Hatoli&k cerkven list.
Danica i/.haj* I.. 1«». in 2(1. «lne vtacega mesca na celi poli. in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr.. \ litkarutei aprejemana na leto 'i gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej
IWaj XIX.
V Ljubljani 2. prosenca 1 Slifi.
- — -:
lAst 2.
S o i a.
(T o i t e ljudstvo, stavite šole! — Ta glas doni današnje tlni no vsem omikanem svtu ; eelo po Rusov -skem in Turškem se je jel razlegati, kakor pravijo no-vine. Mnogo ljudi stavi vse zaupanjo v šolo, pričakuje zlate sreče in nebeške zadovoljnosti vsih zemeljskih pre-bivavcev edino le od šole. Drugi pa ravno šolo merze, pisano gledajo, se spridenja ljudstva od nj« boje in zato dostikrat zavirajo z besedo in djanjem napravo šole. Kdo ima tedaj prav? Naslednji stavki žele pripravljati odgovor temu o naši dobi tolik«* važnemu in prenočit itnomu vprašanju.
A. Sola brez blaženja serca ni sreča človeštvu.
< )mikani svet dandanes pogosto misli , šola je že dobra ali še eelo izverstna, samo da budi in mika dušne zmožnosti, bistri in jasni um, krepi pamet in spomin, da polni glavo z raznimi učenostmi, vedami in tmetnijami ter lika zunanje vedenje, pa gotovo in srečno vodi tlo zaželenega kruha. Za pravo omiko iu boljšanje serca, to je, za keršansko i zrejo se ,, posvetna*' olikanost 110 briga dosti; diši jej ljubi kruhek vse bolje ko pošteno keršansko življenje. Najdejo se, ki bi jim naj ljubši bilo, da bi se Cerkev čisto ločila od šol, ter se uboga mladina le samo v posvetnih vedah vadila, le <amo za ta svet, kakor se n. pr. volič vadi, tla zna voziti, dokler ga v mesnico ne peljejo. Take šole, ki se ravnajo po teh mislih in zato zanemarjajo ali celo opušajo keršansko izrejo in boljšanje serea, so zgolj suhe učilnice, ker one mladino samo uče; goje in urejajo jc pa ne. So li tak«- učilnice koristne človeštvu? N i k a k o r ne, včasi so mu še celo škodljive — dostikrat prava kuga!
Za Roga! jezik kaj si izbleknil!? Gorje tebi za tako prederznost! I "kleli te bodo zavolj vnebovpijoče pregrehe zoper navadno mnenje sveta, da boš oterpnel in oderven ležal za zobmi, ter ne boš mogel več pso-vati zlatega teleta današnje omike, kakor se mnogoterno po svetu nahaja in s silo vriva. Le urno, brez pomude se oboroži zoper to ukletje ter dokaži, da je res, kar terdiš. To čem tudi po svojih močeh storiti.
Dušne zmožnosti se morajo pri človeku buditi in mikati, bistriti, jasniti in krepčati, sicer ostane reven bedak in glupec, ni za nobeno rabo, ne more si osker-hovati ne potrebnega živeža ne obleke, je tedaj večji revež kakor vsaka neumna živaliea, kteri sam Bog opravo in odejo preskerluje in mizo pogrinia. Ako pa *e samo dušne zmožnosti bistrč brez boljšanja serca, j>rez keršanske izreje, jc učenec še veči revež kakor bedak in glupec, ker mora postati hudobnež, prava človeška zver. Godi se pa to tako le:
Poželjivo s t in druge hude nagnjenja so človeku prirojene in postanejo strašne strasti, ki ga žare* starejo, podjarmijo, ter mu vso moč vzamejo, ako so jim že od mladih h't nr ustavlja krepko in jih ne zatira z vso silo, kakor vidimo pri skernobnih jezljiveih, pijancih, nečistnikih, lakomnežih, častiželjnih in družili stražnikih. Zoper vse hude nagnjenja pa ima samo in edino le keršanska i z rej a zares zdatne, po v cesto letni skušnji poterjene pomočke in sredstva, s kterimi se zamorejo že v mladih sereih zatreti ali vsaj gotovo berzdati iti krotiti ves čas življenja. Vendar pa še pri naj s k e r b n e j Š i keršanski reji prirojena in nikdar dosti ne zatirana poželjivost dostipot kakor spod pepela v novic oživi, divji plamen naredi, pa napravi strašnr po/are in neznano škodo; oh kako divje iu nezmerno mora še le goreti ogenj poželjivosti v človeku, ki raste brez keršanske izreje: kako strašno moene morajo prihajati njegove stra-ti, i?: v kakšne hudobij-ga morajo sterinoglaviti ?
I čil niee ako so zgolj ,,posvetne olikovavnicr,*' j>a ravno zanemarjajo ali eelo opušajo to keršansko iz rejo, to tolikanj potrebno boljšanje sen a , to edino zvezdo, tolažbo in pomor po tauinrni in !>uriiem potu našega življenja, iu toraj mora v mladih -enih ta-.-ili po <lu>i zamorjenih učeneev že samo po pri roje nji ka liti in spešno rasti vsako hudo nagnjenje. Pasti mora v pustem sere u kakor na zapitšeni njivi plevel, širiti se osat, debeliti ternje raznih strast, ki s strupeno svojo senco topi in mori zlato pšrniro dobrih naukov , otl skerbnih staršev vsejanilt. Strašnr te kare ovij rjo iu oklenejo celo serce človekovo, izpijo in vzauio mu vso moč, ne more se jim več ustavljati, streže jim zoper svojo voljo, postane sužnja reva svojih strast. Posebna nesreča je pa to, tla jih človek ne more nikoli nasititi; od dne do dne rastejo, silnejc prihajajo ter ga mučijo in terpineijo, dokler jih ne potolaži. Pa enkrat nasitene se vzdignejo kmalo še hujše in silnejše, in zato začne človek omikane dušne 111 ori v to obračati, da misli in tuhta noč 111 dan, kako bi ustregel požcljivosti ter nasitil svoje strasti. Iti izmišljuje si prav s pomočjo omikanih dušnih moči zares take nenavadno in čudne pomočke, kakoršnih bi si ne bil nikdar in nikakor izmislil, ako bi ne bil tako učenih možganov, tako zvite in prekanjene glave. Sirov človek, brrz dušne omike, skuša svoje željo in namene le bolj s telesnimi močmi doseči; omikaneu pa streže njegova omika, njegovi zbistreni možgani za take reči; in zares se gode le med omikanimi ljudmi iu saino po omikanih dušnih zmožnostih mnogotere neznano zvite sleparije, pretkane goljufije in prekanjene zapeljivosti itd., kakoršnih topi možgani še misliti ne premorejo in mračne glave ne razumeti. Takole obrača po ne ikrotenib s I rasti h
»prideni človek od Boga podeljene dušne dari, luč uma in spoznanja v strašne hudobije in krivice, v časno in večno nesrečo sebi in drugim ljudem. Taki sužnji stvari ni sveta nobena reč, ne resnica ne pravica, skerbi in tuhta samo toliko, da ne pride v roke posvetni pravici. Ce pa tudi mora pred sodbo iti, si ve in zna zopet s pomočjo omikanih dušni1, zmožnost hitro pomagati z lažjo, tajen jem, krivo priš^go m sto drugimi izgovori in sredstvi. Ali niso tedaj ravno po učilnicah omikane dušne moči tisto orodje, s kterim snuje in dela vse take hudobije in krivice V Ali niso toraj zgolj posvetne učilnice, ktere nič ne store za blaženje serca, podobne človeku, ki daje obdivjanemu norcu ineč , nož, sekiro, ogenj ali kaj druzega v roke, da potem bode, seka, požiga in druge strašne nesreče napravi ja V
Ali ni tedaj res, da učilnice brez bol j sanj a serca, brez keršanske od reje, niso zares sreča, temuč dostikrat celo kuga človeštvu? Take učilnice bi pahnile ljudi v nesrečne čase „olikanih" nevernikov. — Gerki in Rimljani so bili jako olikani, da so nam .še današnje dni zgled in nedosežen vzor marsikterih umetnosti 11. pr. v slikariji, kiparstvu, govorništvu, pesništvu. l*a bili so brez keršanske, serca boljšavne izreje, in zatoraj pri vsi mogočni omiki vendar neznano divji in strastni; zanemarjali so celo prirojene čutila, kar se ne godi še pri zverini široeih pustili in temnih gojzdov.
Prost oče smel je zavreči dete, ktero in kadarkoli je le hotel. 1'bijali so te nesrečne červiče, metali jih na gnoj, v vodo, v jame: izpolagali jih po ulicah, cestah, ter pušali zmerzovati, žeje, lakote in vročine poginjati ali zverinam tergati in požirati. So bile to mar očetovske serca!? Je to olika? — Ktera zver zapuša svoje mlade? Prost mož je mučil in terpinčil ženo svojo prav po volji: imel je pravico odgnati jo od hiše za vselej in l»r«'z pomoči, ali jo celo umoriti, kakor se mu je /ljubilo, ti lejte no pro nežne zakonske ljubezni!! Velikaši so ravnali (prav redke so bile izjeme) s svojimi sužnji še gerše kakor z živino. Smeli so jih tepsti do smerti, topiti v vodah, smoditi in peči z ognjem, na žerjavici, /. razbeljenim železom, rezati in sekati perste, roke, noge in tudi glavo, ali na križ pribijati in razpenjati jih ter sploh terpinčiti, kar in kakor j lin j*> na misel hodilo v razkačeni jezi. O ajdovska m i 1 o s e rč n ost, rahločutnost in ljube zen do bližnjega!! In vse take divjaške okrotnosti so bile dovoljene po deržavnih zakonih ali postavah! Ce so ti toliko hvalisani olikani divjaki žc prirojeno čutila ljubezni do otrok, žen in nesrečnega terpečega bližnjega tako svojevoljno zanemarjali ali celo uduševali, - oh kako puste in divje so mogle biti njih serca v druzih zadevah in okolišinah! Bog nas milostno obvaru j enakih olikanih ajdovskih časov, pa še bolj po ajdovsko omikanih kristjanov, kakoršnih ravno nesrečne in preklicovanja vredne učilnice, v kterih ni keršanske oureje, po svetu sejejo! — Ne boj se pisatelj! kaj ta« ega se no bode prigodilo; z luči v tamo se svet ne bo vračal: ne more se nikdar več pogrezniti v tako divjašino, - zavrača kdo.
•laz mil odgovarjam: Bog te usliši, Bog daj, da bi bil«- t«* besede resnične vsaj zanaprej, ker dozdaj se pač niso vselej in povsod spolnile. Posamezni ljudje, pa tudi e«di narodi so se pogreznili z visoke stopnje omikanosti v globoko brezno prave divjačnosti; z luči so padli v neznano temo. (Jlejte en sam izgled. Narod, že dolgo kralj omike in olike, kteremu sc uklanjajo vse omikane ljudstva, ter voljno sprejemajo njegove povelja od revne dekle do sijajne cesarice, - ta Iran roški narod nam daje žalostno spričanje, kako neznano globoko s<; pogrezne človek ali cel narod, ki pozabi Boga ter zaničuje omiko na keršanski podlagi.
Dognano je namreč, da bogotajski ljudje so po Francoskem v unem stoletju po d ko p o val i vero in njen o moč z besedo in pisanjem, in tako zasijali in napravili zverinsko rogovilstvo in človeško klanje. Kako grozne, popred še nikdar ne slišane reči so počenjali ti olikani tolovaji! Strah človeka obhaja, mraz ga spreletuje, lasje se ježijo in šetinijo, sapa in kri mu zastaja, ko bere ali sliši, kako prederzno so Boga odstavili, pa nesramnice po altarjih za boginje imeli. Cerkve so podirali, ali v hleve in kdo ve v kaj še spreminjali; prepovedali so z naj ojstrejšimi kaznimi maševati, ss. zakramente deliti; križe so z nogami tap-tali in kleli ter celo tolovajske trume po deželi razpošiljali, da so ob potih, cestah in hišah vse keršanske znamnja pokončevali; mašnike in stanovitne kristjane, pa slednjič sploh premožne ljudi so morili ter njihovo premoženje ropali. Ker ni bilo dosti rabeljnov in je bila morija po stari šegi jim prepočasna, so izmislili novo morivno orodje, g i loti no, ktera je po več tisoč glav na dan odsekala. Obdivjano ljudstvo jc v tacih strašnih mesarijah še vriskalo in z rokami ploskalo, vodniki in glavarji pa so dostipot še s kervavimi rokami pili — samega veselja, da so kakega nasprotnika zadavili. Ti „olikani" ljudje, te zveri brez vere so namer-jale keršansko vero in življenje do čistega zatreti ter ,.s čevi zadnjega mašnika zadergniti in zadušiti tudi zadnjega kralja na zemlji," kakor so sami oni olikani kričali. Glejte, dotle lahko pridere zgolj posvetno omikano človeštvo, brez keršanske izreje, ali ki zapuša in zasmehuje blage nje vodila! Taki revež postane hujši od vsake zverine, ker ona si ne more izmišljevati, kdaj in kako bi druge živali občutljivše terpinčila, brezverni olikanee pa si vse to lahko iztuhta. To nam spričuje vsak hudoben človek, pa tudi narod francoski z besnje-njem svojim zoper Boga, kralja, resnico in pravico. Toraj še enkrat zaviknem na ves glas: Bog nas milostno varuj in obvaruj kuge zgolj ajdovske omike!
(Dalj«» nasl.)
Po odhodu „ffufe pfujke.'9 En dan v Ljubljani leta IH:)6.
(Spisal J o ž. K o v a e i c.)
II.
Leta 1830 začne po Evropi vreti, od jutra in od večera ljudstva zaverše. Mesca listopada se vzdignjejo Poljaki zoper Rusa, bojujejo se silno, pa nesrečno. Iz daljne Azije pokliče car Nikolaj tisto armado, s ktero je bil njegov vojskovodja Paskevič napadel in vzel Eri-van, in jo pošlje nad Poljake. Pa v njeni družbi pride tudi trinoginja, ki od tiste dobe sem ter tje po svetu roji, in ki jo zovejo „azijatiško kolero" ali tudi „černo smert." Že od leta 1817 je ta morivka od Gangcsovega obrežja, kjer je imela svojo žalostno zibko, zmirom in zmirom bolj se razširjala, dokler ni bila leta 1830 v Rusijo zanesena, kakor smo omenili, leto po tem pa se je v Nemčijo zakadila. Gostovala je sper-vega le po mnogoljudatili mestih, tako da se je zdelo, da ji za mcstica, terge in vasi še mar ni. Preseljevala se je iz enega v drugo in sicer več ur odležuo mesto, in ravno zato so bile tudi vse straže in zabrambe (kva-rantenšice) zastonj. Pozneje se pa tudi po deželi udomači. Mislili so, da se v kužnem Idapu razširuje. Ljudje, ktere je zasačila, so se izpraznovali zgorej in zdolej, med tem jih je zvijal kerč po vsih udih in čuda jih jc v hipu, v minutah in malo urah umerlo. Neizrečen strah vse preletva, in sej ni moglo drugač biti. ker pripetilo se je, da očeta, ki je zdrav in terden zjutraj se na delo podal, ni več nazaj bilo; ali pa če je nazaj
prišel, <la kaeega svojih ljubih več živega našel ni; mati, ki je šla na terg za svoje živeža kupovat, nazaj pridši je svojega otroka mertvega vidila. Sestra teče vračila (zdravila) za brata iskat, pa je ni dočakati,^ — prej ko brat je stopila pred prestol pravičnega Sodnika; sin gre žeblje v za očetovo trugo preskerbet, pa jih oskerbi za svojo, v tergu namreč se zverne in umerje. Poštena devica misli na svatovski venec, pa v malo urah jo venčuje mertvaški rožmarin. Dete, ki za vse te nadloge ne ve, v svoji nedolžnosti teka, skaklja, vriska in veselje se mu iz rudečega obrasčeka in iz smejočih očic lesketa, — kar ga ptuja gostja poljubi, prej rudeči ličiei ste enaki zreli češplji, in v hipu kakor v razcvetu utergana rožica venuje. Gizdavo po konci glavo nosi sam v sebe zaljubljeni mladeneč in kot bukva raven se sprehaja — malik marsikterega serca, — pa objame ga nevesta iz jutrove dežele in skrivi ga kar v trenutku v svojih železnih rokah. Rumene zlate in pa v tamoti zakopane križavce potegne lakomnik na dan in se ž njimi ratluje, pa zaleze ga popotnica indijanskega rodu in mu z ledenim glasom zacvili: „Neumnež! kar si spravil, čigavo bo V" dihne vanj, njegov zadnji pogled pade na malika, se zverne in njegovo truplo se odpravi;
—	tu plane žlahta smejaje se nad zaklad — in njegov prešnji posestnik je popolnoma pozabljen. Neusmiljena vsiljenka stopi pred stvarico, sodomskemu jabelku enako, ki se zmirom peklu služi in tako Božjo šibo očitno psuje, in zagermi ji: „Mera tvoje hudobije je z verhoni napolnjena !" — in strupena posvetna cvetka — stoji vela pred Sodnikom! Bled in ko reberniea suh tava po ulicah ubožec, ki je ravno bolnišnico zapustil in razun milega podnebja nobenega zavetja ne pozna, tu vidi merliča za meriičem na vozove metati, pa se v sercu togoti, da tudi njemu taka sreča ni namenjena. Ptujka mu na obrazu željo bere, pa mu zabavljivo v uho zašepeta: ,,Revček! ti si mi preslab, kajti orožen more biti, ki ga čertim." Izmed vsih teh in tacih groznih slik pa je posebno človeku serce tergalo, ko je vidil sirotice pogreb svojih blagih staršev spremljati, — ko je slišal njih skeleče jojmene, —gledal njih mertvaške obraze in si mislil: „Zdaj nikogar nimajo, da bi jim kruha lomil." Bledi strah se vseli tako po gizdavih po-jatinah, kakor po revnih kočieah; vse je nemirno, vse preplašeno, iti še zgolj zlato spanje, ki ga je neskončno dobrotljivi Bog podaril, da s svojim krilom pokriva in ohladuje ser ene rane pozemeljskemu popotniku, še to ni druzega, razun videzen, od strašnih sanj brez nehanja nadlegovali počitek ali mučna dremota. Dremavcu se kri po žilah dervi kakor v vročinski bolezni; glava mu v omotici gori; zdi se mu, da ga ljutniea že objemlje,
—	z vso močjo se ji brani, hrabro se ž njo bori, in če prav ves spehan, jo vendar srečno premaga; — dolg dolg zdihljej ga predrami, odpre oči, — merzel pot ga obliva in: „Cast Bogu! še sem živ," sam pri sebi misli, hvaležno proti nebesom pogleda in se v novo v Božjo voljo priporoči, — zakaj sila uči — moliti. Zarano zapusti posteljo, ali žalibog! bolj se čuti trudnega in slabega, kot zvečer, ko je bil vanjo zlezel. Po tem takem <e torej ni čuditi, če so ljudje, po domače rečeno, glave zgubili. Strah je bil tak. de če je koga bolezen na padla, ni pomoči imel; za postrežbo se skoraj nikogar ni dobilo, in še toliko manj, ker se je pripetilo, da je včasi strežaj prej umeri kakor pa postreževani. Ostudno sprazn je vanje napadenih se je slehernemu gnusilo, njih kerčno zvijanje je naj serčnejšega plašilo; tužno stokanje, molklo hripanje umirajočih, sivo-černa barva je v pervo skoraj vsakega oviralo iri glavo mu zmotilo. Na po-kopališih se niso delale posebne štiroglate rake . temuč kopali so se dolgi in široki rovi, v nje so pometali trupla hipoma, jih z živim apnom posuli in z zemljo zagernili.
tako da je malokdo znal, kje njegovi ljubi počivajo, ki bi jih obiskoval, jim hvaležno ali spoininljivo solzico daroval, na njih grobu serčno molitvico opravil, ali pa nanj posadil spomin upanja — znamenje svetega križa.
(Dalje uasl.)
10g leti po Slovenskem in tiopiml.
Is Ljubljnne. Za tekoče leto je tudi čast. red. sv. Frančiška okrajne sv. Križa svoj imenik zopet dal na svitlo, ki je tiskan v Gorici, pa se tudi v Ljubljani pri Gerbarji dobiva v nekoliko malo iztisih (po iiO kr.) Ta okrajina ima sedanjo dobo 113 oo. duhovnov, 20 klerikov, 7 novincev, 3*» bi. laikov, IS tercijarjev, skupaj 1'.'4 oseb. Na čelu ima imenik nektere naznanila o začetku in dogodbah iz okrajine sv. Križa.
Iz Ljuhjane. Dasiravno smo omenili ze unkrat rokodelske veselice sv. Štefana, naj sc venil.tr še pristavi nekaj iz dopisa o ti reči, ker znamnja bol j umetno stran. Vlanskega leta, pravi dopisnik, bile so predstave izverstne, toda memo letošnjih veliko ložje; treba je bih> pri raznih podobah sploh manj oseb, n. pr. pri Izakovi daritvi, pri Mozesovem gorečem germu in pri oznanjenji Mariji devici. Letos pa so vse p« hI obe potrebovale veliko oseb, in vse te estetično — lepo vrav nati priča umetnijo vrednika pl. Goldenštein-a in veliko izurjenost družnikov rokodelskih. Poglejmo razne žive podobe. Perva je: Jožef pripoveduje san je svojim bratom pastirjem. Dvoumnih obrazov so nekteri bratje Jožefovi, naslonjeni na palice pogledujejo po strani navdušenega brata, ki pravi sanje: drugi leže po tleh, vendar le pa slišijo — gotovo v svojo nejevoljo — pripoved. '1. Jožefa prodajo bratje. Kden bratov obrača se obličje zakrivajc proč, ker obhaja ga morebiti vender nekoliko človeškega čutu. ter se mu stori inako, ko gleda zadnjikrat obličje nedolžnega brata, ljubljenca očetovega. .'». Bratje prinesejo Jožefov o suknjo očetu Jak o pu. Sila obdivjan in pntlerzon se vitli ta brat, ki suknjo oddaja očetu. Stari Jakop, ki ga Bog tepe od mladosti že, pada. Vzderžuje pa očeta - lepa misel — nedolžni Benjamin — oklepaje se ga. ker drogi bratje — izdajavci niso vredni, da bi se dotikali sta rega očeta. 4. Jožef razjasnil je sanje Faraonu. Ves v belo oblečen in modro prepasau mladeneč krepko stoji pred terdim poglavarjem velike dežele in kaže tje , od kodar mu dohaja pravo razlaganje. Egiptovski modri, primerno opravljeni, vklanjajo se Faraonu in zrejo v tla, zalega pa pričo poglavarja storiti ne morejo Jožefu nič. a. Oče Jakop se snide z Jožefom v Egiptu. Priprosto poprejšnjo podobo J oželovo venča zdaj kraljeva krona, obdajajo ga egiptovski velikaši: vsi služabniki njegovi: bratje ps, ki pridejo z .lakopoiu, poklanjajo se svojemu prodanemu bratu do tal. *"». Pa s tir j i pri jaslicah. Podoba, ki jo gledamo ž«* tretje leto, pa vsako leto radi. To je veselje, posebno otrokom in mladini, ki jih je gledavcev vsako leto toliko; ne upali pa bi si reči, da se pri tej podobi ue bi razgn-la tudi stara kri iu se ginjena ne spominjala lepili nedolžnih dni, pa še kaj druzega... Nepremakljive smo gledali tu pastirje toliko časa, da so se odpeli trije odredki primerne božičniee. Za drugikrat prosili bi ponavljanje kamenjanja sv. Štefana.^ Kako estetično prelepo j.- to sliko izdelal iz Krcms-a Smid, ki jo vidimo v kranjskem belvedcrit, v Velesovem; lahko bi se tudi ta slika ne koliko porabila za prihodnji obraz.
Hvala vam vsem, ki se trudite v obraževanji ro kodelske mladine! Veliko veliko ste žc storili. Pa saj tutli ui lepšega poti milim solneem, kot delati /.i vsestransko omiko na keršanski podlagi. Hvaležni bodo
čez leta poroiuali na vaše gomile ti. ki jim /. bla/.'njem
*
duha in screa oglajujetc pot v resno življenje. Pred vsem hvala prečastnemu vodju prof. dr. Vončinu!
Z.
Iz Ljubljane. „Die Gcgeniibte Albert und Peter von Sittich und Abt Angelus von Rein <1404 — 1414;, als Einleitung: Geschiehte der ehemaligen ^ steree Sittich"*) se imenuje knjiga, ktero je spisal ne-vtrudljivi zgodovinar pl. gosp. Radie. Marljivo je prebiral gospod spisavec vire, da nam je v lepi versti popisal zgodovine tc nekdaj slavne opatije, z njo vred pa tudi nekoliko zgodovino naše domovine. Siloviti in krepki, pa tudi verni in značaj 11 i srednji vek je naslikan v živih podobah , kakor tudi žalostne prekucije 1»>. stoletja, stiske in reve, ki so zadevale našo domovino od Turkov krivovercev, od kervavih vstaj in naravnih britkost. Tukaj tudi zvemo, da so leta 14S9 stavili pravnika, ki je v slovenskem jeziku sodniške reči obravnoval; to se jc zgodilo, ko j«; bil Janez iz Apfaltrernove rodovine predstojnik tamkej.
Na strani, ko omenja pisatelj opatije v 1*'». stoletju, za>tavi na enkrat vprašanje, kam so prišle kazni v denarjih, ktere -o nakladale verske komisije krivo-verecm na Krajnskeni. Odgovor: Jezuiti so jih v žep vtaknili; ti so se dali za vse rabiti, so bili poglavitna duša v>ih verskih prenaredb i zoper luteranstvo i, in so tc denarje porabili za take prenaredbe in za svoje samostane. Radi priterdimo, da so se jezuiti dali porabiti za vse, — toda le pošteno in pravično, kar koli je bilo sv. verivpospeh: od tod je tudi izviralo besno sovraštvo vsih krivovercev zoper ta red, in zavoljo tega ga še dan danes smertno sovražijo vsi krivoverci in brezbožniki, kajti resnica je. da dvema gospodoma nihče ne more služiti in bolj ko enemu dopada, huje se drugemu zameri. Kar pa denar zadeva, bi bili mi radi, da bi nam bil g'»sp. pisavec to iz virov dokazal, kakor tudi vse drugo, kar je teniil. **) Omenja sicer nekega protokola, toda iz njega bistveno ne zvemo druzega kakor to. da so krivoverce večkrat opomin jevali, jim stavili dolge obroke, jih pred komisijo sklicevali in poslednjič, čc so terdovratni ostali, jih zapirali in iz dežele tirali. To se dan danes enim prehudo, preterdo zdi; ali časi so bili vse drugačni od današnjih. Protestanti ali krivoverci tistih časov niso bili krotki in mirni ljudje: bili so občinskemu miru nevarni, s silo s,, razširjali novo vero; sila pa silo rodi. To nam tudi pravi gosp. Radič sam pri imenovanih protokolih. Kteri zgodovinar bo slavni habsburški rodovini to v krivico očital, da se je goreče poganjala za katoliško vero? Ta čas je po politiško veljal pregovor: „t'ujus regio, illius religio." Ali niso krivoverci še veliko bolj silovito in neusmiljeno ravnali s katoličani? Kdor zgodovino le malo prebira, se kmali prepriča . koliko kervi so terdovratni krivoverci prelili nad katoličani po več deželah, 11. pr. na Angleškem itd. — — Ravnokar -ino po-lali po gosp. Majer-u v spit. ulicah do preč. go-p. misijonarja Pirca 4'».'» gld. 42 kr. a. v. iv papirji, srebrn in zlatu: tamkaj bode v zlatu izplačamo. \ ••■»eb na-, da pomoč utegne priti o prav prile/iieiii času. ker i/, pi-em gg. misijonarjev sprevi-diino. da -o v mnogoterih potrebah iii težava! .
*l T i |»r«-tr» - j.- iz p. r»*«;i i/iiai<leii«-^;4 /.j..«l..vii.:iri :	\i
**) T«, t -lik inj m.Uij zani -r. m-. \-rj« ti. k-r tmii v ti*t. m <»m*i.i ii.-m protokolu l» r.m--, >la >l.-ii:»rj.- za kazni i" -pr.jem.il vi «-•-«!• .(it. in Uiti	- kt. r>- -> -e v. «'i:<i.-i plačevali -tr -
nki za v.-r^k' komisije. — Knako 11: -ka/.:ii;-> . <l i j<- v -pi«n imenovani i. vlv.»jv.»la oo. jezuitom pravico j>ii/:.al. tla «iij. i-> |M>voljn.r il.-i.arj« ubraniti. Jezuiti s-> naj /v. st. j-i |»»lp»r.i >»vet• r. rk\. , za! > je imel ta roij «.1, vsih ča-ih ne.številno -vražnik-.v; Tr- i«- t .rej piztioilti \ /.<oj<lovi»«.kih Pi-eh /. istrai ujifi, ker {»I >vo iiobeiieiun rtviu se ni toliko krivi.«' g.el) < iu v u* ^ »i. . k «k»r temu.	Pisat.
Goriška nadškofija ima po novem imeniku 410 raznih cerkev, 385 duhovnov in sploh >1.82^ duš.
Iz Olsnice na Slovaškem pišejo v „Zukunft," da ondotni slovenski domorodci namerjajo s koroškimi, kranjskimi in štirskimi Slovenci enak slovstven jezik vpeljati, da bi narodno slovstvo dobilo obširniši polje. — Naj pristavimo, da to zedinjenje bo toliko ložeje, ker tudi mi drugi Slovenci v tem oziru ne bomo rok na križem deržali, temuč bomo svojim ogerskim bratom naproti hiteli. Znano je namreč, da je r&vno zdaj naš veliki slovensko-nemški besednjak v delu, in med drugimi bogatimi zbirkami pridejo vanj tudi bogati zakladi iz oger-skega Slovenskega. Dr. Miklošič ima namreč v svoji veliki zbirki zlasti pisane zaloge ogerskih Slovencev; gosp. Cafov pa je nalaš si mož iz Slovakije naroČil, ki jih je imel po die časa pri sebi ter je zapisoval besede, ki jih je slišal iz njih ust. Vse to pride v besednjak, kolikor dopusti zdrava kritika, kaj pa da. Tudi je še zmiraj čas, ako bi hotel k vsemu temu kak ogersk domorodec to delo s svojimi zakladi obogatiti, da jih pošilja, ker zdaj se bode delo pričenjalo.
Z Dunaja. Od Marijne družbe za srednje-afrikanski misijon imamo naznanilo, da namesti ranjc. Hurterja je izvoljen za predsednika pri odboru Marijne družbe preč. tir. Jan. Kučker posvečeni škof in škofKarenski i. p., generalvikar, stolni prost dunajske nadškotije: za podpredsednika pa gosp. baron Adolf Spens, do kterega se pošiljajo tudi darovi za srednje-afrikanski misijon. —
Iz Amerike.
Belle Prairic .'»<>. nov. lSt>5. t Do v. č. gosp. sem. vodja, korarja Jan. Novaka.)
Nekaj, kar Amerika še nikoli ni vidila — slovenska nova maša med Slovenci v Ameriki.
Ker sem danes pošto zamudil, naj nekoliko koj danes popišem o g. Tomazin o vi novi maši, ker mislim, da bolj natanko jo bo sam popisal. — Ko pridem iz misijona nazaj v št. Pavel, najdem tam v veliko veselje gg. Tomazina in Žužeka. Kako gorko smo si v roke segli, se lahko misli, ker vidili smo se pervikrat od tistega časa. kar smo se pred pol drugim letom v Št. Pavlu ločili. Skoraj celo noč smo kramljali o dogodbah, ki jih je vsaki doživel med tem časom. Drugi dan 7. nov. se zopet ločimo, ne vedoči. kdaj nas bo Božja previdnost zopet skupaj spravila. Ž gospod Tomazinom odrineva proti št. Jožefu, kjer je med Slovenci svojo novo mašo obhajal. V nedeljo, 12. nov., je bil dan za duhovnijo sv. Jožefa, ki morebiti še nikoli ni tacega imela. Proti pol enajstim zjutraj so prišli učenci in učenke z banderom. ter so spremili novomašnika v cerkev: 8 parov jih je bilo v belem oblačilu. Maša je bila kaj slovesna; naj popred: Veni, potem začno na koru izverstno lat. mašo. Pred altarjem smo bili štirje duhovni, gosp. novomašnik, g. Buli pomagavni duhoven, jaz dijakon. nek benediktin subdijakon, domači duhoven so pa orgljali, ker jim bolj odročno gre, kakor pa učitelju. Po evangeliju so imeli g. Buli izverstno pridigo v nemškem jeziku. Dokazovali so zvezo med duhovnom in ljudstvom. Po nemški pridigi pričnera koj jaz slovensko pridigo, ker je bilo tudi okoli 5U—Slovencev v cerkvi. Ker je bil ravno praznik patronstva Matere Božje, sem natergal v Marijncm vertu nekoliko cvetic, jih popisal, iz njih venec spletel in ga na zadnje novo-mašniku poklonil. Popoldne ob 3 so bile slovesne ve černiee. Kaj vesel je bil ta dan, posebno za tukajšnje Slovence, ki Še tacega dne niso imeli v Ameriki in ga tudi niso pričakovali. Po večernieah nas vse povabi neki Slovenec na večerjo. Zbralo se je bilo razun duhovnov tudi okoli 4U kranjskih kmetov v domači obleki, in veselje, ki smo ga v taki družbi tu v daljni Ameriki
imeli, so ne da popisati. Marsiktero smo zapeli, posebno , ker so bile ene izverstne pevkinje vmes, ki so vse navadne slovenske pesmi, cerkvene in druge, peti znale. Do desetih zvečer smo se radovali skupaj in • narsikako kupico pive na zdravje mile slovenske domovine popili. Ob desetili pa vstane g. Tomazin, ter s krepkim glasom svoje rojake nagovori. Dokazoval jim je. kakšne nevarnosti so v Ameriki, posebno za ne sku-šcno mladost, opominjal jih jc, da naj vedno zvesti ostanejo svoji veri, svojim lepim domačim navadam itd. Akoravno se ni pripravljal na to, je vendar izverstno govoril kake pol ure, da so se celo moški jokali. Po pridigi jim je dal blagoslov in potem smo se mi duhovni domu podali. V ponedeljek sva v okrogu malo Slovence obiskala, ki precej raztreseno eden od druzega stanujejo. Ker sva ravno priložnost imela, sva šla še naprej celo do Ričmonda svoje rojake obiskat. Nazaj v št. Jožef pridši sva jih »povedala, kar jih nemško ne zna, in jim obljubila zopet priti, kadar bo čas za velikonočno spoved. — Slovenci sc tu sploh prav dobro obnašajo, so zadovoljni in veseli, kakor Kranjci sploh. Lovci so skoraj vsi dobri, divjine pa je tukaj tudi dosti; zvečer gre par ur čakat, pa ubije enega ali dva jelena. Toliko si mesa napravijo, da ga ne morejo sami porabiti; za prodaj pa tudi ni, ker je meso prav dober kup. Neki Janez, iz Kranjske gore doma, je en večer vstrelil za jelenom, ki se je koj zvermi. Ta gre veselo, se nanj vsede ter mu nož v vrat zasadi. Ali glej, jelen poskoči, mu z rogovilami hlače preterga in jo z nožem vred odtegne, da ga ni mogel več dobiti. —
Za Slovence je tu kaj dober kraj, veliko jih je skupaj, da si eden druzemu pomagajo; so med prav dobrimi Nemci, blizo in daleč ni nič ali prav malo protestantov, duhovna imajo v št. Jožefu, da lahko vsako nedeljo k maši gredo; ako pa nemško ne razumejo, pa včasi eden nas doli gre, sej ni vee kot dan hoda, za kar se tu v Ameriki čisto nič nc zmenimo. Nemci v št. Jožefu pod vodstvom oo. benediktinov so jako pobožni, vsako nedeljo jih pride 30—40 k spovedi, veliko jih je, ki vsak teden pridejo, kar sem se sam prepričal. Slabih zgledov tedaj naši bratje tukaj nimajo, na druge se tedaj ne bodo mogli zgovarjati, ako natanko po svojih dolžnostih ne žive. Ze govorijo, da bodo jeli kmalo svojo cerkev zidati, ako bo upanje , da jim škof enega slovenskih duhovnov dajo. S časom to zna biti, pa kmalo še ne. (Bog daj kmalo, da bi sc narod ne zgubil.)
Vsa zadovoljna se z gospod Tomazinom, ko sva vse obiskala, napotiva nazaj proti št. Klavdiju (kjer jc naj lepša kat. cerkev v celi Minesoti, ravno je dodelana in bo drugo nedeljo v decembru posvečena), in od tam vsak na svoj kraj, kamor so naju škof odločili, g. Nace v Kroving, jaz pa ,,Belic Prairie," kjer sem zdaj prav zadovoljin. Z Bogom!	J. Trobec.
Visoko častiti gospod vodja! Ni dolgo kar str v Danici brali (ravno danes sem ga v Danici bral) popis moje nove maše, ki sem jo 10. sept. obhajal. Danes Vam hočem že nekoliko misijonskih novic podati. Zdaj sem še le prišel v gosp. Pircov misijon, in imam svoje misijonsko stojišče v Bclle Prairic, IS milj pod Kr«»-vingom z gosp. Buhom skupaj, kakor so milostljivi škof določili. Ž«- konca mesca sept. sta prišla g. Pire in l>uh v Št. Pavel in me mislila koj saboj vzeti, pa mil. škof me še niso mogli poslati, ker jih je več duhovnov nagovorilo jim poinagavcev poslati za ohhajanjc svetega leta. Poslali so me tedaj v Faribolt, tiO milj od št. Pavla, kjer sem v okolici med dobroserčnimi Irci v mnogo krajih pet tednov sveto leto z velikim vspehom opravljal. Odpeljal sem se iz št. Pavla sept. zjutraj
(>o Misisipi do pervega mesta, od tam nekoliko po že-eznici in nekoliko po pošti, tako da sem popoldne ti
stega dne na «»»lm«Mij«,no mesto d«».>el. Ze od dale«- \gl<-dam na liomcii veliko, ravno dodelano novo cerkev, kamor se napotim in g. misijonarja poiščem. Kaj pri jazno in veselo so me sprejeli ter mi koj serčii««»t da jali. da naj se nobene reči ne ustrašim, ker terdo :#.» sicer na misijonu, vender z Božjo pomočjo |„» vse lahko in prijetno. Že drugi dan >e odpeljeva 1»! milj daleč |»•» takih gerdi Ii potih, da me je bilo «««| začetka strah iu groza, dokler s»e nisem privadil. Večkrat sva zabredla v močvirje ali v globoke luže: zašla v g««st g«»jz«i. kjer sva pot popolnoma zgrešila, ter >i jo sama delati inogia odmikovaje križem ležeč« ■ hlode, odlmuljeiie vej«* it«i. Kmal«« sva zadela ua kaki štor. »»giliaj«' se «ii«*ga voz na druzega habn«*: kmalo veja •m1ii«*s<< klobuk in vč.i>i prav neprijetno p«> glavi poboža. Da >«• |»o takih potili ne da hitr«« voziti, je «»čitii<», tedaj sva še le zv«-«-«-r pr«-cej pozno na omenjeni kraj vsa zd« lana in tnnlna «l««>l:i. Med potom sem občudoval neizivč«*ii«i krasne jezera. ««b dane s košatimi gojzdi. p«»s«dm«» mi j«* «-ii«» «lopadl«». ki ima veliko enakosti z Blejskim jezermu, »«• le žara-i zerkalno-čist«' vode, ampak po>«d»n«» zavoljo pr«kra>ii« 1' ge. — Prav radoveden sini bil, kaksii«- niisij«ui>k«- -taj«-pač morajo imeti v takem gojzda. kar obstau«*va pri revni iz skoraj samih na p«»! obtesanili Ii I«»«I* »\ zlo/.ein hišici, kjer naju z mpopisljivim veseljem spr»-jin«-j»«. Akoravno je bila /.«• ii««č. vemler k»»j na vse kraje j. z dijo pravit p«» hišah, da je duhoven prišel: »lv»-. tri ure. pa že v«*jo povsod kakili 7 dolu milj v «»kr«»gu. Ze /.v«-čer so bližnji s«»se«Ije k spovedi prišli. t«'«laj sva m««gia. akoravno trudna, koj zv«»č«-r začeti. Drugi »lan p !•«•«•«-j zgodaj lj<ulj»- jamejo prihajati tak««, da je bila kmalo polna hiša. Spovedovala sva celi dopoldan, uni duhovnik so maševali «»b devetih, jaz pa še I«- ««b poli 1 ker imamo tu d«»volj«-no e«d«« «»b 1 začeti). po maši >«-m pri digoval p«*rvikrat v nuglešk«'iii j«-ziku in p««t<*iii pet t«-«» nov skoraj vsaki dan. Ker sva tu /.«• d««|M»Idne v>e vedala, se koj popoldm* napraviva naprej p.» gojzdii: ali komaj kakih •'» milj o«l hiš«- zaid«»va v take g«.-<»v.-. da s«- ui dalo naprej. Ko ravno kraj «»gle«lujeva. kje bi se dalo skozi priti iu pr«-mišljuj«-va s«-m in tj«-, kaj ii. kako, pride naenkrat strašna nevihta iu ploha, tako. d.-; jo na zadnje d«» kože mokra iu vsa umazana nazaj uda riva, o«l kodar sva prišla, t«-r z«»pet tam prenočiva. Drugi dan j»- bilo zopet lepo vnmie, te«laj s«- na v s«* zg«««la. napotiva, izvolivši si šest milj »laljso pot, k«-r naravno-* skozi gojzd ni bilo mogoče priti. Ol» II iloi«l«-va «!• druge staj«- v n«ko b««lj olikano irsko kočo, kj«-r naju j«- že precej ljudstva t«-žk«» pričakoval««. Sp«»v»-«lala jih š«' precej «1«» maše, p«« maši pa s«« uni g«»s|n»«t ši v »Irugo staj«»: mene pa s«« tam pustili tak«« «l«»l^««. «1 . s«*m vse previdil, otrok«- kerstil, m-k«»lik«» p«»«tm «-\al i:«i
Drugi dan dobim pisemc.....1 g«»sp«nla, ki mi naznanijo
kraj, kamor s«-m inn-1 iti in k«laj tj«- priti. Pelje ne-te«laj n«-ki Ir«-«- po ne d»«sti b««ljših p«»tih. kakor -«in jih p««pr«'d p«»pisal. «l«» nas«dstva Kilk«*ui. l am pa iii-« iu bil prav prijazno sprejet: v hiš»« stopivši p«»/.«lra\i!ii ma t«-r, ki s«i ravno pometali, pa še ne |M»g|e«lajo nn* in-tako. da nisem v«*dil, kam bi s«- bil ob«niil. Na. -«-m si mislil, ta mora pa ž«' kaka ...l«'iiki" biti i rojena am«-rikanka angl. r«»«lin, ki in»«Vj«« /. n«»b«niin piijazm« g«« voriti, «l««kler ga «l«»br«» ne poznajo. N«». pravim, p«-skusiti j«-, mon-biti se pa zvedri čim-nn« obli« j«-, i; r« -v mal«» minutah mi tak«» prijazno r«»k«« p«»da. »I.« -«-111 kar čudil. Nis«'in zad«*l. Fraiicozuja j«- bila. pa /.••l»j»- -jo boleli, »la j«- bila sama nas«- je/.na. I n s« in bil p«.t«-m š«' najbolj zad««voljin. misijon s«-m im»-l v t« j hi-i t . • Ini. «««l zjutraj «1«» v«-č«*ra s«*m sp«»v«*d«»val. pri»lig«»\al. otroke k«-rševal, celo «-n par p««r»«čil it«l. P«» k«»-il.s -«111 se vseh-j laliko ii«-k»»liko «»d«lalniil. p«»t«-m pa so z««p«-t jeli skupaj prihajati do «l« v«-tih zveiVr, p«»t«-m -m \> « - ;m!.
po večerji brevir inolii in pridigo za drugi dan jel pisati in uriti so: da to od začetka posebno novinca grozno tare in trudi, si lahko vsaki sam misli. Pa, oj, koliko je jia tudi duhovnega veselja! viditi, da ji ri dej o zgubljene ovčice. ki so že po 12, 14, 15 ali celo 2<> let po pustih pušavah pregreh in hudobij zapušene tavale . zopet v naročje skerbnega pastirja. Veliko takili je dolgo >po\-ed opravilo in sladki mir vesti zadobilo.
(Dalje nasl.)
(Iz pisma gosp. mis. Nac. Tomanzina.)
Is Rrov-Vinga, 3. grud. 1865. G. misijonar pripoveduje , da 24. vinot. je s popotvanja po raznih krajih Minesote prišel v št. Pavel, kjer je bil z Amerikancem O' (iormanont in Štajercem Sternom vred 5. listop. posvečen. To opravilo, pravi, je bilo prav slovesno v škotijski cerkvi pri velikem altarji, kterega so bile po-božno gospo dan poprej prav lepo ozališale. Pričujoč je bil tudi g. Žužek, kteri je nalaš prišel iz svojega staniša št. Petra in je bil subdijakon. Mil. Škof so imeli o poli 11 veliko slovesno sv. mašo, med ktero se je to sv. opravilo godilo. Pridigal je škofov začasni tajnik g. Ireland r. Ajerland) ter je v čverstem govoru dobro uro po angleško razlagal imenitnost maš-nikov ter razkazal razloček med duhovnimi katoliške Cerkve in pridigarji protestanškili ločin. Se le po dveh čez poldan jc bila ta slovesnost dokončana. „Za-res imeniten, preimeniten dan za-me", pravi g. pisavec. (>b tem času jo videl tudi g. Tomaževičevega očeta, ktori je pred nekaj mesci odrinil iz Kranjskega za «vojim g. sinom , kakor je znano . . . Mod tem časom se je bil vernil tudi g. Trobec z misijonov, kamor so ga bili škof poslali, in podasta se skupaj v št. Klavdij, k jer sta se snidla >. gosp. Buhom , ki je bil obljubil iz mesta Bello-Prairie na novo mašo priti pridigovat. Vsi trije kranjski duhovni se podajo 11. listop. v s milj od >t. Klavdija oddaljeno mestice št. Jožef, kjer je g. Pirčeva sestra s svojo deržino, in kjer prebiva večina Slovencev v Minesoti. V tem kraju imajo oo. benedik-tini samostan, in tudi sestre benediktinaricc svojega; je pa vse leseno — s cerkvijo vred, ktera je k temu še veliko premajhna. Gosp. novomašnik je povabil Slovence po okrogli na novo mašo; g. Mavrin, bogat trgo-v» o je prišel deset angl. milj deleč.
Zastran tc toliko imenitne dogodbe vsacega duhovna piše g. Tomazin: „Brat! mati! rad bi bil Vaji vidil ta dan na svoji strani. Brat! mati! rad bi bil vidil, da bi bila Vidva delila veselje z menoj tisti srečni dan. Brat! mati! rad bi bil vidil, da tisti dan bi se bilo skerčilo nezmerno morje, da bi sc bila Evropa Ameriki, Slovenija Minesoti, Ljubljana št. Jožefu približala. Brat! mati! rad bi bil vidil, da to moje veliko vesolje tisti imenitni dan bi ne bila grenila misel, tla Vaji ni tukaj. — Vender — hvaljena in češena bodi vselej in vekomaj previdnost Božja, ktere sklepov vselej ne poznamo, ki pa vselej le naše dobro hoče!" itd. Popis nove maše je znan iz g. Trobčevega dopisa. V nedeljo — 11». listop. — je g. Tomazin v št. Jožefu slovensko pridigal. Se tisti dan sta sc z g. Trobcem t.odala v št. Klavdij, kjer so katoličani sozidali naj lepši cerkev v Minesoti v gotiškem zlogu, ktero je imel šk«-:" odmenjeno 2<>. grud. posvetiti. Od ondod je šel g. Trobec v Bello-Prairie, g. Tomazin pa z g. Buhora od ondod v 1s milj od tam oddaljeni Krov-Ving k g. Pircu.
Krov-Ving, pravi dalje, j<- malo mestice ob levem bregu Misisipa, ravno na drugi strani kraja, kjer se {»•tok Krov-Ving v Misisip izteka. Šteje kacih .'in—-4«) i :>, v kterih zraven nekoliko Amerikanov in Kanadja-nov veči dol Polindijani prebivajo. Ti in Kanadjani s > .»či del katoliški. Cerkvi ste zdaj dve. naša ka-
toliška in protestanško-episkopalska, v kteri je pa Ie malokdaj opravilo, ker je tu prav malo ali skorej nič tiste vere, in le kak nekatoličan gre včasi pogledat, kakšno opravilo tu imajo. Je sicer tukaj še protestan-ški minister, Nemec Kloter, metodistovske ločine, kteri si že skoz 8 let prizadeva Indijane narediti metodiste ; pa dozdaj se še nič ne ve, da bi njegova fara štela več kot eno hišo, namreč tisto, v kteri on prebiva s svojo ženo in otroci.
Pač veliko ima ta misijonar opraviti! — Naša katoliška cerkev, kakor tudi naše stanovanje v Krov-Vingu je zelo slabo, naj slabši v vsem mestu. Cerkev je zložena iz brunov, kteri so bili kdaj dobro zamazani z ilovico, ki je pa zdaj že na več krajih odpadla, tako da veter, kteri je tii včasi strašno hud in po zimi zlo merzel, ima odperto pot ven in noter. Od zunaj je cerkev pod-perta s petimi bruni, da je veter ne podere; ako v nji malo bolj terdo stopiš, se ti vsa potrese. Res, ta cerkev je zelo revna in nevarnost je, da bi se nam ne poderla, preden novo dobimo, ktere smo silo potrebni. Mislimo pa prihodnjo spomlad postaviti lepo cerkvico iz desk, 50 čevljev dolgo in 30 široko.
Ker pa g. Pire imajo s svojimi drugimi indijanskimi misijoni preveč opraviti, so torej to nalogo, novo cerkev postaviti, gosp. Buh-u zročili, in ta je že pričel za to pripravljati, in hoče zdaj pozimi vse pripraviti in po tem na spomlad s cerkvijo precej pričeti. Ali ker je vsaka reč tu v Ameriki zelo draga, torej bo tudi naša cerkev, ako jo hočemo čedno in spodobno narediti, precej draga. Že sam les velja okoli 4<Hi dolarjev; drugo delo bo pa naj manj kakih 800 dolarjev stalo. Kar smo do zdaj denarja mogli spraviti, je to, da so nam škof dali 50 dol. za les, in 50 dol. so nam obljubili pozneje dati; tukajšnji katoličani so do 20" dol. vkup spravili, in na moji novi maši v št. Jožef-u smo 30 dol. nabrali za to cerkev. Iz vsega tega vidiš, da nam Še veliko primanjkuje, da bi mogli delo, ktero hočemo pričeti, tudi prav spolniti. Torej se ober-nem na Tebe, predragi brat, in Te prosim, ako bi hotel Ti malo poprašati pri svojih in mojih prijatlih in dobrotnikih na Kranjskem, ali bi se ne hotel kdo kaj usmiliti tukajšnjih katoliških Napolindijanov, in jim po svoji moči pomagati, da bi čedno cerkvico postavili, ker tukajšnji katoličani so večidel zelo revni, in si ne morejo veliko pritergati, da bi mogli za cerkev dati. Ravno tako prosim Te, naznani mojim nekdanjim sošolcem, kteri so zdaj po raznih krajih razpostavljeni, da jih lepo prosim, ako bi hotel vsak na fari. kjer je postavljen, s privoljenjem svojega fajmoštra se malo potruditi in za kro-vinško novo cerkev kaj nabrati, ali pa kakor pravijo, kak ofer napraviti. — Ce za našo novo cerkev kaj dobiš, kar pošlji do mene z napisom:
Rev. Ign. Tomazin
Crow-VVing Minnesota
Per Prussian closed mail.	U. S. A.
Ali pa do gosp. Buh-a z napisom: Rev. Joseph Buli
Crovv-VV ing Minnesota.
Per Prussian closed'mail.	U. S. A.
Ii Riciiiond-a 15. vel. serpana piše kranjski kmet Mih. Mercina in pravi med drugim: Ravno zdaj mervo napravljam za svojo živino; jih imam zdaj (i „gval" ... Za par juncev sem dal 64 amerikanskih tolarjev, po našem 130 gld.: za dva letna junčka pa 12 tolarjev... Hiše Šc niman narejene, stanujem pri drugem Kranj- t blizo moje zemlje. Železno peč sem si že kupil za 40 tolarjev: imam že tudi veliko drevo za oranje celine
na pervo, ki me stane 30 tolarjev, in še več druzega orodja sem si nakupil ... Ludje so do malo naše vere tukaj; veliko je Nemcev, — boj imeniten jezik je angleški, govori se pa tudi francosko in laško. Mi se le po kranjsko pokamo... Indijani so daleč od nas; še nobenega nisem vidil... Hiše tukaj so po pol milje narazen; in vsak na svojem stanuje. Ljudje ne stanujejo na kmetih skupaj, kakor na Kranjskem. Sosedje sc včasi po cel teden ne vidijo ...
Maj Je hej norega po &irohem svetu ?
Razne novice. Slavnoznani g. Fr. Liszt je prejel naročilo, da naj za ogersko kronanje zloži posebno mašo in pa „marš" za to priliko. —
V Raj gradu na Moravskem je bil na dan sv. Štefana iz helveškega verstva v katoliško Cerkev sprejet mladeneč Pavel Kan to r, rojen v Milikovi na Sle-
skem. (HI.) —
Veliko se govori, kako ste si avstrijanska in francoska vlada zmiraj bolj prijazni. Prijaznost je lepa in dobra reč, samo da se tudi prav obrača. Bojimo se, da bližnji nasledek tacega prijatelstva bi utegnila biti Napoleonova pesmica: Avstrija, priznaj novo Italijo! To pa bi bilo sv. Očetu poslednji meč v njih razboleno serce, in za katoliško Avstrijo samo naj veči nesreča. Na Španjolskem se že zdaj nasledki kažejo. Pervi Napoleon se je bil tudi vsilil v nekake zveze z Avstrijo. Posebno kočljiva reč je, ker čutiti je, da vsled tega bli-žanja med Avstrijo in Francijo sc Rusija še bolj nagiba k Prusii, in celo tudi k Ameriki. Na kakošnih škerpcih si stojijo Francija in amerikanske zveznice, je znano, zlasti zastran Mehike. V ravno tc liomatije tudi pristujc govorica, da Francija in Anglija namerjate nasvetati londonsko konferencijo (dogovor), da se šlesvik-holštanjske razmere za gotovo določijo. Š kakim očesom bode Prusija to gledala, je prašanje, kjer kraljica Viktorija av-gustenburgujc: njena hči ima brata vojvoda Friderika Avgustenburškega. —
„Zukunft" naznanuje, da se na Dunaju zbira družba sv. Metoda („Jednota sv. Methodeje"), ktere postave so že poterjene. Ta družba ima namen pospeševati versko življenje, duhovno in krepostno oliko na Dunaju in v okrogu živečih Cehoslovanov, torej bode imela svojo Božjo službo ter pridige keršanske, nauke v češkem jeziku ob nedeljah in praznikih. Tudi bode družba napravila detinsKe hraniša, začetne šole, šole za rokodelske učence in družnike, bukvarnicc za svoj narod. To utegne velik pomoček biti, da toliko tisoč slovanskih delavcev, rokodelcev, učencev, poslov itd. ohrani čednost in narodovno zavednost. Kdor plača po 2 gld. na leto, je družnik, kdor pa 1 gld. je deležnik te bratovšine. (Oglašujejo sc prig. Jož. Burgcrštein-u, „Official im k. k. Staatsministerium.") — Želeti bi bilo, da bi ta družba svojo lastno cerkev imela in vse slovanske narode obsegala, ker vsacih je veliko na Dunaju in vsi bi se lahko zverstili , da bi v svojem jeziku slišali ozna-novati velike čuda Božje. Vsi avstrijanski Slovenje pa so menda tudi zmožni si lepo Božjo hišo v glavnem mestu zidati! —
Leopold II, bclgijanski kralj, pravi „Einancipateur" v Breselu, je svojo vlado pričel pisaje sv. Očetu Piju IX prosit za blagoslov; „to djanje," pravi sam kralj v svojem pisanji do papeža, „bi moglo pri vsakem katoliškem vladarji naj pervo biti, berž ko ima prestol zasesti.. ." To jc veselo slišati. — Pruske zbornice seje se prične 15. p ros., angleške L sveč. Vse zboruje, vender 3vet le po polževo tovori modrost, ker zboruje se veči del brez sv. Duha. — Goropadni poljožeruh Kautfmann jc neki v Samogicii zidal razkolniško cerkev,
ker pa ondi ni ne enega razkolnika po vsi Samogicii, je poklical raskolniških hudodelnikov iz Sibirije in je. napravil greško- „ortodokso" občino. Ko bi kak papežev general kaj tacega počel, to bi sc vsi ,»liberalci" na nos in na glavo postavljali. — Republikanski časnik „Unita" je bil zavoljo pomanjkanja denara prenehal izhajati: kar na enkrat mu začno na tisoče z vsih krajev pošiljati, z Milana Si>00, s Parme 2000, Macini 3M lir itd. ... Lejte, kako si znajo sovražniki Božji pomagati, pravi „Liberta catt." Kdaj bodo pa katoličani spoznali, da je treba darežljivosti, ako hočemo kaj dobrega doseči ? -Milgosp. Ledokovski je izvoljen vikši škof poznjanski in milgosp. Melker škof v Osnabruku. - -
Francoskim častnikom, ki so sv. Očetu ob novcin letu srečo vošlii, je rekel namestnik Kristusov pomenljive besede: „Po vašem odhodu naj berže da pridejo
v	Rim sovražniki Cerkve in svetega Stola; jez pa imam zmiraj pred očmi zgled Kristusov, in molil bora za fran cosko vojno, za cesarsko deržino, za vse Francosko, pa tudi za Italijo, ki jo tolike stiske zdelujejo." Ali se ne zlaga to z Jezusovimi besedami: „G lejte, zdaj gremo v Jeruzalem, in Sin človekov bo sovrežnikom izdan:'- —
vi	Francozi me bote zapustili v moji naj veči stiski, vaš cesar me bo izdal tolovajskim Italijanom: jaz pa vam ne bom hudega s hudim povračal, molil bom za vas in za vašega cesarja in njegovo deržino, — pa tudi za nesrečno Italijo, ki me. je križala, me na Križu za sramuje in me hoče križati še hujše. Spomnil pa naj bi se Napoleon na osodo Pilatov« i, spomnila sc Italija, da Kristus križani je od smerti vstal: judovska domovina pa je bila razdjana za vselej in judje so zavoljo kervavega zadolženja razdegani po vesoljnem svetu. -
„Kdor bo poslušal besede moje," pravi Duh božji, „on je podoben modremu možu, kteri jc svojo hišo zi dal na skalo; kdor pa ne bo poslušal besed mojih, jc enak neumnemu možu, kteri je svojo hi>o zidal na pesek." Nova Italija ne posluša besed Božjih, ne m««driii besed Pija IX, ki k vsemu laškemu počenjanju že vce let ne more druzega reči, razun skalnato - stanovitega „non possuomus," n c morem, ne smem, nikoli nočem poterdovati tega, kar jc krivica! It. lejte čuda, kako čversto se namestnik Kristusuov ohrani na svojem sedežu, ko se jc pa ministerstvu laško skoz precej časa že dosti večkrat men jalo kot jc let preteki«« in vsako v Rim hodi, pa še'nobeno ni prišlo; in zdaj ko se je komaj komaj pod Lamarmorom novo skuhalo, že ga sami italijanski levičniki stirna j std nc vn i ka ti! rainistero di ([uindici giorni) imenujejo! Zakaj V Zato. ker vse ministerstva nove Italije na pesek zidajo, kakor so same na pesek zidane. Njih misel ni pravica, am pak rop.
Verla „Unita cattolica" je preteklo leto .rA" «.»**> lir zbrala za sv. Očeta, v vsem skupaj pa je to vro«lništv«» i poprej pri ,,Armonii"> od 1. 1SHO dobilo od vernih ka toličanov 2,110.872 lir v ta namen. Prav pristavlja .,Laib. Ztg.naj se primerjajo zbirke, s kterimi >«' jc po Nomčii toliko šuma delalo, le samo z zbirkami ..I nit« catt.", za nemško brodovje. za tak<» imenovan«' iiemšk«-zaloge v Prusii, za Slesvik-Holštanj: vse netnsk«: »Iružb«* in časniki niso toliko skupaj spravili, k«»lik«»r ,,l'nit.i cattol." sama za sv. Očeta." — Kak« t je minister Bel kredi pri množili priložnostih pokazal . «la j«' pravičen in pošten mož, tako tudi pri Levoveil:, kterim j«- pri volil, da poljska ondotna gimnazija se ima spnminiti v gornjo gimnazijo s poljskim učnim jezikom. Kutin« gorci so Bol k red u poslali zaupno pisni«« in so si ga «■••-' nega mestnjara izvolili. -
Propaganda v Rimu je d« »hi L naznanilo «».i skriiil* kat. občin na Japonskem, ki s«> se iz 17. stoletja ohr.mil« in jim b«i poslala apostolskega namestnika — M«— » li
stopada so imeli oo. jezuiti veliki misijon v novem Jorku v e«rkvi sv. .lakopa. kteri je toliko sadu rodil, da nobeden |»oprej ne toliko: 13,***» jih je bilo tisti čas pri sv. obhajilu, in prestopilo jo v sv. katoliško Cerkev drug«»vorccv 101. — Kavno ta mesec so imeli drugi uniilii devetdneven misijon v Dajton-u v deržavi Oh in, kjer je bilo 1.1'«» ljudi obhajan i h, več jih je prestopilo v kat. t 'crkev, tudi več frajmavrarjov se je odpove dalo svojim zmotam m tovaršem. — Katoliški ljudski časnik v Baltimnri pravi, da amerikansko ljudstvo želi mini in ni zadovoljno s tem, da pervi njgovi uradniki nekako dražljivo zoper zunanje moči govor«'-. Francija nima poželenja se z Ameriko spuliti in bode tudi dolgo čakala; ako so j»a žaljenja le predebele, so Francozje kinali nasajeni in zabavljanja odvračajo z nabrušenim orožjem. In ako do kervi pride, bi Anglija Francijo podpirala, tudi Avstrija, Španija in Belgija bi kakor si bodi pod roko segale, meni imenovani list, kteremu sedanjo dobo Amerika kratko in malo za vojsko ni pripravljena. —
JMetl s hrhtom.
<V pomislik za predpustni čas.) Med darovi, ki jih zbira „Liberta cattolica" v Benedkah za sv. Očeta, je posebno podučljiv ta-le s svojim pristavkom: ,,L. Č. 500 frankov . .. Sveti Oče, že pet let je, kar zdihujem po neki milosti, in zdaj jo upam doseči po Vašem blagoslovu. Blagovolite sprejeti ta moj dar, to — kar je bilo od-in c n j e n o za moje veselice. Kako bi se mogla hči razveseljevati, ktera ima Očeta v tolikih britkosti h? — — Kaj pravite k takemu lepemu sercu, slovenske hčere? Se bote kaj spomnile svoje italijanske sestrice in sv. Očeta, kadar vas bodo v pustnem času na ples vabili, ali pa v druge posvetne družbe?
Vsa pruska (pariftetiška) deržava ima protestanških naprav: 104 gimnazije, 9 progimnazij, 110 realk p«.*rvega in 15 druzega reda. in 16 višjih mestnjanskih šol, skupaj 1*4 protest, naprav. Katoliških pa: 37 gimnazij, 14 progimnazij, 1 realko pervega in 2 druzega reda, in 2 višji mestnjanski šoli, skupaj 54 kat. naprav. Za obojne verec: 3 gimnazije, 5 progimnazij, 8 realk pervega in 1 druzega reda, in 3 višji mestnjanske šole, skupaj 20 skupnih naprav. Ena protestanška gimnazija pride na 1<»*.554 protestantov in ena višji šola na vsacih 61.357. Ena katoliška gimnazija pa pride na vsacih 189.216 katolikov in ena višji šola na vsacih 127.426. Protestantje imajo tedaj primeroma dvakrat toliko naprav kakor katoliki. Da bi bila enaka razmera, bi mogli katoliki imeti »»3 gimnazij, ali njih 26 več, in 112 višjih šol sploh, ali 58 več. Manjka jim toraj 26 gimnazij in 32 višjih naprav. (Eichs Volksbl.) —
V opatii Montc Cassino je zapisnik, v kterega se zaznamujejo tujci, kteri vživajo samostansko gostoljub-uost. V teh bukvah je iz konca leta 1849 ali iz začetka 1. 1*50 (kar kažejo pred njim in za njim zaznamnjani duevii tudi ta-le napis: Unum est necessarium: Maria ootiinam partem elegit. (Slovensko: „Eno je potrebno: Marija je najboljši del izvolila.") Podpisan je „E. Renan." Kdo bi si bil mislil, da si bo ravno ta mož s svojo ger-<livno knjigo zoper Boga Kristusa pridobil tako žalosten slov cz? (Kath. Volksztg. v Chieagi.)
Sveti večer.
Prezala bliŠava
Obnebje zlati, Sprelepo se petje
V	višavah grl asi: Gloria in ekscelsis —
Bogu bodi čast! Na zemlji kraljuje Miru naj oblast!
Prigodba ta čudna
Pastirce nudi, Ki pasli s«» čede
Sred tam ne noči. Od straha inedlijo , Kaj hoče li bit'? Od kod je to petje, In rajski ta svit?
Al ljubljencev svojih
Zapustil ni Bog , Pristopil že angel
V	pastircev je krog: „Ne bojte se, ljubi
Jim je govoril, „Sam sinček se Božji Nocoj je rt>dil.
Nebesa zapustil
Sam Božji je sin, Na zemljo je prišel
K vam v solzni dolin Z vam' hoče živeti. Moč greha zatret', Hudobo premagat', Nebo vam odpret'!
Tam v revnemu hleveti
Že Dete leži, Pustite le čede
Vsak tje naj hiti!1' — In zdajci pastirci
Se v teke spuste, Mesija moliti
Vsi s serca žele!
Nebeško veselje
Pastirce navd&, Jim v hievcu mlad' Jezu£
Naprot se smehtjL V globoko pobožnost
Zamaknejo se, Mesija slavijo, Marijo časte.
Posnemaj mu, verni!
Pastirce mi zdaj; Mesija prinesel
Je ključ v sveti raj: Ce to mu služili, Ljubili zvesto; Gotovo po smerti
Bo vzel nas v nebo! —
liodoljub Podratitovsk i.
EMuhoeske spremembe.
V	goriški nadškolii je izpraznjena stopnja ško-lastova; prošnja za-njo je odperta do 8. sveč.
V	ljubljanski škofij. Umerla sta gg.: Kašp. S vab, fajm. v Dobti, 6. t. m.; Luka C ir ar, fajm. nri sv. Petru v Ljubljani 9. t. m. R. I. P.! — Rovska lokalija je razpisana 30. grud.
MMobrolni flarori.
Dohodki in stroški za Nlomšekov spominek.
Gospod Hoholovšek je podaril 2 g"ld. „ dr. Sernee ,, 2 „ „ „ Pavlič „ 2 „ „ „ Prelog	„ 2 „
„ profesor Bohinec „ S „ Prejšnjih dohodkov skupnine 233 gld. 42 kr. — Cela »dtupnina 249 gld. 42 kr.
Za poštuino iu prošnje na četiri konsistorije in za poštnino na vse dekan ije smo potrošili 19 gld. Tedaj še ostane tistih dohodkov 230 gld. 42 kr. Opazka. Gosp. dr. Sernec, dr. Pavlič, dr. Prelog in profesor Bohinec so obljubili vsaki vsega skupaj po 26 gl. podariti.
V	Mariboru 1. januarja 1866. Dr. Prelog, denarnioar. — G. BI. Voinberger 80 kr. ;v— g. Sim. Robič 1 gld.
Za sv. Očeta Pija IX. Iz Šentvida 1 dvajsetica in 1 deset, iz neimenovane roke. — Iz Pr. 1 ces. cekin in terdnjak za 2 gld. rt. d.
—	G. J. O—k. 1 gld. še v namen sv. leta. Sv. Oče! prosite blagoslova mojim ubogim farmanom. G. J. L.. duhoven v K., 5 gld.
—	G. f. A. P. 8 gld. — G. d. L. V. 1 križavec za 2 gld. st. dn. —
Za afrik. misijon. S Studenca 36 gold. — Štef. in Val. Kumar 2 gold.
Gosp. mi s. Pircu. G. A. G. veliki kražavec; — g. Fr. J.
2 gold.	_
Pogovori z g g. flopisovavei.
Gg. M. K. in J. šk.: Naročila opravljene. Gg. Ozm. in A. P.: Prejeli in odrajtali. — G. J. Pr.: Vse vravnano. — G. — 1—: Vsestranska hvala in tolste vošila! — G. Srn. v. K.: NaroČila opravljene, drugo se bode zveršilo. —