mmm
Zaplenjeno
Enakost narodov, enakost v naroda!
Vaclav Klofač.
Štev.8
V Ljubljani, dne 18. svečana 1911
Leto I.
vinarja.
vinarja.
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Kulturna naloga naše stranke.
(Govor br. Svozila na VI. rednem kongresu nar. soc. stranke v Pragi.)
Glavna zapreka našega šolstva je, da hoče vzgajati poslušne in pokorne podanike, ne pa izobražene državljane. Odtod razmerje šole do cerkve, odtod tudi predpisi o lojalnosti in takorekoč popolno izključenje vsega, kar bi zamoglo poučiti o državljanskih stvareh, o pravicah in dolžnostih. Poučevanje o vseh teh stvareh je dodobra izključeno v vseh zavodih. Ker se čuva, da bi mišljenje šolarjev šlo samo v smereh navzgor, priljubljenih pri birokratih, ni in ne more biti šola svobodna. Poučevanje je barvano, šolska mladina se sili k prispodabljanju in ponavljanju več kot k samostalnemu in solidnemu naziranju in presojanju predmetov. Šola dobiva birokratiško smer — na nižjih in na višjih, stopnjah, ter se zmiselno oddaljava od življenja, za katerega pripravljalnica ima biti.
Iz te temeljne zapreke izvira tudi, da šolski sistem zametava največ ravno otroke najširših slojev ljudstva. Zlasti na kmetih je enostavno nedostatno poskrbljeno za to, da bi tudi siromašna deca zamogla nabaviti si dovolj izobrazbe!
Država prepušča skrb za široke vrste ljudstva deželam, a neče privoliti rednega upravljanja deželnih financ, da bi zamogle zadostiti svojim nalogam. Nesocijalnost šolstva pa zakrivlja, da se propast med ljudstvom in inteligenco ne da premostiti. Za nižje šolstvo zahtevamo tudi obvezne uredbe oskrbovalnic, podarjen j e šolskih potrebščin otrokom in pre-hranjenje ubozih otrok, da bi ne bili s plačanim delom zadrževani v razvoju tako telesnem zlasti pa duševnem, in zahtevamo smotreno spopolnjenje tega šolstva s praktično urejenimi in lahko pristopnimi nadaljevalnimi šolami ali bolje rečeno dopolnjevalnimi.
Iz temeljne pogreške — avtoritatstva — izvira tudi ta napaka v našem šolskem sestavu, da šola faktično ni in ne sme biti narodna. Zahtevamo torej, da bi bilo šolstvo postavljeno na narodno podlago. Za gospodarsko stran naj skrbijo dežele, ostalo bodi pa prepuščeno avtonomnim organom, voljenim tako iz zastopnikov občinstva kakor učiteljstva brez birokratiškega upliva. Samouprava bodi za ta namen spopolnjena. Učni jezik naj bo v nižjem šolstvu materni jezik.
Iz starega avtoritatskega sistema izvira tudi, da sedanji šolski sistem zametava ženo. Izvaja se dosedaj uradno stališče, kot bi bilo ženi potrebno manj izobrazbe kot možu, čeprav je nedvomno, da je potrebna ravno žena mnogo več duševnega znanja k vzgoji enega dečka nego je je treba za
fabrikacijo uradnih fermanov v birokratskih kancelerijah. Ne zahtevamo seveda, da bi šolstvo vzgajalo „dame“, katere se z življenjem samo igrajo, ter zbežijo pred važnimi nalogami, a nečemo niti, da bi žene trpele vsled gluposti šolskega sistema, kot smo trpeli mi moški in še sedaj mnogokrat trpimo. Hočemo pač, da bi vsem dekletom brez razlike stanu bilo omogočeno brezplačno izšolanje o vsem, česar je potreba za kulturno zdravo življenje žena, da se s tem pripomore tudi k zdravemu življenju cele družabnosti. Zahtevamo spremembo razmerja cerkve do države, da bodo vse cerkvene organizacije postavljene na podlago splošnega združevalnega plačilnega in shajalnega prava. V stranki sami moramo vzgaje-valno spopolnjevati, česar šola ne dava — v društvih, v listih, z izdavanjem knjig, a posebno z izborno korespondenco, s sotrudniki v naši stranki.
Naša naloga je mnogo težja od one socijalno-demokra-tične stranke, katera enostavno kopira nemško marksistično delovanje. Mi moramo vse ustvarjati sami in samostalno. Od nas bodo hoteli črpat nar. socijalisti drugih slovanskih narodov, zato se moramo tembolj potruditi s pridobivanjem inteligentnih sotrudnikov. V najbližnji dobi naj se izda priročna knjiga vseh temeljnih znanosti, kulturnih, socijalno-gospodarskih in političnih. Naš tisk moramo nujno in stalno izpopolnjevati. Pred vsem pa pomnimo, da je treba dovoliti in dati za vse to delo zadostnih sredstev.
Pregled.
Glede ljubljanskih občinskih volitev naj pripomnimo, da se še sedaj ne ve, ali se bodo vršile v marcu ali v aprilu. Značilno je, da se je baje Laschan izjavil, da bo gospodaril na magistratu še to celo leto, ker da bodo te volitve bržkone razveljavljene. Klerikalci hrepene v III. razredu po 4 mandatih, socijalni demokratje požirajo baje tri, naprednjaki pa vse druge izven onega, ki baje pripada Nemcem. Ta račun je bil v veljavi, dokler nismo sklenili mi, da nastopimo. Mi bomo te njihove račune zmešali, ker smo edina stranka, kateri gredo ti mandati. Liberalci imajo v I. in II. razr. zavarovan hrbet s strani svojega meščanstva. Klerikalci bodo radi nas tudi marsikoga izgubili, ker imamo med „njihovimi“ tudi precej upliva. O socijalni demokraciji pa niti ne govorimo, ti so bili dosedaj refužij malkon-tentov liberalne stranke, to jih je pač prikobacalo do 700 glasov o priliki Turkove „kandidature“. Marsikdo, ki je sicer napreden, je raje oddal glas za socijalnega demokrata, nego za gospoda Turka in še več takih korifej, ki so dičile
(9* Delavci! Volite narodne socijaliste. 'Pl
bivšega občinskega sveta pestro narodno-napredno družbo. No, ko bodo pametni volilci imeli pred seboj našo listo, jim bo odprlo oči, kakšne ljudi gre kandidirati. Prav gotovo namreč vemo, da se za naše kandidate zanima široko volilsko ljudstvo, ki bi hotelo enkrat imeti na magistratu nekaj pravih socijalistov. Kar se tiče reklamacijskega postopanja, smo informirani, da se je jako malo reklamiralo. Seveda, liberalci ne bodo preveč delali, k večjem če bo dr. TaVčar „govoril“ na shodih. Sploh je med liberalnim volilstvom velika poparjenost, klerikalci tudi nimajo zadovoljnega „aparata11, ki bi stresal glasovnice v žaro, tako kot n. pr. pri volitvah v »Trgovsko zbornico41. Brez vsake podlage torej ni vest, da se na teh volitvah še ne bo izvolilo definitivnega občinskega sveta, ker čeprav Hribar ne bi kandidiral, vsekakor ni gotovosti s „kakšnim“ županom bodo zadovoljne vse stranke in pa — vlada. Vsem vstreči je pač res poli-tiška umetnost, kateri mi priprosti Kranjci še nismo kos,'. Sicer pa mi sami prav toplo pozdravljamo to prekucijo na| rotovžu, ker dosedanji občinski svet pač ni trpel nikakej opozicije, da še celo kak protipredlog bi bil nemogoč. Glihalo se je za birtovske dekrete, mesarske štante, za boljše službe itd. Sedaj vsaj tega ne bo več, ker se bo ves ustroj korupt-nega glasovanja moral odpraviti. „Slovenec“ od torka prav neumno prepisuje našega uvodnika v 6. št. posamezne odlomke, kjer smo pošlatali našo kamoro. Nam je to prav, „Slovenec“ naj kar k nam pride v šolo, se bo vsaj naučil pošteno in resnično poročati in žgečkati, ne pa tako falotski, iz trte zvito in obrekljivo kot po njegovi navadi. Dobra šola tudi starim ljudem koristi. Mi poročamo stvari j proti katerim se ne da oporekati, ne pa laži, veste gg okoli „Slovenca“, in to zaleže. „S1. Narod“ in „Jutro“ pa molčita, to smo pa mi že naprej vedeli, ker tako nebrihtni spet nismo, da bi mislili, da bodo gg. okoli teh dveh listov, ki imata nalogo spraviti naš narod na kant, da ga bodo Nemci ceneje kupili, ugovarjala. Imate presrečno pozicijo gg. okolo teh listov. Dokler so Ljubljančanje tako recimo neslani, da dajo za glasilo g. Sladič vsak dan 2 kr., jim pač ni pomoči. Dokler smo pa Slovenci tako hladni, da ne vprašamo „Slov. Narod11, kako to, da molči o škandalu na Vrhniki, dotlej tudi ni pomoči, a to ne bo trajalo tako dolgo kakor špekulantje z inserati v pedagoških službah mislijo. Naša poteza v tem zmislu jim bo kmalu zmešala vse štrene. Zp, sedaj pa priporočamo vsem našim pristašem, da se pridno organizirajo, ter stopijo v volilno borbo, ker od te je v veliki meri odvisna naša usoda. Kes je, da nastopamo prav mladi, toda ne šibki. Močni smo, za nami so tri leta vztrajnega dela, persekucij in preganjanj, kar nas je tako utrdilo, da se sedaj dobro poznamo. Ako bi se teh volitev ne udeležili, bi s tem dokazali, da nismo delavni, podjetni, pač pa da smo štreberji, ki se boje razmer. Tega naj od nas nikdo ne pričakuje. Vsaka stranka si mora razmere sama ustvarjati ako hoče biti kedaj močna, vplivna, ne pa da bi razmerje vstvarjale stranke, kot je pri nas navada. Kar dosežemo je naše, toliko pa vemo, da bomo dosegli, da nam bo v čast in ponos, ker smo imeli priliko proučiti teren in ker bomo delali in agitirali na čisto nov, Ljubljančanom še dolgo nepoznan način, na pošten način. Ne bomo se obrekovali kot delajo to žegnani klerikalci in frdamani liberalci, ne, naš način je jasnost v svojih zahtevah in doslednost v nastopih. In prav zato vemo, da dosežemo prav lepih uspehov, le pogumno, na piano naj pride tudi naš človek, narodni socijalist. Vsakdo, kdor se zaveda velikih krivic, ki se mu
gode od naše družbe, vsakdo naj voli narodnega soci-jalista.
Pri tukajšnji socijalni demokraciji silno vre.
Tone Kristan hoče na vsak način kompromis s klerikalci, Kocmur hoče, da se ga ua prvem mestu kandidira, češ, da mora na vsak način v občinski svet, ter je že naprej oddal službo svojega tajnika bivšemu klerikalcu, pasarju Berdajsu. Sicer se pa „ta debu Kristan" in Kocmur vsak dan prekol-neta, odkar sta imela radi bilanc v njihovih propadajočih konsumih „gfret“ pri sodniji. Tokan pa prav pridno sedi in posluša, ko mu Etbin pripoveduje, kako se bo drl v rotovškem salonu, koliko krvi, bomb in drednotov naj se pripravi v sekretarijatu, da jih bo porabil proti kapitalistom. Tudi se kregajo radi tega, ker'Kristani dobe večje dijete kot Berda in Toki, Kocmur pa, kot menda najbolj pameten med vso to salonsko socijalno mokračijo, si lepo muza in pravi: „Dokler bo šlo, bo šlo.“
Nad 10.000 kron na leto porabi ljublj. soc. dem, strančica, ako hoče plačati svojim priganjačem minimalno plačo. Ako pa te ne da, sploh ni socijalna. Sicer se pa dobro ve, da je Tone Kristan že prav bogat, Etbin pa tudi sijajno plačan, toraj porabijo še več kot 10.000 K na leto. Ni čuda, če so vse stavke zafurane, ko pa se denar, žulje delavcev tako nesramno zametava. Ako je v Ljubljani 500 soc. dem., plačajo ti po 20 K na leto, za prazen nič. Zato pa take ogromne prispevke. Uboge delavske pare, kdaj boste vendar sprevidele to oderijo.
Vestnik nar. soc. mladine.
Naloge mladine.
Vaclav Burkert.
Še do danes prevladuje med učečo se in vajensko mladino ta nazor, da ji ni treba udeleževati se javnega življenja. Krasna mlada leta ubija na raznih zabavah, ker si misli, da se ji ta krasni čas itak več ne povrne. To je nepravilno pojmovanje življenja. Res je sicer, da brzo izginja mladost. Predno se nadeja, že stoji mladenič na pragu življenja. Tedaj se šele zaveda svoje slabosti, sprevidi, da mu družba, v krogih ktere se je gibal, ni dala niti toliko, da bi lahko uveljavil svojo eksistenco.
Na zabavah (dokler so mu dovoljevala sredstva) ni imel časa premišljati o takik stvareh. In to je glavna napaka mladine, posebno še delavske mladine, da ravno za časa najlepše priložnosti, ko je mlada duša najdostopnejša, pozablja pripravljati se do bodočega življenja. Morda bi kdo menil, da je to naloga šolstva.
Žal dosedaj takega šolstva (posebno ljudskega, katero je podlaga splošne [naobrazbe] vzgoje) nimamo, da bi ž njega prihajala mladina teoretično dovolj okrepljena v praktično življenje. Naučili smo se sicer tam pisati, čitati in računati, ampak o pojmu bodočega življenja, nismo ničesar slišali. Učili smo se več moliti, kot n. pr. zgodovine naših narodov.
To praznoto občutili smo šele, ko smo prestopili prag življenja. Tu šele mnogi mladenič, ko stopa k učenju začne gledati z drugačnimi očmi na družbo, kot v šoli. Nekateri g. kateheti so mu pripovedovali o kršč. ljubezni, in sedaj marsikateri kak katoliški mojster ravna ž njimi slabše kot so pogani v starem vefcu delali s sužnji. Mladini ne sme biti nje bodoča usoda brezbrižna. Ne sme misliti, da je njena šola po štirinajstih letih že končala. Šele življenje v katero
Zastonj nam nihče nič ne da, ako si to sami ne pridobimo!
stopa ji mora biti nova šola — praktična šola. Javni državni zavodi, kateri bi se morali predvsem brigati za redno vzgojo delavskega naraščaja, se za to vprašanje niti ne brigajo. Tako izgleda nadaljevalno šolstvo pri nas v Avstriji. Drugje, na Francoskem, Angleškem in tako dalje ustanavljajo za mladino strokovno šolstvo s poučevanjem pri dnevu, dočim mora naša mladina po celodnevnem izsesavajočem delu posvečati svojo pozornost zvečer pri učenju. (Konec prih.)
Mladina! Obetajo se nam lepi dnovi. Na našo pol. organizacijo so dobili „višji“ c. kr. „scharf“. Smučejo se okoli našega uredništva, ter pazijo na nas, tako, da se nam ni bati, da nas kdo ukrade. Ali naši c. kr. so lahko brez skrbi, da jim bodemo dali mi mogoče kaj dosti dela. Mi se bodemo tudi pod kontrolo „višjik“ razvijali in se razvili tako, da bodo c. kr. gospodje kar zijali. Samo poguma in dela je treba, fantje!	Mlad	nar. socijalist.
čudno postopanje šolske oblasti obrt. nadalj. šole na Vrtači. Po obrt. nadalj. šolah se je vpeljala metoda, da se šole ob osmih zapro, tako da ako kdo slučajno malo zamudi, mora stati celo uro na mrazu ali v pol ure oddaljeno stanovanje. Pozneje se gospodi zopet zljubi odpreti vrata. Mislimo da bi se vajence vsaj lahko v vežo pustilo, ako se j jih ne pusti v razred. — Pozneje ko gospodje blagovolijo da vstopi vajenec v razred, se ga pozdravi tako „milo“, kot kak surov „hauptmann“ kake vojaške novince. — Zato da se med poukom miruje, je vsak pameten vajenec. Kdor pa ne miruje, so gg. učiteljem druga sredstva na razpolago, kakor pa surovo psovanje in pretenje. V vsakem opravičenju vidijo gospodje upor in kaznujejo se velikokrat čisto po krivici. Med vsemi se pa posebno odlikuje neki gospod učitelj, ki ima jako čudne pojme o izobraževanju vajencev. Včasi imajo pri njemu kar vsi vajenci konjske in oslovske glave. No, ali temu gospodu se že oprosti, ker to mn povzročajo razni cvičkarski duhov-i. — Potem imamo mi še nekega popa „solijalista“, Krekovega kova, njemu so pa nar. socijalisti zašli v želodec ter zabavlja vsepovprek. Pa se bode mož že sčasom spametoval ter prenehal zabavljati ter „učiti“ sploh ker bob ne gre v steno. Capito signor pater? Na svidenje gospodje „vzgojevaloi".	Eden katerega „ljubijo“.
Pisma iz naših krajev.
Zagorje ob Savi. Pismo prepozno prejeli, morali ste ga dati prej na pošto, sicer pa prihodnjič prav gotovo, prosimo le odkrito, čeprav boli. Bo prej zdravo.
Volosko-Opatija. 14. febr. 1911. Moja notica v Vašem listu je zbudila tu mnogo nevolje. Nekaj let sem se res opaža pri nas preokret na bolje, toda še vedno vse premalo. Koliko pa je tu predstav, shodov, predavanj, veselic in drugih prireditev kaj gg. doktorji? In če presodimo položaj, ter vidimo, da hočejo ustanavljajočo se N. D. O. voditi ravno-isti kvartopirci kot dosedanje narodno delovanje, me obide groza. Prav je, da so ti gospodje dali incijativo za narodno socijalno gibanje po nasvetu g. Juvana, a sedaj naj ga prepuste onim, ki so res za stvar zavzeti »radi socijalizma samega, ne pa za igranje uloge.	Vsevedež.
(Iz napak v slovenščini sklepamo da ste Hrvat, to nas ne moti, že popravimo, toda za vse svete Vas prosimo, ne tendenciozno, ker če ne bomo morali list radi Vas razširiti, kar še ni v načrtu. Pišite kaj, sicer pa domače stvari doma opravite, pridružite se tamošnjim delavcem za stvar ali kakorkoli pomagajte. Kolikor mi poznamo Vaše insurente so pač dobri ljudje, le svetujte jim. — Uredništvo.)
Trebnje na Dolenjskem. Slavno uredništvo! Prosim Vas, da priobčite par vrstic v Vašemu listu: Mi postajni delavci smo najslabše plačani in tudi najbolj zatirani, razen tega nas soc. demokrati popolnoma prezirajo. Ti ljudje za vse druge delajo; za zboljšanje uradniških plač, za avanzi-ranje. za sprevodnike, za strojevodje in splošno za vse druge samo za nas ne. Saj soc. dem. bi morali biti za vse enako delavni. Ti nič ne čutijo, da je promet zopet za en vlak večji in da je draginja dan na dan večja. Bili smo organizirani pri soc. dem. in že plačali veliko članarine, nimamo pa toliko dobička, kolikor je črnega za nohtom. Klerikalci itak niso za delavca ustvarjeni, sedaj pa še soc. dem. upehajo; zato se nam zdi Vaše prepričanje najbolj pošteno. Zato agitirajte za Vašo stvar, uspeh Vam je zagotovljen.
(Nas ta dopis prav veseli. Ako ste pravi, pošteni delavci, in hočete sebi in svojim rojakom zboljšati položaj, organizirajte se v „Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev1' katera edina bo preprečila, da bi se po naših tleh šopirili Nemci. Vse tozadevne informacije vam poda uredništvo našega lista radevoljno. Še kaj pišite. — Uredništvo.)
Razno.
„Slovenec“ se huduje, ker se je vpilo „Živio“ srbskemu kralju, ki se je peljal mimo Ljubljane. Tu se pozna vsa podlost in brezznačajnost klerikalcev. Kaka pregreha pa je to — ljubezen do bratskega srbskega naroda, katerega reprezentant je vendar kralj Peter. S kakšnim navdušenjem bi Lahi pozdravili italijanskega kralja v Trstu? Jeli bilo Dunajčanom prepovedano pozdravljati Viljema? Jeli res, da smo Slovenci sužnji, ki se moremo sramovati najsvetejših čuvstev. Klečeplazcem okrog ,,Slovenca" kličemo: kralj srbskega naroda po milosti božji in volji naroda — živi.
Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov priredilo je preteklo soboto krasno uspeli ples. Velika dvorana Mestnega Doma je bila na polj ena pestrih parov, ki so nemoteno, plesaje uživali medsebojno prijateljsko zabavo in lajanje, res krasno, demokratično. Tu se je živo opažalo, kako velike važnosti je tako stanovsko združenje. Visok dostojanstvenik, mlad uradnik, vsi so v medsebojnem občevanju enaki. To je šele prva stopinja do popolnepa zdemo-
:	Prva	::
domača tvrdka.
Milko Krapeš
Ustanovljena :
: 1.1852. :: Ljubljana, Jurčičev trg št. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
rvJ >.
-S ©v CO —
ca
5 s
11 i Im
Genius s G 37 1 52 8
srebrna K 10'—	*
70*-
Trojni f srebrna * 16* — pokrov \ zlata n 95‘—
Odprta { ST
ca JO
S v*
c !3 ts **
«2 J= 2 ~ ^ S 4>
ra “ Z n
»■O	01
-r o —
Damska ura i
Drfnrta I srebrna K 9-odprta \ zlata . 22-50 Trojni j srebrna „ 14’ -pokrov j zlata „ 34 —
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš list, kateri služi zahtevani ljudstva!
kratiziranja, ki je živa potreba v našem javnem in zasebnem življenju. — Udeležba je bila častna, vendar bo prihodnja leta, ko se življenje ojači pričakovati večje udeležbe. — Naš list ni bil na prireditev opozorjen, vendar se živo zanimamo za vsako narodno socijalno gibauje, ter kličemo našim bratom železniškim uradnikom na veselo svidenje prihodnje leto. — Obenem opozarjamo tuk. vodstvo, da smo pripravljeni v našem listu neodvisno braniti njega interese, ter se priporočamo za širjenje našega lista.
,,Svoboda" piše, da je na Češkem vseh steklarjev 3000, ter da jih je 2500 pristopilo k soc. dem. kar pa ni res. V narodno socijalnih organizacijah je nad 2500 organiziranih steklarjev, ki so lani stavkali skozi več mesecev. Tudi izdajajo naši steklarji svoj list „česky sklaf“. — Torej ni moglo pristopiti 2500 steklarjev k novi avtonomni (soc. dem.) organizaciji, ter obžalujemo, da narodno delavsko glasilo šteje naše organizirance med soc. demokrate. Dobro bi bilo biti boljše informiran.
Vse vpitje nič ne pomaga; ako se hočemo narodnogospodarsko emancipirati od tujcev, moramo pač skrbeti zato, da nam bodo tujci nepotrebni, brezpredmetni. Kako to dosežemo? To se da najlepše doseči s tem, da podpiramo one, ki so tega mišljenja kakor mi. Čeprav je kdo tujec, pa vendar vzgaja svojo deco v našem jeziku, bo ta deca naša, kakor je nemške in laške na tisoče naše dece ob naši meji. Zato podpirajmo samo ona podjetja, ki se bodo razširila tudi ob meji kakor n. pr. špedicijska družba „Balkan“, ki je v Trstu in daje tam zaslužka mnogim našim ljudem; podružnica Ljubljana, Dunajska cesta. Telegrami: „Balkan“ Ljubljana. 0501532
Plesna sezona in zauživanje opojnih pijač spravlja marsikoga iz ravnotežja, želodec mu ne deluje pravilno in glava mu je težka. Pri tej priliki se vsakdo prav rad zateče — da, cel6 največji nasprotnik kave k čašici črne kave. Ker pa sama zrnata kava ne odgovarja zadostno ustroju človeškega telesa, pridodaja se k tej tudi kavina primes ali cikorija, ki pa le tedaj odgovarja človeškim potrebam, ako je prirejena na znanstveni in zdravstveni podlagi. Taka kavina primes pa je edinole Kolinska kavina primes iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Ta cikorija ima pa še druge dobre lastnosti, ker se — poleg tega, da ni prav nič dražja — prodaja v prid prepotrebni šolski „Družbi sv. Cirila in Metoda", ki ima s tem zagotovljen stalen letni dohodek za človekoljubne narodne institucije — šole. Vsakdo naj torej vedno in povsod zahteva Kolinsko cikorijo v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda!“	g	43 52 7 8
Brzojav!
Dunaj 17. svečana. Tukaj se širi vest, da se slovenska univerza takoj ustanovi v Št. Vidu nad Ljubljano, pater Zimmermann pa bode predaval o čebulnem zosu in farovških kuharcah, in o psu „sinku“ ter o svoji „babi“ itd., še bolj mikavno, kakor g. Jeglič, po poklicu knezoškof v Ljubljani pri nemških pridigah v Šenklavžu.
Uredništvo in upravništvo: Čevljarska ulica št. 1 I. nadstr. Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti »Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 240, za pristaše potom organizacij letno K 120. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema »Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta a 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Cern^ — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj.
Tisk J. Blasnika naši. Ljubljana.
Pocto lipi Ir pt P in kosovni premog, najboljše in najcenejše OudfVG IjllAolu kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga, Nova ulica 3.	03937
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljalni zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. 1. K. Mrna.) Zmerne ljudske cene. Vzorce razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za kakšno obleko si naročate blago. (2°/0 z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki s širokim poznanjem se iščejo, g 49 13 52 4
VERONIKA KENDA U LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 20.
priporoča	g 42 6 52 7
svojo bogato zalogo papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Zaloga raznovrstnih igrač in galanterijskega blaga.
Premrl & Jančar!
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. \
Opozarjamo na lastno izdeloval- E nico oljnatih barv, lakov, firnežev [ in steklarskega kleja. Velika za- E loga kemičnih in rudninskih barv. E Barve za umetnike. Vse potreb- | ščine za slikarje in pleskarje. Bar- i ve za šolarje. Velika zaloga zidar- j skih čopičev. Strojno olje za vse E vrste strojev. Olje proti prahu. | Karbolinej, mavec itd. itd. E Skladišče: Dunajska cesta štev. 5 \ Prodajalna: Dunajska cesta 20 E nasproti »Figovca«. G 38 2 13 8 Š
- Za obilna naročila se priporočava. - I Na drobno.	Na debelo, i
Bratje, narodni socijalisti!
Kupujte vse pri naših pristaših!
in vse blago za obleke
naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata
m. K. RUŽIČKA,
v Humpolcih, Češko.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. g. 49 14 10 2 Od vsakega naročila dajem 3 °/0 v prospeb strankinega sklada.
češka tovarna harmonik in heligonik
3osef Hlovaček
ustanovljeno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenik brezplačno
in franko. g 47 11-6
Izprašan : optik :
'T,r FR. P. ZAJEC
::	LJUBLJHNH,	Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Priporočam svojo veliko zalogo
0.45 29 516,^!«^ s*«* švicarskih ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 3’50 naprej srebrna cilin. „	„	„	650	„
budilke	„ „ 3‘—	„
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!