli iz zanesljivega vira, je bil črnovoj- nik Novakovič, ki je bil 6. jun. umira joč pripeljan v deželno bolnico, glasom baktereologične preiskave kolera bacilonosec. — Ženam v tolažbo. Iz ruskega u-jetništva se je oglasil Jožef Papeš iz Orešja, župnija Šmarjeta na Dolenj skem. Nazadnje je pisal svoji ženi 8 septembra iz Ljubljane, potem ne vič. 1. majnika pa dobi žena imenovanega pismo iz ruskega ujetništva iz Bere-szovke" (Sibirija) v katerem ji poroča da je bil ranjen ujet meseca septembra, da je že zdrav in da ji je že več krat pisal. Seveda je bila žena, ki ga je prištevala mrtvim, silno vesela! Žene, le upanje pa korajžo! Marsikatero pismo, oziroma dopis se izgubi tudi od vaših dragih, k,i morda pisarijo, ki pa se izgubi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil dne 30. maja Ivan Zajec, de-la\ 'ec tobačne tovarne v Ljubljani, posestnik, stanujoč na Karlovski cesti št. 10. Ujet je bil v Przemyslu, sedaj se nahaja v kaspiškem ozemlju v Rusiji. Piše, da je še živ in zdrav. — Oglasil se je po devetih mesecih iz ruskega u-jetništva Ivan Zupančič pri 7. lov. bat., iz Dev. Marije v Polju. — Iz ruskega ujetništva se je po štirih mesecih oglasil Franc Jankar. Piše, da je živ in zdrav. — Ustavljeni zasebni telefonski pogovori. Dne 1. jun. so bili ustavljeni v Ljubljani telefonski razgovori za privatne stranke. V seji magistratne-ga gremija je predlagal član gremija Iv. Štefe, naj bi gospod župan posredoval, da bi občinstvo v slučaju potre nico, gasilno in reševalno društvo ter policijo. — Sladkorne zaloge zadoščajo in sladkor se ne podraži. C. kr. koresp. urad (14. jun.): Vlada je večkrat že podala pomirjevalne izjave, da ni pričakovati splošnega pomanjkanja sladkorja in povišanja cen, a zdi se, da so gotovi krogi radi sladkorja še vedno skrbeh. Prebivalstvo naj se pomiri, kpr obstoječe zaloge sladkorja za potrebščine tuzemstva popolnoma zadoščajo in da se bo proti mogočim poizkusom neopravičeno povišati cene natopilo s popolno energijo. Našla se bodo tudi pota in sredstva, da se prepreči vsako nakopičenje zalog, ki bi škodilo splošnosti. Če je pričelo na posameznih trgih občutno res primanjkovati sladkorja, se je ukrenilo, da se potom trgovinskega ministrstva nakažejo tvornic občinam potrebne množine sladkorja. Spodnji Šiški, se je dne 3. jun. peljal po Celovški cesti s kolesom. Kosler-jeva kočija je za njim pridrdrala, ga prevrnila in povozila. — Rihard Firm, ključavničarski pomočnik v kemični tovarni v Mostah, je sekal železo. Drobec mu je odletel v desno oko in mu ga poškodoval. — Ženska požarna bramba se je organizirala na Dobrni. Prvo vajo so imele dobrnske gasilke v nedeljo 6. junija. — Umrl je v gimn. profesor — Tatovi. Iz Dolenc pri Št. Vidu nad Ljubljano poročajo: Pri nas so se ce' Jamo nJ,m' ne pa tudi njihovim ooiavili tatovi. Vlomili so v eostilno r°dblnam dovolilo do nadaljnjega zvi- pojavili tatovi. Vlomili so v gostilno 'pri Miklavu in so menda pokradli vse meso, klobase itd., kar so pač dobili za želodec. V dve drugi hiši so tatovi vlomili in pokradli denar. Orožniki nepoznane zlikovce pridno zasledujejo. Umrli so v Ljubljani: Valentin Trevisan, sin begunke, 20 dni. — A-lojzij Mayrhofer, četovodja-orožjar do mobranskega pešpolka št. 23.—Jožefa Tomec, mestna uboga, 67 let. — Karel Bauer, sin bivšega posestnika, 6 let. — Marija Badiura, zasebnica, 59 let. — Anton tŠaut, siri knjigovodje, 18. let.— Pal Delizan, vojaški delavec. — Maks Tribušon, sin orožniškega stražmoj-stra, 10 mesecev. — Josip Mantel, de-lavec-hiralec, 34 let. — Karel Patavs, kadet 17. pešpolk. -Nezgoda. Petletnega Mateja Kum-pa iz Selc št. 20 je porinil tovariš raz lestvo, da je padel in zlomil desno roko. — Umrli so v Ljubljani: Mana Ka-run, posestnikova žena, 39 let. — Fran Rupnik, rudarjev sin, 6 mesecev. — Fran Polovšek, skladiščni mojster, 56 let. — Peregrin Stiny, pešec 47. pešpolka. — Simon Kuhar, preužitkar, 75 let. — Marija Dobnikar, hči tovarniškega delavca, 4 leta. — Simon Kavčič, posestnikov sin, 26 let. — Ana Juht-man, steklarjeva vdova, 62 let. — Valentina Velepec, hči tovarniškega delavca, 2 leti. — Popravek k seznamu izgub. Major 2. bos.-here. p. Jeras Josip, ranjen in ujet, je bil svoječasno označen za ranjenega. — Nesreča z avtomobilom. Trgovec Maks Japelj v Gorenjem Logatcu se je peljal 5. jun. zjutraj ob 4. uri z vojaškim stražnim avtomobilom proti Vrhniki. Avtomobil se je pri zavori hipno ustavil. Japelj je stal z dvema vojakoma na avtomobilu. Avtomobil je odrinil naprej in Japelj je padei znak na cesto. Polomil si je na desni strani rebra in se poškodoval na glavi, da mu je silila kri iz ust. Obema vojakoma, ki sta tudi padla iz avtomobila, se ni ničesar zgodilo. Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v deželno bolnico. — Nasilni berač. Od Št. Jakoba ob Savi se poroča: Dne 29. maja, je prala mlada žena pri malem mostičku ob Savi. Prišel je mož, okrog 40 let star, ter ji hotel storiti silo. Ušla mu je čez vodo domov. Mož je obenem berač, toži, da ima giht, ima nekoliko nakrivljene lase in zahteva po hišah kaj boljšega za prigrizek. Beračil je še po Št. Jakobu. — V VI. činovni razred je Njeg. Veličanstvo uvrstilo ravnatelja ljubljanske državne obrtne šole Ivana Šu-bic. — Nesreči v Ljubljani. Schottler Ivan, kočijaž pri Milanu Rosner v Gradcu šolski svetnik v pok. Julij Miklau. — Umrl je major pešpolka št. 87. Otokar Weeger. — V Trstu je umrl nadsprevodnik c. kr. drž. žel. v p. Josip Hočevar. — Poroki. Poročil se je c. kr. sodnik v Mariboru gosp. dr. Davorin Sen-jor z gospodično Mileno Svetkovo, in notarski kandidat v Buzetu gosp. Lo-vro Sevnik z gospodično Dano Svetkovo iz Ljubljane. Varnostne straže po občinah. Tatvine so sedaj v krajih, kjer je večina moških odšla pod orožje, na dnevnem redu. Mnogokje so predrzni uzmoviči že pokradli živila in druge reči. Mariborsko okrajno glavarstvo je s posebnim odlokom opozorilo županstva, naj skrbijo, da se tam, kjer je potrebno, upeljejo zopet občinske varnostne straže. — Tuji naseljenci morajo v 48 urah zapustiti Maribor. Mariborski listi poročajo: Iz (kžavnopolicijskih ozirov se je odredilo, da morajo tuje osebe, ki se naselile med vojsko v mestu, Maribor zapustiti v 48 urah in da se morajo naseliti v ozemljih severno od Spielfelda. Prepovedano je, da bi se, smeli v Mariboru še naseljevati tujci. — Zatvoritev šol in zavodov v Mariboru. Dne 26. maja so zaprli v Mariboru državno realko in državno gimnazijo. — Štajerska deželna postava v o-brambo planinskih cvetlic potrjena. Cesar je odpisal po štajerskem deželnem zboru sklenjeno postavo o varstvu planinskih cvetlic. — Podzemeljski delavci. Ministrstvo za notranje stvari je podzemeljskim delavcem v premogokopih, in sicer samo njim, ne pa tudi njihovim moke, oziroma 420 g kruha. Pri tej priliki je treba vnovič z vsem povdar-kom opozoriti, da se je morala relativno majhna racija določiti radi pomanjkanja zalog, in da bi prebivalstvo samo najbridkeje občutilo, ako bodo vsled prevelike porabe v sedanjem času, v naslednjih mesecih zaloge popolnoma nezadostne in se bodo morali ljudje vsled tega zadovoljiti z najpič-lejšimi racijami moke in kruha. vedli v Trstu, velike vsote. Prvi dan so že zbrali KOROŠKO, šanje dnevne količine moke, oziroma kruha za.50 odstotkov, torej na 300 g - Koroški junaki. Srebrno hrabro-stno svetinjo II. razreda'je prejel četo-vodja Franc Rossmann. Kot poveljnik strojne puške je imel nalogo kriti potrebno premikanje čet na drugo postojanko. Svojo nalogo je vrlo rešil; s svojim pogumnim, vrlim obnašanjem s svojim točnim in silnim ognjem je naskakujočemu sovražniku onemogočil, da bi motil premikanje naših čet. Rezervni infanterist Jož. Oettinger je bil v nekem boju ranjen; ko je bil za silo obvezan, se je boril dalje in tudi kasneje ni šel na obvezovališče. S svojim pogumnim obnašanjem je zelo vplival na moštvo in je vnemal. Prejel je srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Rezervni desetnik Lovrenc Novin se je prostovoljno javil za patrolnega poveljnika ter se ponoči splazil do sovražnih okopov. Sovražnik se je dal zapeljati k srditemu ognju iz pušk in strojnih pušk ter je tako izdal svojo močno postojanko v gozdu. Kljub najljutejšemu ognju se je patrola vrnila nepoškodovana. Novin je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Infanterist Jožef Wiednig (strojno-puškini oddelek) je v najhujšem sovražnikovem artiljerijskem ognju zlezel na drevo ob robu gozda, opazoval sovražnika in podal dragoncema pojasnila. Granate in šrapneli so udarjali 5 do 10 korakov od njega, a on je vstrajal. Prejel je srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Infanterist Franc Ahac se je posebno odlikoval v nekem naskoku. Prezirajoč smrt je navduševal svoje tovariše k pogumnemu navalu in je pri tem našel še čas, da je skrbel za ranjence. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.) — Dr. Ernest Dezsey — Hans Bartsch. "Slovenec" piše: V naših krajih je ime dr. Ernesta Dezseya pač malo znano. V mirnih časih je nosi-telj tega imena glasbeni kritik graške "Tagespošte" in pisatelj, romanopisec in zgodovinar glasbe, sedaj pa služi za: nadporočnika pri armadi. Omenjamo ga zategadelj, ker je te dni priobčil v "Berliner Tageblattu" listek o našem Krasu in o naših Ivraševcih. V listu omenja Nabrežino, Devin, Komen, Gorjansko in Prosek — mudil se je torej v tistih krajih. Lahko rečemo: še nihče ni tako lepo in izrazito, s tako preprostimi in vendar poetičnimi besedami popisal lepoto našega Krasa. A tudi o ljudeh piše, kakor mož, ki ljubi resnico in ki je našemu ljudstvu pogledal v dušo. Iz Gradca pač dr. Dezsey ni prinesel za naše ljudi nobenih simpatij, a spoznal je na svoje oči to vrlo kraško prebivalstvo, njegove idlične lastnosti, njegovo žilavost in zvestobo in je to povedal najširšemu občinstvu. Kak razloček pač res med dr. Ernestom Dezseyem in med — Hansom Bartschem! — Razsvetljava v Trstu. Predsedstvo c. kr. policijskega ravnateljstva javlja v tržaških listih: "Naznanja se javnosti, da se mora vsled odredbe vojaških oblasti razsvetljava mesta Trsta in proti morju ležečih ozemelj, kolikor mogoče omejiti. Zlasti morajo biti okna na vseh poslopjih in napravah, ki leže ob obrežju ali pa so obrnjene proti morju, zastrta tako, da ne more ven noben svetlobni žarek. Istotako smejo tovarne in druga obrtna podjetja delati ponoči le ob zastrti luči." HRVATSKO. — Pomožno akcijo za begunce primorskih obmejnih pokrajin so Dopust članom hrvatskega sabora. Cesar je dal vsem poslancem hrvatskega sabora dopust, da se morejo udeležiti zasedanja hrvatskega sabora. — Občinski svet na Reki je razpu-ščen z motivacijo, da se je izkazal za popolnoma nesposobnega za delo. — Drinkovič — težko bolan. Is Šibenika se poroča, da je težko obolel državni poslanec dr. Mate Drinkovič. — Zasedenje škofijske stolice v Se-nju. Hrvatski listi poročajo, da postane škof v Senju častni kanonik in katehet na gimnaziji v Gospiču prof. dr. Josip Marušič. Imenovanje se v u- _ uradnem listu v kratkem obelodani. ////S\X\\ //////j FREE NAGRADE NAŠIM CITATELJEM Porabite nekaj momentov časa in pridobite si eno izmed naših mnogih nagrad. Velika uganka te prodajalne "15". NE RABITE KUPITI KLAVIRJA, DA DOBITE ENO TEH NAGRAD. Kdor pošlje odgovore dobi HSteger Store Edition of "Nation's Home Songs", (ki vsebujejo besedilo in note 60. pesmi) ali Vanity Cases, Coin Purses, Pocketbooks, Ladies Bar Pins, Gentleman's Scarf Pins, Fountain Pens, Art Medallion, Gilt Framed Pictures, ali druge krasne Souvenir nagrade — vsakdo ima priliko do nagrad — Prva nagrada: Najnovejši izdelan STEGER STORE PIANO. Druga nagrada: $275 Mahogany Pianola. Tretja nagrada: $125 Fonograf s pločami. Četrta nagrada: Pravi Diamantni Prstan. Peta nagrada: Krasen set srebrnega posodja. „ .. -1 Vsi kontestantje bodo dobili od nas poleg nagrad še KUPOVALNI ČEK ZA $78.00, ki je dober za toliko denarja za nakup klavirja v naši prodajalni. ALI JE MOGOČE? JE, TODA POVEJ KAKO! Uredite te številke, da bodo soštete na katerisi-bodi kraj štele 15. UGANKA "15". Ta ponudba je za to izdana, da se zniža cena klavirjem in prodaja istih poviša. To je boljša metoda, kakor plačevanje agentov, učiteljev, magazine in druga reklama. Kupovalec mora ko-nečno to vse plačati. Mi porabimo del tega stroška za te vrste naznanila in premije ali nagrade. To je direktni dobiček vsem, ki se zanimajo za klavirje, če kupijo ali ne. CE NE PRIDE PRAV, POSKUSITE ZNOVA, Naznanilo! Kontest se za-vrši v ponde-ljek 19. julija 1915. Vii odgovori morajo biti sprejeti do 6. ure zvečer tega dne. 6 [~8 9 VSAKA ŠTEVILKA SE ZAPIŠE LE ENKRAT KER MORA BITI PRAV IN JE MOGOČE! Za najboljše urejen, najčistejši in najpravilnejši, ter najartističneji odgovor damo primerno nagrado kakor obljubljeno. Vsi, ki zaslužijo nagrado, bodo dobili obvestilo. Če se ne zglasijo v 15. dneh, zgube pravico. Porabite ta papir in oglas. Vsaka oseba lahko nastopi v kontestu. Vse nagrade se oddajo popolnoma zastonj. . Čistoča, prava ureditev in točnost se upošteva. Vsi odgovori morajo biti lastnoročno pisani. V slučaju, da dva dobita isto nagrado, bosta oba dobila nagrado, a ne samo eden. Treh sodnikov besede bodo odločilne. Vse odgovore se naj pošlje takoj na Steger Piano Store, 307 Van Buren St., Joliet, 111. Kontest se završi ob 6. uri pop. Western Union Time, v pondeljek 19. jul. "1915. Odgovore, ki se pošljejo ali prejmejo po tem času, se ne bo upoštevalo. Vsakdo ima isto priliko za gorinavedene nagrade. Ne odlašajte z odgovorom. Napišite ime in naslov razločno na ta papir, ali pa na poseben kos papirja in pošljite odgovor še danes. OPOMBA — PIŠITE RAZLOČNO IN RAVNAJTE SE PO PRAVILU. Izrežite to in je pošljite z odgovorom uganke na 307 Van Buren St., Joliet, 111. What is the name of your piano?............ Name ....................................... Street No.......... Steger Piano Slore PAUL G. BAXTER, Prop. KOZEL "ŠTOK" i n NAPISAL JANUŠ GOLEČ. i. Ako bi naš župnijski varuh sv. Jurij, lii gleda z vojaškim ponosom naravnost proti zahodu, iztegnil svojo desnico, zadel bi s palcem v znani Radi Če bi pa dvignil levico, sunil bi s kazalcem v takozvani Kozji vrh. Ta Kozji vrh, ki ga ščiti mogočna Jurije va levica, na desni pa Drava, si hoče mo izbrati za pozorišče naše povesti. Kozji vrh, zakaj pač to ime? Zgodovina tega imena je znana menda samo sv. Juriju; kajti meni bi se zdelo bolj umestno Kozji rep. Prvič že radi naravne oblike, ki se sicer ne krije popolnoma, pa vendar tako nekako slična je tolikanj zaniče-vanemu kozjemu udu; drugič pa radi hiš, bajt in kajš, ki so pa v resnici raz trošene brez pravega reda, kot, da se na kratko izrazim, dlake v kozjem repu. Prav končne dlake tega kozjega vrha, oziroma repa, bolj proti Dravici nekako v trikotu tvorijo tri kajše. Prva, da začnem koj z vrho'm tega tri kota, je bila nekdaj last Tumplovega "haštrumca". Bil je ta naš haštrumc remšniški rojak, pa že v zgodnji mladosti je pokazal hrbet sv. Juriju in se klatil veliko let po Mažarskem kot dr var. Še le kot veteranerja ga je sprejel sv. Jurij v svojo črno vojsko. Sive brade pa krepke postave, kot bi ga bilo vrglo iz oblakov se je prikazal haštrumc na Remšniku. Kupil je od sstarega Tumpla kajšo s par njivami in odslej ga je vse nazivalo Trumplove-ga haštrumca. Tumpl, to bi se še slišalo, pa "haštrumc", kaj pa je to? Mogoče kak mažarski svetec? O, Bog ne daj! Po pravem imenu tega človeka sem pozabil, vprašati; haštrumc pa so mu ljudje nadjali radi tega, ker je silno preklinjal in vedno v mažarščini. Kedar koli so se jeli zbirati oblaki nad njegovo kajšo, klatil je z obema rokama proti nebu in pretil oblakom z vsemi ogrskimi prebivalci pekla; ker je pa vsako kletvico začel z besedo "haštrumc", prijelo se ga je to ime. Balo in izogibalo pa se je tega haštrumca vse, mlado in staro, že radi te ga, ker je vedno preklinjal, prav po sebno pa še, ker se ni nikdar prikazal v cerkev. Malo je zahajal tudi med ljudi, le tu pa tam se je oglasil v krč mi na en frakelj, pa je navadno sam sedel za mizo in nekaj godel v košate brke. Druga dlaka v koncu tega kozjega repa je pa bila Pištaklova kajžarca Katra, že bolj jesenska gospodična in ob enem babica na Kozjem vrhu. Ni bila sicer prava potomka Pištaklov ali Pištintov, kakor so se imenovali ti ljudje, ampak rajna Pištaklova Lucika ni imela lastnih otrok, pa je vzela Katro še kot majhnega otroka za rejenko. Bila pa je Katra marljiva, poslušna in je stari Luceki lepo postregla na starost. Poplačalo jej je bable trud in delo s tem, da jej je sporočilo kajšo z željo, naj bi po njeni smrti tudi Katra stopala po stopinjah babškega poklica, ki je bil že od Bog ve kedaj ravno na to kajšo navezan. Dobro se je godilo Katri tudi po Lucikini smrti. Z delom se ni nikdar prehitela, na vroče ni nikoli pila vode, ampak je še celo na njivo seboj nesla lonček kave. Denarja za kavo jej je donašal poklic, za mleko jej pa tudi ni šlo slabo, saj je vendar Katra baranta-la s kozami, torej je bilo vedno dovolj take zverine pri hiši. Med vsemi kratkorepimi kozačami na celem Kozjem vrhu pa se je najbolj odlikoval Katrin kozel "štok" po imenu. Bil je visoke postaje, kot saje črne dlake, nazaj zakrivljenih rogov jn hripavega glasu, ki se je gibal v baso-vem ključu. V veliko korist pa je bil štok Katri, .ker je bil strah vseh kozjevrških lav-žankov (fantalinov). Gotovo nobeno jabelko ali hruško bi ne bila prišla Katri pod zob, ako bi ne bil za stražnika štok. Katra se je vestno držala poklica, puščala kajšo vedno osamljeno in ni se jej treba bilo bati, da bi se bil priklatil kak nepovabljen gost čez plot. S stokom bi se bila morala srečati bodisi pri vstopu ali pa pri slovesu; da so pa štokovi rogovi trdi, to so dobro vedeli vsi gladeži po Kozjem vrhu. Posebno odkar jih je okusil Krampi-čev Jurica, ki je znal na ginljiv način popisati svojim tovarišem, kako ga je podrl štok na tla pod drevesom in ga ni pustil tako dolgo vstati, da se je vrnila škilava Katra, ki mu je za nameček že pošteno preustrojila neimenovani del telesa. j ,. )Sl } _ V isti smeri kot Pištaklova Katra avžal je par streljajev oddaljen krojač Lukuš s svojo nad vse ljubljeno Barb-ko. Bil je srednje, pokvečene postave, tako suh, da se je moral držati za plot, če je veter vlekel in edini krojaške stroke v celi župniji. Imel je stroj, dosti dela, pa tudi precej zaslužka. Lukuš je bil drugače dobra duša, le dve strasti sta ga nekoliko še bolj pačile in včasih obvladovale, namreč: lovska, in kakor je večkrat sam pravil, da hodi na orožne vaje v krčmo. Delal je pridno po par mesecev, potem pa popi- celih 14 dni. Predno pa je zgoto- in ne bode nikdo imel veliko sreče z I njim. Kupil ga je torej Lukuš za 150 gol-| dinarjev po starem računu. Prerokba remšniških očancev se je I tudi kmalu izpolnila. Odkar je postal Lukuš Tumpl-kajšler, kašljala je njegova Barbka od dne do dne huje in tožila, da jej nekaj leži na pljučah od | haštrumcovega pogreba. Skrbni Lukuš je sicer lovil mačke in I jej kuhal juho, ker baje taka juha o- vil te svoje orožne vaje, se je vedno I*dravi in omehča vsak še tako hud ka-streznil in se podal z grozno skesanim ^ obrazom proti domu. In stopivši v T"di Barba Je uPaIa in "Pala, snedla kajšo, se je vlegel na trebuh na mizo Ue že marsikaterega mucka, pa kašelj in rekel Barbki: in povrh še popolnoma suh, je le ni "Tu imaš palico, pa le po meni!" maral pustiti. Barbo pa je ta dejanski Lukušev kes . Lukuš ->e v«lno tolažil: le čakai, vselej tako presunil, da ga je pogladila ljuba moja' zirna še ni nikogar ozdra-z vso nežnostjo zakonske ljubezni po vila'_ Pa PrišIa bode že spomlad, potem licu in fekla: se bode Pa ze zboljšalo. "Vem, da si lačen, tamkaj na ognji- Uboga Barba je kreliala in se vlačila šču še le imam nekaj za-te, le najej se, kot senca okoli voglov; zakukala je potem pa priden bodi. Saj si si ga za Ikuka,a ie kukavica in odkukala Luku- potrebo privoščil; otrok pa nama tudi "ni Bog dal, je že vedel, zakaj na." Tako je zagovarjala Barbka Lukuša on pa je vsikdar v takih trenutkih pošiljal gorke vzdihljaje zahvale proti nebu, da mu je Vsemogočni podaril tako dobro žensko Torej mirno življenje, kakor ga je najti le še v hribih, je vladalo v tem trikotu; le tupatam je zarentačil Tumpl svoj "haštrumc" in včasih je motil to čarobno tišino tudi glasni "burni, bumf", semkaj od Katrine kajše, ker si je štok hladil prevročo glavo s tem, da se je zaganjal z butico v jasli. Tako je bilo torej življenje v tem koncu Kozjega vrha vsako poletje, pa prišla je huda zima leta 19 II. Zgodaj je že zapadel sneg in gosta megla se je vlačila noč in dan po Drav ski dolinici. Krivobedri Lukuš je lukal vedno skozi okno, kedaj da se bode vendar enkrat že zjasnilo nebo; po grlu ga je že pra skalo in čas orožnih vaj se je že tudi bližal z vso naglico. Vendar vse za-manj; nebo se ni oziralo na krojačeve želje in snežilo je dan na dan. Nekega dne je Lukuš zopet bul: skozi okno, pa naenkrat je odložil hla- šovi Barbki za vedno. Silno je žaloval krojač, ko je polagala Katra rajno na mrtvaški oder in jokal je pri njenem pogrebu tako, da so mu uhajale in kapale solze po obeh ramah. Še juho, ki jo je jedel s Katro pri sedmini je povžil popolnoma pomešano s solzami, še le par požirkov vina mu je ustavilo solze in žalost. Proti večeru je že postal po stari navadi glasen in kričal je, ne vem ali od žalosti ali pa — veselja: "Katra! Barbi sem zaženil 50 goldinarjev, tebi pa, če me vzameš, 100 goldinarjev!" Nič ni odgovorila Katra na tako govorjenje iz moških ust, ker jej še ni nikdo kaj takega do sedaj povedal. Lukuš pa je vedno kričal na vse grlo, se zdaj jokal, spomnivši se rajne, zopet malo zamočil jezik in solze, naposled pa je trdo zadremal pri mizi. Sramežljiva Katra jo je urno pobrigala, ko je dedec zasmrčal, ker je dobro vedela, da se ne spodobi svatovati že na dan pogreba. Lukuš je pa vlekel dreto, na klopi, kamor so ga bili položili, celo noč do belega dne. Še le rumeno solnce ga je prebudilo iz ponočne svatbe, zaprl če, ki jih je krpal, se popraskal za uše- Ue usta> ©mencal si oči, zacmokal par- si in spregovoril: 'Bar—bo! že tri dni gledam na Tumplovo kajšo, pa nikoli ne vidim dima. Ti, kaj pa če je later zbolel, ali pa celo umrl?" "Hm," je zamrmrala Barba, potisnila spodnjo čeljust za pedenj naprej in rekla: "Res, ti, človek pa je le, kaj če bi umrl brez gospoda, midva bi ga imela na vesti. Tu imaš tvoje škornje, pa pojdi pogledat!" Lukuš je ubogal, skočil v prostorno obuvalo in krenil navzgor proti Turn plu. Noge so se mu čisto zaokrožile krat s suhim jezikom in smuknil skozi rata, meneč: saj me nikdo ne bo opa-| zil, za par dni bo ,pa že vse pozabljeno. Toda komaj je prestopil prag krčme, so ga že pozdravili gospod župnik, ki so molili brevir pred župniščem, z o-strim pogledom. Lukuš se je jel praskati za ušesi, vlekel je le klobuk na oči in se delal kakor da bi ne videl gospoda, pa vse skupaj mu ni nič pomagalo. Gospod župnik so se vstopili pred njega, ostro rekoč: "Tako, ali te ni sram, kako si se pa in tudi spotil se je do dobra, predno je obnašal včeraj?' prikobacal do kajše. Lukuš je skesano pobesil oči m jec Odprl je na rahlo vrata, pa je zakri-1 'ja': čal, kakor bi ga bilo kaj ugriznilo, in "E... e, gospod, nič kaj ne zameri-zbežal je naravnost proti domu. saj vejo, da v preveliki žalosti člo- Dolgo ga je dregala Barba, predno vek »>č kaj pametnega ne stori, jej je razodel, kaj da je videl. "I. kaJ>" so se oglasili gospod, "pre- Pravil in vlekel je na dolgo: velika žalost, se le pijan si bil.' "Oh, ljuba moja, oh, haštrumc, Bog j "A, ja, ja," je godel Lukuš, "tisto pa se mu usmili čez dušo; leži stegnjen in črn kot pisker na postelji. O, sveta Marija, šam ta hudi ga je zadavil gotovo tisti haštrumc, katerega je vedno klical. Moj Bog! Moja Barba! Moliva, da še nad naju ne pride. Gotovo bode sedaj strašil, ker je umrl tako brez gospoda!" Tako je jadikoval Lukuš in še le po dolgem oddihu se je spomnil, da bi bilo dobro sporočiti tudi gospodu žitp niku o liaštrumcovi smrti. Še istega popoldne je prišvedral na Remšnik in razodel celo to veliko skrivnost gospodu. Gospod župnik so takoj odredili ce- hi tudi znalo biti," in kopal z nogo kakor konj, ki ne more potegniti. "No, naj ti bo za enkrat," so se sglasili zopet gospod, ko so videli ske sanega grešnika pred seboj, "pa vedi mi, da se nikakor ne spodobi, da bi tak-le stari pehar, kakor si ti, še take žlabodral!" "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" je spoštljivo pozdravil Lukuš in stopical proti domu. Eli, si je mislil, če so mi gospod koj tako na kratko odpustili, gotovo tudi Barbka na onem svetu ne bode držala jeze. Skrbno se je ognil na potu domu lo komisijo z mrtvaškim ogledom na tudi Pištaklove Katre, se zaprl v svojo čelu, ki bi naj natančneje še priučila | kajšo in celi teden prino šival... celo zadevo. Zaključek dolgega posvetovanja v Tumplovi bajti je bil: haštrumc je preveč posrkal žgane pijače in si ugasil na tem svetu žejo za vselej. Pogreb njegov je bil koj drugi dan in kaj klavern, ker so ga pospremili k j večnemu počitku le sosed Lukuš z Barbo in Pištaklova Katra. Ko je bilo vse končano, spomnil se Prišla pa je sobota, dan, ki se ga veseli vsak delavec, zakaj bi se ga še Lukuš ne? Kmalu popoldne je prenehal z delom in trdno sklenil: jutri pa v sv. Juriju k poznemu.opravilu in sicer mimo Katrine kajše. Še prav erbno se je napravil v nedeljo zjutraj, prižgal si pipico in jo užgal proti Katri. Ko je pa korakal mimo njenih o- je Lukuš, da bi nič kaj ne škodilo tno- kenj, je nalašč bolj na trdo stopal, ta- litve za rajnim, ki ni bi! nikdar v živ- ko da je morala Katra slišati. Seveda, ljenju sovražnik opojnih pijač, zaliti kedo bi pa Katri tudi zameril njeno ra- sicer ne z žganjem, ampak z vinsko dovednost, saj je bila Evina potomka, kapljico. Lukušev nasvet ste posluh- povrh pa se je še redkokedaj kedo nili tudi obe ženici in vsi trije so jo zmotil skozi njeno dvorišče; in brzo je krenili v krčmo. Pri kupici vinca je tudi Lukuš kmalu pozabil na prebiti strah, kvantal je ra dovednežem, kako je našel haštrumca mrtvega in izrazil slednjič željo: da je prav škoda, zakaj mu ni Tumpl poprei povedal, kedaj da ravno namerava odriniti iz tega sveta, kajti rekel je: pri liaštrumcovi smrti so bili gotovo vsi hudobci zaposleni, ker jih je vedno klical na pomoč, torej ne bi bilo za me nobenega in brez vsakih ovir bi se bil lahko zmuznil v nebesa. Še Bog ve kaj je vse nadopovedal I.ukuš svojim poslušalcem, dokler se ni proti večeru mehkih kolen jn zakrivljenih nog vračal domov. Med po-vratkom je razodel svoji Barbki skrivno željo, da bi ne bilo preneumno kupiti Tumplovo kajžarijo. In res, ker si je rajni ohladil grlo brez oporoke, prišlo je do dražbe. Lu-kušu ni nikdo nagajal pri kupčiji, kajti vsak Remšničan se je bal te koča-1'ije, češ: later je preklinjal celo življenje, torej je celo posestvo zakleto tala na pragu in radovedno pogledala po prišlecu. Lukuš je začutil že v hrbet Katrin škilav pogled, stopil nalašč z jedno nogo preko prelaza, kakor bi hotel naprej iti, nato pa se je nehote nekoliko obrnil in =e sosedi kaj prijazno nasmehnil, rekoč: "No, Katra, le hitro se napravi, greva skupaj v Št. Jurij!" Katra je zarudela pri teh laskavih besedah, povesila glavo in vprašala: "Kaj bi pa ljudje rekli, ko bi naju videli vkup hoditi?" "E, Katra, bodi pametna, kaj nama ljudje že mar; če greva skupaj, to še pa vendar ni nič pregreš —" Ni še izgovoril Lukuš zadnjih zlogov te besede, že se je slišal glasen tr-rk v njegov hrbet in kakor je bil dolg iii širok, je ležal na zobeh in trebuhu v mlakuži preko prelaza. Kozel "štok" je pa še stopil s prvima nogama na prelaa in resno pogle-^-dal na z blatom oškrafotanega Lukuša; ko je pa premotril, da je dobro upravil, jo je mahnil počasnih korakov nazaj po svojih opravkih. Katra se je režala na vse pretege; Lukuš pa je, predno je skobacal na svetlo, še parkrat zacepetal z nogama po mlaki. Maščevalen pogled in par krhkih kletvic, nič boljših od onih, ki se začenjajo s haštrumeom, je pognal za stokom, nato pa dvignil roko in za-upil: "Baba! Ti se še režiš moji nesreči, pa to ti že povem, če dobim tega mu-fastega kosmatinca na svojem, naenkrat ga ustrelim!" "Prav ti je," se je obregnila Katra, "še kozlu se gabi tvoje neumno govorjenje, kar bi se človeku ne!" — "Molči, babura, o celi stvari, če me raztrobiš po Št. Juriju, te preklestim, da bodeš škilila ne samo na konec nosa, ampak tja noter do ušes." "Kaj bodeš preklinjal in me zmerjal," se je opravičevala Katra, mar sem ti jaz naščula na tebe kozla?" "Tiho! Tiho, Katruša, tvojemu ma-rogastemu kozlu bodem že eno zapalil na kožo," je godrnjal Lukuš in se ko-taW proti svoji bajti. Tisto nedeljo ni izpolnil Lukuš svoje dolžnosti kot kristjan, ampak celi dan je tuhtal, kako bi se znosil nad rogačem. Katra je pa po ženinovem odhodu zaprla štoka v hlev, nato se je pa podala proti cerkvi s trdnim sklepom, Lukušu prizanesti z jezikom. Na potu v cerkev pa sta se srečali s Stoparjevo Leno, staro prijateljico. Med vsakdanjim pogovorom pa je Katri kar naenkrat ušel smeh in Lena je tako dolgo tiščala v njo, da jej je Katra zaupala celo skrivnost, seveda pod trdno obljubo, da ne bode nikomur dalje pravila. Bila je pa Stopar Lena tudi že večletna vdovica in hitro jej je šinila pametna misel v glavo: čakaj, si je mislila, Lukuš ne bode nikoli tvoj; zakaj bi pač moj ne bil? Kratkomalo, nazaj grede iz cerkve je že vse govorilo o Lukušovi snubitvi, o štoku, in cela dogodbica je bila še vsled ustnega izročila precej osoljena. Lukuš je kar pihal od jeze, ko je zvedel, kar se trosi okrog o njegovi o-sebi. Rad bi bil Katro nakresal, pa se ni prav upal, češ, babura je še precej ha j da, kaj pa če bi ona mene, potem pa že imam; nič, če sem prebolel celo Barbkino smrt, pa bi tega koz-zlovega sunka ne! Tako se je tolažil krojač Lukuš, obiskal parkrat mesto v Št. Juriju na Breznem službo božjo in zavezal s časoma ljudem, posebno pa še ženskim klopotcem jezike. Odslej se je pa skrbno ogibal Katrine kajše. Njenemu jeziku je tudi odpustil, štoka pa je še vedno sovražil prav iz dna svojega srca, le priložnosti za maščevanje ni bilo. (Konec prih.) Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$10i* Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5* Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za..........-..|S-0* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5» S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za |10.0* Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................I®-** Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ........................-....$12.** Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.0* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za........ .........$6.0» Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.......................................... ..7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven-. skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. — Podpolkovnik Vladimir Trboje-vič, poveljnik bos.-herc. lovskega polka, je, kakor poroča ruski "Rdeči križ", podlegel ranam v Brest-Litowsku, dne 25. avgusta 1914. V NAJEM SE TAKOJ ODDA STA-novanje s šestimi sobami, z vsemi potrebnimi napravami, kakor napeljavo elektrike, vode itd. Anton Ne-manich, lastnik, 1000 N. Chicago Street, Joliet, 111. JOU£t«ltU • PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlNO*3, W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši kot drugi. V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS. DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionic« U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, III Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar tino, žganje in smodke. Sobe v najem in Lunch Room. STENSKI PAP1B Velika zaloga vsakovrstnih barv, in firnežev. Izvršujejo se vsa,_„. varska dela ter obešanje stens papirja po nizkih cenah. , , A lexander /TLChi. Phone 376. 120 Jefferson St N. W. telefon 556 POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše ^ so po najnižji ceni? Gotovo! V®6 ^ J. & A. Pasdert* se dobijo najboljše sveže >n P ^ jene klobase in najokusnejse ^ Vse po najnižji ceni. Pridite t°r poskusite naše meso. . Nizke cene in dobra pos naše geslo. trežt>» j' ' nas ^ Ne pozabite torej obiskati ^ naše j-mesnici in groceriji na et, lu Broadway and Granite 5 Chic. Phone 2768. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se Imenuje ter je najboljša pijača Porter Ota telefoni 405, Brewing Company S. Bllff St.. '1