Št. 61.
V Gorici, dne 2. avgusta 1898.
Tečaj XXVIII.
Izhaja dvakrat na teden v Štirih izdan jih, vsaki     .......        -------       "
sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pu ob 4. uri popoldne, in stane z gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško . izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta .  .......» ¦ 3—
četrt leta .-.-... .„,„,» 1-30 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprej?rna upravništvo v Gosposki ulici gtv. 9 v Gorici v cGorlški Tiskarni* A. OabrsCek vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'a naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo«
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» trikrat
mesečno in stane vse leto gld. >l-2&«----     —
«Soč"a» in <--Priinorw:» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma in Pipan v ulici Potite della Fabbra.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravniStro
se nahaja v Gosposki ulici st. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, nai se pošiljajo le upravniStvu.                             *             '
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.               _____
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogofti. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plaža« loco Gorica.
»SorlSka Tiskarna« A. Gabršeek tiska in zalaga razen *Soče» in »Primorca* šo »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. _ Oglasi v «Slov. knjižnici, so računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•*>» Bog- in narod! </+<**
«Gor. Tiskarna* A. Gabržček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Predelska železnica
s komercijeliiega stališča
za Trst in dežele v njegovem ozadju. Kakor kažejo znamenja, se vendar morda reši, po tolikih trdih bojih, vprašanje o tržaški železnici povoijno vslcd končnega spo-razumljenja med občinskim svetom tržaškim in med iamošnjo trgovinsko zbornico.
Da pa ne bi razni nasprotniki 5e v zadnjem trenutku z napačnimi trditvami škodovali avstrijski svetovni trgovini in oni v notranjih deželah, kakor tudi prometu, ozrimo se nekoliko nazaj v zgodovino Soške doline ter omenimo to-le:
Ko še ni bilo železnic in so bila razna trgovska mesta združena z deželami v ozadju le po cestah, takrat se je vil — kljubu prav slabi koroški državni cesti — močen promet u Nemčije čez Predel v Trst, ki je pri vedel planinskim deželam blagostanje in bogatstvo Trstu, kateri bi bil skoro prekosil v tem pogledu Benetke in druge konkurenčne luke.
V spominu še živi ljudem, deloma iz lastnega življenja, deloma po ustnem poročilu, čas, ko so dolge vrste vozov, posebno „pa-rizarjev*, na katerih je bilo naloženega blaga vč»<sih za več tisoč goldinarjev, drdralc dan zn dnevom čez Predel.
Žive priče tega dejstva so, -— če se smemo tako izraziti — tudi mnoge razvaline nekdanjih gostiln za voznike, katere se dobe po celi Soški dolini. V prilog temu dejstvu so tudi številni mlini, ža^e, tovarne itd., kar vse je delalo v nekdanjem prometu, kar pa današnji dan le priča o propadanju Soške doline.
Lastniki takih podjetij so bili nekdaj premožni ter so plačevali državi primeroma visoke davke; sedaj pa so obubožali, izginili, in le ponekod še poznajo njihova imena!
Kjer je prej cvetela obrt in trgovina ter gozdarstvo in kmetijstvo z živinorejo in trtorejo, tam je sedaj puščava in golota, in le koza, — »krava revežev", — trga neusmiljeno iz zemlje kali zelenja in drevja ter pustoši kraje, kjer so stali nekdaj lepi gozdovi.
Kako velik je bil promet po So^ivi dolini z Nemčijo tudi v starejšem času, ?e je pokazalo leta l.syk, ko ;e finančno minister-
(Darje).
PETA KNJIGA.
»Arijev sin, poglej, in tvoj razum naj razsvetli mojo nevednost.*
Po teh besedah poda Ben-Huru pismo.
»Poglej in Čitaj glasno ter mi preloži na jezik svojih očetov ta sovražni jezik.*
Ben-Hur, zamišljen z dušo in s telesom v dirko, vzame malomarno pergament, toda že pri prvih besedah mu šine vsa kri v glavo.
In nikako čudo; na zaglavju pisma je bilo napisano:    »Messala Gratusu."
Ilderirn zapazi njegovo ganulje.
»Kaj je?" vpraša nemiren.
Ben uur jame citati.
Pismo je bilo drugopis lista, odposlanega od Messale.
Prve besede, ra^un bistroumnih roganj, niso obsegale nič posebnega. Toda činidalje ko je eital, tembolj se mu je tresel glas in oči so se mu zakrivale z meglo.
stvo preklicalo staro srebrnjake, kajti takrat so poiskali kmetje ostanke nekdanjih zakladov iz svojih skrinj ter so prinesli davčnim uradom še premnogo denarja izza časa Friderika Velikega, republike (svobodno državno mesto) Augsburg, saksonske »tolarje", švicarski srebrni denar in še drugo.
Korak za korakom je sledilo gospodarskemu propadanju tudi propadanje v soci-jalnem pogledu. -— Med tem, ko so prebivalo po Soški dolini še pred nekaj desetletij razne bogate in s socijalnega stališča znamenite rodbine, kar je bilo v povzdigo dolini, in med tem, ko je prebivalstvo tamkaj v starejših časih imelo velepalrijotiško in važno ulogo, tudi za časa Marije Terezije, v francoski vojni, ter ki je moglo poudariti svoj patrijotizeni še ieta 18(KJ., so kasneje one premožne rodbine odšle, in ostali, ponajveč proletarizovani kmetovalci in rokodelci nimajo sredstev, da bi pokazavali svoj pnlrijotizem.
Tako je izginilo med drugim tudi slre-Ijaško družtvo v Boleti, tamkajšnje veteransko društvo, ono v Tolminu, itd.
Skoro slična usoda čaka tudi Gorico, če se je za odvrnilev prometa po južni železnici s črto: Tržič-Oervinjnn zadostno ne odšknduje z večjo glavno železnico. Kar se pa tiče Trsta, je propadanje mesta, trgovine, znižanje vrednosti na poslopjih -- posebno, odkar so bili davki zvišani in odkar so odpravili prosto luko ¦— predobro znano, in torej ne kaže več podrobneje o tem govorili.
V Trstu, ki je bil nekdaj jedtio najbogatejših mest v Avstriji, živi današnji dan le malo premožnejših rodbin, temu nasproti pa se množi proletarijal, ker pravega srednjega stanu — izvzemši uradniku   ~ tamkaj ni!
Umevno je pa, da bi se zopet dvignil promet, kateri je Rudolfova in Pontebska železnica odvrnila od Trsta, Gorice in dežel v ozadju, da bi tam zopet oživela trgovina, obrti, gozdarstvo in kmetijstvo, ako bi bil Trsi boljo zvezan z drugimi deželami po železnicah, kakor je bil nekaj v primeri z drugimi lu-kami, bolje zvezan po cestah.
In ob sedanjih zvezah na kopnem in na morju bi moral Trst, posebno glede na med tem časom izvršeni prerez pri Suezu, vslcd svoje ugodne geografiške lege, tekmovati z vsemi severnimi lukami po celem ori-
Moral je dvakrat prenehati, da se je premagal. »Razprašil si rodbino Hurov tako", je pisal Rimljan, »da sva mogla biti gotova njenega molčanja. Neizogibna smrt je imela postati njeni delež."
Papir pade Ben-Huru iz rok.
»Torej sta oni dve uiarli!... umrli !* zakiiee ter vihti roke. »Ostal s«m na svetu sam! Ob, čemu?!..,*'
Šejk ga sočutno gleda.
»Arijev sin" reče vslajaje, »gotovo si želiš, da na tvoje bolečine ne zre človeško oko. Odidem. Prečitaj sam to pismo. A ko se pomiriš, pa mi povej."
Po njegovem odhodu pusti Ben-Hur uzdo svojemu obupu. Dalje časa je preteklo, predno se je spomnil neprečitanega pisma.
»Znano je nama obema, kaka usoda je doletela mater in sestro zločinca", pisal je Messala dalje. »Toda od tega časa je preteklo mnogo let. Vem, o moj Gratus, da mi oprostiš, če te vprašam: se mar nisva zmotila v računih? Ali Še živita, ali sta že umrli ti ženski?"
V Ben-Huru se jame oživljati nadeja,
»Torej jima niso vzeli življenja ? Naj bo ime božje blagoslovljeno! Živita, moram ju poiskati!... Ne, oni nista umrli!" ponavlja sam sebi. Ko bi bilo tako, pa bi Messala vedel o tem.
jentu in tudi s kineškimi, ki se imajo v bližnjem času edpreti.
Gornjo boljšo zvezo pa je mogoče dati Trstu le po predelski železnici, ki jo najcenejša, najkrajša in ki obsega največje prometno področje. Ta pot pa bi utegnila biti posebne važnosti za povzdigo Trsta tako, da bi bil jeden prvih trgovinskih mest v vsakem pogledu v Evropi, takrat, če bi Pas de Oalais premostili ali drugače omogočili v njeni zvezo, ker potem bi šla sveto vn a angleška trgovina z orijontom čez Predel skozi Trst, kar bi bilo najkrajša pot v Suez.
Če bi se pa izvršil kateri izmed konkurenčnih načrtov:, Loka-Karavanke ali Bohinj - Karavanke, katera bi ne dajala Trstu tako velikega prometnega področja, potem bi šel —posebno ko bi zgradili še Železnico Vintschgau, angleško - indijsko - kineški in avstralski promet, ne več skozi Trst, temveč skozi Benetke, ker bi V\.\ potem pot z Angleškega v Suez skozi Benetk o krajša, kakor pa skozi Trst,
Tudi za uvoz in izvoz v notranjih deželah, posebno glede ni Južno in Srednjo ('loško, se mora dati prednost predelski železnici pred vsemi drugimi. Če je tudi na primer pot v Trst po najnevarnejši konku-renlinji, t. j. po železnici; Bohinj-Karavanko s Češkega krajša za 31 — na predelski Železnici pa po skrajšanju le za 10 km. — je to krajšanje smatrali le nekako plaloničnim, ker bi imela železnica: Bohinj-Karavanke za 45 km. več pota navkreber po hribih, kakor pa predelska železnica, in poieg tega bi se po bohinjski železnici vozilo počasneje radi viharjev, žametov, plazov, itd., Česar bi pri predelski železnici ne bilo.
Dalje se moramo ozirati na okolnost, d. bi predelska železnica krajšala pot na Zgo.' je Avstrijsko, Solncgraško, Zgornje Koroško, .'irolsko in Vorarlberško za 112, ozi-oma j i daljšem skrajševanju, za 127 km., kar bi se ne zgodilo pri nijedni njenih kon-kurentinj.
In še to! Troški za gradenje pri železniški črli: Bohinj - Karavanke bi znašali najmanje za 22.5 milijonov gold. več, kar bi moralo neugodno uplivali na promet in na trgovino,  ker bi  vslcd  teh troškov  že bilo
Nekoliko pomirjen, pošlje po šejka.
»Prestopi vši prag tvojega gostoljubnega šotora", je dejal, ko sta sedla zopet na divan, »nisem nameraval praviti ti o sebi nič več nego to, kar ti je moglo dokazati, da mi smelo moreš zaupati svoje konje. Nisem ti hotel pravili svojih zgodeb. Sedaj pa, ko je to pismo prišlo v tvoje roke, ko si videl moje ganutje in bolest, moraš izvedeti vse, a to tem bolj, ker skupni najuni sovražnik preti nama obema. Radi lega morava združiti proti njemu svoje moči. Prcčitam H to pismo, in ako si, videč moje ganutje, mislil, da sem slab ali otročji, pa me boš sodil drugače, ko zložim ta pergament."
x In  Ben-Hur je  čital, prelagajoč  šejku Messalovo pismo.
Ta je poslušal pozorno toda mirno, dokler mladenič ni dospel do naslednjih vrst:
»Včeraj sem ga videl v gaju Dafne", pisal je Rimljan. „Prebiva, ako ne tam, vsaj kje blizu, kar mi olajša sled. Ko bi me vprašal, kje ga naj iščem, odgovoril bi ti: v starem gaju Palmovem..."
»Oh!" zakliee Uderim z začudenjem in strahom. .
»V starem gaju Palmovem", ponovi Ben-Hur, »pod šotorom tega izdajalca šejka llderima."
»Izdajalec! Jaz?!" zakriči starec v naj-
potreba tudi večjih za promet in za uzdr-žavavanje železnice, kar je pa prerafiunjeno že tako ali tako na več od troškov pri predelski Železnici, katera bi po postavljenih preračunih rentabilitete dajala dosti dobička, kakor tudi bi nudila trgovcem in potujočemu občinstvu veliko olajšav, katero bi povzdignilo trgovino in promet.
To so momenti, katerih ne sme puščati v nomar niti trgovska, niti prometna politika, pa tudi ne skrbno gospodarstvo na sploh.
V Trstu in na Goriškem raste čimbolj spoznavanje vseh takih dejstev in za to upajmo, da to spoznavanje prodere v čim širše kroge, ter da prevzame končno vse merodajne Činitelje.
Adam Micklewicz,
njegovo delovanje in njegova dela.
(Daljo).
IV. Potovanje,
Na ladji se je odpeljal MickioNvicz v Hamburg, odkoder je nemudoma odrinil daljo v Borolin. Na ondotnom vseučilišču so so nahajali takrat slavni nemški profesorji; torej jo hote! pesnik poslušati njihovo prodavanje, ker je smatral za potrebno, se kaj novega naučiti. Zadrževal se je tu ves mesec, ter prebil čas v prijetni družbi mladih Poljakov, ki so obiskovali tam vseučilišče. Med njimi je bil tudi pesnik Štefan Garčinski, s katerim se je sprijatlil Mickiewicz ter mu ostal prijatelj do smrti.
Iz Bcrolina je odrinil v Prago, kjer se je seznanil s slovečim češkim učenjakom Vaclavom Hanko. Ta ga je nagovarjal, naj napiše poetično povest iz zgodovine Češke ter imenoval Mickievvicza najbolj znamenitega slovanskega pesnika. Iz Prage se je podal v Karlove vare, ki slove po svojih toplicah. Tu se je sešel s svojim prijateljem iz Vilne, z Antonom Edw. Odincem in odslej sta oba skupaj potovala.
Najpoprej sta se napotila v nemško mesto Weimar, kjer je prebival osiveli osem-desetletni pesnik Goethe. Ta je sprejel pesnika Mickievvicza kaj prisrčno ter mu kazal veliko spoštovanje. Ker je pa nabirat portrete najznamenitejših ljudij, je poslal k Mickie-wiczu slikarja s prošnjo, naj dovoli, da ga
hujšem ognju; pri tem se je tresel na vsem telesu in žile na čelu so se mu napele, kakor bi hotele počiti.
»Trenutek še, šejk", reče Ben-Hur, »tako on sodi o tebi in takšna je njegova grožnja." Na to je čital dalje: ....»tega izdajalca, šejka, kateri ne uide našim rokam. Ne čudi se, ako bo prvi čin Maksencijev ta, da posadi Araba na ladjo ter ga pošlje v Rim..."
»V Rim? Mene? llderima 1 Šejka ! Poveljnika deset tisoč oboroženih vojakov ? V Rim? Mene?!"
Skoči na ravne noge, kakor bi mu odvzel najmanj dvajset let. Prsti so se mu skrčili, kakor kremplji, a oči se lesketale, kakor kake ropne zverine.
»Ne! za vse bogove! za bogove Rima! kedaj bo že konec tej drznosti?! Rodil sem se prost in tudi moj narod je rojen v prostosti. Ali naj umremo v suženjstvu? Ali naj jaz, šejk llderim, živim kakor pes, plazeč se gospodarju okrog nog? Mar naj ližem roko, ki me tepe?! Mar moje imetje ni več moja last ? Mar nisem več sam svoj ? O, ko bi bil še mlad! Ko bi mogel odvreči od sebe kot nepotrebno težo, dvajset, deset, ali vsaj pet let!..."
Zaškripal je z zobmi, dvignil kvišku roke, kakor bi od ondot klical pomoči. Toda
naslika. Pri slovesa je dal Adamu v slovo pero in neko kratko nemško pesem.
Čez dva tedna je Mickiewicz zapustil Weimar in dne 1. septembra 1829. sta odrinila z Odincem čez Nemčijo v Švico in v Italijo ter dospela dne 18. novembra v Rim.
Nagledavši se spomenikov in raznih znamenitosti] v Rimu, se je poprijel dela. Po cele dneve je prebil med knjigami, toda znal je tudi združevati resno in vstrajno delo z društvenim življenjem. S tem društvenim življenjem se je tu kaj prijetno okoristil, zlasti sredi znamenitih tujcev in Poljakov. Bili so tukaj Štefan Garčinski, Henrik grof Rzewuski, znamenit duhovnik Holonievski in sloveč slikar Statler. V Rimu se je zabavala tudi kneginja Zcnejda Volkonska, znanka iz Moskve. To se je tudi seznanil z rodbino grofa Ankviea, v kateri je najrajše bival. (Dalje pride).
DomaČe in mm novice.
Premilostni nadškof !n knez, g. dr. Jakob Hlssla, je odšel v soboto v naše gore birmavai. 31. pr. m. je bil v Kobaridu. 1.1, m. na Livku, danes je v Kredu, 3. bo v Borjani, 4. v Breginju in Logeh, 5. v Sedlu, 6. obišče razne podružnice, 7. bo v Bovcu, 8. v Logu, 9. v Soči, 10. v Trenti, 11, v Srpenici, 12. v Dreženci, 13. v Libušnjem. Odlikovan rojak. — G. Karol D r a s č e k t Eorna je poslal dunajski jubilejni razstavi troje vrst peciva, katero je bilo tamkaj razstavljeno in za katero je dobil 3 častne diplome. Čestitamo!
Smrtna kosa. — V nedeljo so pokopali tukaj gosp. Valentina D e v e t a ka, sodnega svetnika v pokoju, ki je v petek umrl nagloma. Po rojstvu Slovenec, po mišljenju Italijan, je bil pokojni Devetak, — kakor pravi »Cor-rieve" — v Gorici med laškim prebivalstvom priljubljena oseba. Da bi bil moral toliko pretrpeti od strani Slovencev, kakor trdi »Corriere* —- vsled svoje »imparzialita", ni res, res pa je, da so Italijani uplivali na-nj, kolikor so mogli. Toda »de mortuis nil, nisi bene!« Pokojni Devetak, ki je bil, predno je stopil v pokoj, vodja tukajšnje okrajne sodnije, počiva sedaj v »zemlji slovenski", katera naj mu bo lahka!
Slovenski župani, pozor! —• Dne 17. t. m. bo shod slovenskih županov v Ljubljani. Udeležite se ga v kolikor mogoče velikem številu, ker shod obeta biti velezanimiv in obče J •*"" '.en. Predno pa odidete v Ljubljano, :«.: * starašinske seje, kjer se pomenita o tem In onem in kjer naj Vas sta-rašine poobiaste, da se v imenu občine udeležite !ioda. Če ne more iti župan, pa naj se izvoli namestnika, katerega pooblasti tudi siarašinstvo.
Gg. župani, na dan, ter nikar ne zamuditi lepe prilike!
Zaslužena kazen. — Onega mestnega stražnika, ki je vzel dvema delavcema, ki sta nesla — kakor smo svoj čas poročali — slovenske zastave od »Šolskega doma" proti domu, je sodnija kaznovala na 2 dneva zapora, oziroma 10 gld. globe in troškov 9,gld.
Vsakega razsodnega Človeka mora ta obsodba le razveseliti, ker po tej poti menda uvidijo mestni stražniki in ž njimi slavni magistrat, da nad njimi še stoji roka pravice ter da ne smejo s Slovenci delati baš tako, kakor bi oni sami hoteli.
Mestni magistrat in Slovenci. — Pišejo nam: Neka uboga žena, katera sta-
nuje v Št. Pelerski ulici, ima hčer hudo bolno na eni roki; zdravnik jej je napisal zdravilo in šla je na magistrat, da jej podpišejo listič za zdravilo, kot navadno podpišejo drugim ubogim bolnikom. — Odgovorili so ja: ,let in montagna alla uestra comun* — "ona je nekaj ugovarjala in zopet prosila za podpis, in zopet so jej ponavljali »let via seno us mettin in preson* (pojte proč, ako ne, vas denemo v zapor). — Vprašamo, je-H tako postopanje umestno od strani »avite eolture" nekaterih mestnih »škri-bačev?" Je-li postava proti takemu hinavstvu? Ali ne plačujejo naše občine zdravil, katera potrebujejo bolniki slovenske narodnosti? Sramota bodi takemu neumestnemu, da bi ne rekel, nemarnemu postopanju. — Štejejo se za »socialisti internazionali", pa recite rajši, da ste »živoderci!" »Dove sta di časa 1' umanita?" — Pride čas, ko boste morali i Vi drugi iskati zdravil — po Kalabriji!!
Kaj to pomeni ? — Ko je lansko leto prevzela tvrdka Gor up v Gorici užitnino v zakup, je stavil goriški magistrat njenemu tržaškemu zastopniku take poniževalne pogoje, da se vsi, katerim so znani, čudijo, da jih je bogata tvrdka sprejela. Omenjena tvrdka, ki ima na Goriškem skoraj celo užitnino v zakupu, je imela do pred par leti v svoji službi tudi nekega dacarja, zagrizenega in strastnega lahona, kateri je nekdaj v javnem lokalu kričal »evviva Italia!" Na to je bil odpuščen iz službe in je prišel pod okrilje magistratovo. Za časa državno-zborskih volitev ja bil ta človek eden najdrznejših »brakov". Ko je torej goriški magistrat dal tvrdki Gorap užitnino v zakup, jej je stavil pogoj, da mora tega moža zopet namestiti. Tvrdka ga ja res sprejela in poslala kot dacarja nekam v Furlanijo, a to magistratovim mogotcem ni zadostovalo. Zahtevali so, naj se premesti ta njih ljubljenec v Gorico, kar se je tudi zgodilo. Kaj to pomeni ? Ali je vpliv »lenaših" v Solkanu, kakor se obče govori, na tržaškega zastopnika tvrdke Gorup res tttito mogočen, da pleše ta na laški takt?!
Slovenski pogreb „un funerale slo-veno!" To je bilo spet nekaj za židovskega »Corriera". Preteklo sredo se je vil iz ulice sv. Klare po običajnem potu lep sprevod po pokojnem slovenskem obrtniku Josipu Bi-težniku. Pogreba se je udeležilo več odličnih slovenskih mož in tudi dosti Lahov je bilo pri pogrebu; med njimi tudi ugledni gospodje.
»Gomora* boli dvoje: boli ga, da so se Italijani udeležili pogreba in boli ga, ker je videl pri pogrebu »rusko zastavo" -— »Bralnega podpornega društva*. Da, lepa je ta zastava in ponosni smo na-njo, lep pa je bil tudi oni trak v .ruskih barvah", kateri je imel nositelj zastave zvit ob prsih.
»Corriere" hujska Italijane, naj se nikar ne udeležujejo slovenskih pogrebov, pri katerih vejejo »ijrke zastave".
Kajbrifca zida pogreb katoličana? Molči naj, ter se briga zsi se, pa naj pusti v miru mirno občinstvo v Gorici, *ier mora vedeti, da pametni ljudje na laški strani ne trobijo v irredentovsko-židovski rog!
Vsi, vsi, ne samo dr. Doljak! — O smrti dr. Doljaka se je pokazala luška »a v i t a c o 11 u r a" zopet jedenkrat v vsem svojem svitu. Kakor izstradane hijene so planili vročekrvni židje-irredentovci v »Cor-rieru", »Piccolu", »Sentinelli* itd. na truplo pokojnega Doljaka. Najbolj propadlo človeče najde vsaj ob mrtvaškem odru prostor, kjer za hip začuti trohico usmiljenja za sočloveka, ki je ravno prebil najusodnejši trenotek človeškega življenja, a ti časnikarski banditje dajajo uprav v tem resno-zvišenem trenotku odduška svojim nečloveškim strastem ter kažejo, kakošna je njih razvpita koltura, civilizacija itd. strast jih je že tako zaslepila, da
nakrat mu šine v glavo nova misel; pristopi k Bei-Huru ter pograbivši ga za rame, zakliče:
»Ko bi bil kakor ti, Arijev sin, mlad, močan in tako izurjen v borbi z orožjem; ko bi imel vzrok k maščevanju, vzrok, kakor je tvoj, velik in svet!.....Hurov sin, pravim ti!..."
Pri zvoku tega imena je kri obstala v mladenčevih žilah. Osuplo je zrl v divje se lesketajoče oči Arabove.
»Hurov sin! ko bi bil namesto tebe, pravim ti, ter doživel take krivice, ne mogel bi, ne drznil bi si počivati..."
Starcu je zmanjkalo sape. Obstal je ter čez nekaj časa vskipel znovič:
»K vsem svojim krivdam dodal bi krivice vsega sveta ter dihal samo maščevanje! Šel bi od dežele do dežele ter vnemal k boju narode. Ne bilo bi boja za prostost, ne bilo bi ^vojske z Rimom, katere bi se ne udeležil. In ko bi me ljudje ne hoteli poslušati... za Boga!... tulil bi z volkovi; z levi in tigri sklenil bi prijaznost! Oni bi mi pomagali raztrgati sovražnika! Ne bilo bi za-me dovolj ostrega orožja, niti dovolj koničastih pušic! Vojska bi mi bila ljubica, kri Rimljanov jedina pijača... Ne prosil bi usmiljenja in usmiljenja bi ne poznal! V ogenj vse, kar je rimsko! Pod meč, kar je rimsko! Ponoči
bi prosil bogove, hudobne in do re ob enem, da bi mi dali ves grom in strele in zemlja ves strup in vse, od česar ginejo ljudje na zemlji in na morju! Ne mogel bi spati! Jaz... jaz..."
Šejk je umolknil; zmanjkalo mu je sape. Pa še se je zvijal ter lomil roke.
Ben-Hur je sedel zatopljen v lastne misli.
Iz vsega tega strastnega izbruha Ilde-rimove jeze mu je ostal samo jeden utis: Šejk ga je imenoval z njegovim pravim imenom. On je vsaj vedel, kdo je. Toda kako je mogel on to vedeti? Iz pisma? Ne. V pismu je bil res govor v okrutnostih, ki so doletele njegovo rodbino, ni bilo pa nikake opazke, da bi bil uprav on ta žrtev. Šejk si je torej domislil to sam
„Povej mi, častivredni starec", upraša Ben-Hur, „kako si dobil to pismo?"
»Moji ljudje, ki čuvajo pota med mesti", odvrne Ilderim, »so dobili to pismo od jadernika."
»Ali je znano, da so to tvoji ljudje?"
»Ne. Rimljani jih smatrajo za razbojnike, katere naj jaz lovim in ugonobljam."
»Še nekaj, šejk. Imenoval si me Huro-vega sina. Nisem si mislil, da bi bilo komu na zemlji znano to ime. Povej, odkod ti je ono znano?"
(Dalje pride).
oporekajo sami sebi. Nadutost teh ljudij je moral že jedenkrat dr. Laginja v drž. zboru zavrniti, ker je neki laški poslanec čvekal o »laških* deželah v Avstriji. »Provincie italiane* je tem ljudem Tirolsko, Primorje in Dalmacija, kjer žive Lahi — kakor znano — r ogromnimanjšini. »Corriere* je pa, napadajoč mrtvega Doljaka, pozabil na te »provinciale italiane", ker piše o tem blagem pokojniku, da počiva v »zemlji slovenski* (terra slovena), ker je pokopan na Št. And-reškeni pokopališču. Lepa hvala, dragi »Corriere*, za to priznanje! Torej dober korak iz »čisto laškega* mesta (citta prettamente italiana) Gorice je že »terra slovena!" Kje so torej one »provincie italiane?" In če je že Št. Andrežko pokopališče »terra slovena*, kje pa je novo mestno pokopališče, ki je blizu toliko oddaljeno od mesta, kot ono? Ali ni tudi to »terra slovena?" Da, da, dragi »Cor-riere", Gorica je tako pristno laško mesto, da morajo nje prebivalci počivati v pristni slovenski zemlji! Torej ne le Doljak, ampak tudi Favetti, Juretič, in kakor se že umrli ultra-lahonski prvaki imenujejo, vsi, vsi počivajo v slovenski zemlji. Razlika je le ta, da ti, ki so pokopani na mestnem pokopališču, počivajo v slabi, močvirnati, ilovnati slovenski zemlji, dr. Doljak pa v dobri, rahli slovenski zemlji, ki mu bode gotovo »lohka". To je pa tudi menda vzrok, zakaj so si lahonski »mestni očetje* izbrali tako slaba slovenska tla za mestno pokopališče. Vedeli so, da ne zaslužijo kot zakleti sovražniki slovenskega naroda boljših slovenskih tal. Žal, da moramo tudi ml mestni Slovenci zarad njih pregrehe trpeti. Glas iz občinstva.
Oran sagra con ballo a Rubbla. — Tako so oznanjali v nedeljo lepaki po mestnih oglih »čast" (!), »slavo* (!) in »narodno zavednost" (!!) sovodenjskih slovenskih fantov. Kolikor je nam meščanom znano, so Rubije slovenska vas in, če izvzamemo tamošnjega barona in njegovo s'.u-žabništvo, izključno slovenska vas. Odkod pa pride, da se naznanja ples v izključno slovenski vasi, ples slovenskih fantov in deklet — v mestu, kjer živi najmanj 7000 Slovencev, v laškem jeziku? Radi bi vedeli, kdo je to brezsramnost zakrivil, ali domači fantje, aH pa zopet ti nesrečni laški godci. Ako so fantje, potem že moramo reči, da se mi slovenski meščanje, njih slovenski bratje za njih sramujemo, ko vidimo, da so izgubili to, kar človeka nad žival povzdiguje: spoštovanje do samega sebe,ljubezen do materinega jezika, ponos na svojo narodnost. Še pes se nas odbije, ako nimamo zanj prijazne besede, aso ž njim grdo ravnamo, ako mi kažemo, da ga zaničujemo, da ga sovražimo; in sovodenjski fantje se gredo z laškimi lepaki dobrikat oni lahonski mestni druhali, ki je lani 22. marca vpila, ne vpila, tulila (da so jo lehko v Sovodnje slišali): m e r d a pei šklafš (d..k za Slovence), forai š Č a v i (ven s Slovenci!) To druhal, ki nas Slovence draži, izziva, preganja, sovraži z vso močjo svoje umazane duše, prosijo sovodenjski fantje, da bi prišla k njim plesat!!! Ali mislijo sovodenjski fantje, da so naši laški sovražniki tako slepi kot oni, tako pozabljivi kot oni? Ali so sovodenjski fantje res tako otročji, da so upali, da jim pridejo ti ljudje plesat? Prazne sanje! Teh ljudij ne bodo videli v Sovodnjah, če jim tudi napravijo tako dolge laške lepake, kot je pot do Gorice. Slaba vest je, ki jih ne pusti iz mesta v slovensko okolico, vest, ki jim pravi, da bi se jim utegnile v okolici povračati vse one neštevilne krivice, katere delajo nam goriškim Slovencem. Pa tudi Če bi tega ne bilo, ne pustilo bi jih v slovensko okolico sovraštvo do slovenskih okoličanov, torej tudi do Vas, fantje sovodenjski. Oni radi prejemajo od Vas v svojih prodajalnicah Vaše krvavo zaslužene krajcarje, ali čakali jih bodete pa zastonj, da bi prišli k Vam in dali tudi Vam kaj zaslužiti. Kaj še! Za Vaše krajcarje se hodijo oni veselit v Furlanijo, ter obdarujejo »Lego Nazionale", Vam in Vašim laškim lepakom, se pa po-smehujejo in rogajo s svojo navadno psovko: M a k a k i d i šklafš! — Kaj ste torej s svojimi laškimi lepaki dosegli? Nič drugega, kakor veliko sramoto! Ako ste imeli kaj ljudij iz mesta, so bili le Slovenci, Vaši znanci, ali pa taki Lahi, ki se ne bojijo priti na slovenska tla, kateri spoštujejo Vaš slovenski jezik in sprejemajo radi vabila tudi v slovenskem jeziku. Čemu torej ono klečeplaztvo in prilizovanje z laškimi lepaki. Kedaj so Vas še Lahi vabili k svoji tomboli -.a sv. Petra praznik s slovenskimi lep; J?! — Pa porečete: Saj so bili lepaki pisani tudi v slovenskem jeziku! Da, •/>, žal! Iu to je bila še večja sramota! Ali st -ndli i glavo, da odkazujete tujemu jeziku j. vo mesto in svojemu pa zadnje!!! Torej Vam je furlanski kolon več, kot Vaša mati! Ali ne poznate pregovora: Kdor se ne spoštuje sam, temu stopa tujec na vrat. Lahu se niti ne sanja, da bi prepustil tujemu jeziku prvo mesto... In pa kaka slovenščina! Čujte, čujte: Nedelija... veliki ples v RubiJ (!!) Fej!! Ali Vas učijo slovenščine laški godci? Fantje! Le hitro roke na obraz in zakrite si oči! Obljubite, da ne napravite nikdar več take sramote sebi in — nam! — O laških godcih prihodnjič jedenkrat.
Nekateri goriški Slovenci.
Slovenski čevelj v laškem bobna. —
Poroča se nam: V Rubijah so se na »gran sagra con ballo* na večer tepli. Kako in kaj, vseh podrobnosti)" ne vemo, izvedeli smo le, da je neki mladenič sunil s čevljem v boben ter ga pretrgal tako, da je s čevljem v njem obtičal. — Zdaj pa imate! Kar kdo išče, to najde. In posledice pripišite si sami sebi! Kdaj se, naši fantje, spametujete ?! Pretepati so se baje pričeli Mirencu
Tudt »zavedni* Solkanci so Iv nedeljo plesali na laški takt. Plesišče je bilo okrašeno z »ruskimi zastavami!
Da so Solkanci sploh napravili ples, in da so najeli goriške škripavce, to je sramota za nje. Vedno smo mislili doslej, da se Solkanci bolje zavedajo svoje slovenske narodnosti; pa temu ni tako, ker prirejajo po laškem vzorcu »javne plese* ob laških zvokih.
Čudimo se pa okrajnemu glavarstvu, da dovoljuje toliko plesov, ki so v škodo našemu narodu, in še posebno v Solkanu, ko so vsem še v živem spominu izgredi od letos, vsled katerih tiči obilica Solkancev po zaporih!
Podaljšanje vipavske železnice ? — Listi poročajo, da ljubljanski župan Ivan Hribar in vrhniški župan Gabrijel Jeiovšek sta zaprosila predkoncesijo^ na dve leti za železnico Logatec - Godo vič-Grni vrh-Col-Gra-dišče v Ajdovščino.
Za predelsko železnico. — Nekaleri listi so hoteli vedeti, da železniški minister je zopet kar a priori pokopal predelsko železnico. Na to se je oglasila uradna »Wiener Zeitung* in dejala, da taka novica raznih listov je povsem izmišljena. Vlada doslej še ni imela povoda, da bi se bila v tej reči odločila; toliko manj pa je povoda, izključili predelsko železnico,katerepred-nostij ni podcenjevati. — Torej upajmo, upajmo!
»Corriere", kje »U — Pod »ruski m i z a s t a v a m i* so igrali v nedeljo goriški laški godci v Solkanu in tudi drtigodi. »Gorriere«, ki prepoveduje, kakor bi bil za-povednik v rečeh naše vere, Italijanom, udeleževati se slovenskih pogrebov, posebno pod »ruskimi zastavami", lepo molči na dejstvo, da goriški škripavci godejo Slovencem na plesiščih pod »ruskimi zastavami*. Joj, joj, joj. In vendar se »Gorriere" ne oglasi proti temu!! Kje je logika, kje doslednost? Povsod drugodi jo človek lažje najde, kot pa po laških bulicah.
Žkl pa ostane žid in za »kšeft* mu je prav, če se vrli tudi  pod  »rusko  zastavo!"
Slovenski groši, kaj? Kaj bo za Lahe, kadar Slovenec ne bo več hotel metati jih v laški nenasitni žep?!
Tukajšnji pešpolk št. 47 odide v četrtek v jutro na manevre proti Rakeku.
»Teatro estfvo*. — Dan za dnevom vidiš na koncu Gosposke ulice tik knezo-škofijske palače grozovite slike. Predstavljajo umore, kri teče curkoma, vidiš hudiča in razne pošasti itd. Zraven pa je naznanilo, da se bo zvečer predstavljalo v laškem »Teatro estivo" (liki nemški »Gasperltheater"), to in to. Ta komedija traje že celo poletje. In res na večer pa se duševno zabavajo, ko gledajo, kako skačejo našemljene pupe, ter ko se uprizarjajo druge budalosti. O ti napredni narod! Le trkaj se na prsi ter se sklicuj na svojo »latinita* in »avito colturo"; radi ti to pripuščamo, ker vemo, da »teatro estivo* ti je „il mondo nuovo e il mondo vecchio!"
V Ceroveui seje pretekli četrtek obesil na kostanj kmet Andrej P i r i h, mešetar Vc-nutijev. Vzrok samomoru ni znan. Ko je že visel, je klical na pomoč, ali sosedje niso vedeli, odkod ta glas, in nesrečnež je moral umreti.
Vest iz Kanala. — Kake nazore imajo nekateri italijansko hoteči — biti srboriteži, kaže nam sledeči slučaj. O prihodu c. kr, namestnika v Kanal je plapolala na »turjonu" velika cesarska, a na drogu sred trga pa enaka narodna zastava. Tudi posamezne hiše razobesile so večinoma po eno državno in eno narodno zastavo; le ena pa, namreč najlepša sredi trga, kjer je bilo do sedaj po navadi vselej razobešenih največ zastav ob raznih slovenostih, je razobesila ponosno le eno — ono goriškega mesta. Ali, da bi stvar ne dišala po dimonstraciji, so se izgovarjali lastniki, da ao vse druge zastave — raztrgane. Velika je bila toraj nevolja gospodarjeva, osobito pa gospe, ko so morali zastavo na povelje sneti. Ti ubogi „Corriere% kako neusmiljeno ravnajo ti grdi Slovenci s tvojo zastavo! -— In pri vsem tem je najti še ljudij, ki tako početje zagovarjajo!
Ljudski shod v Kanalu v nedeljo 24. pr. m. je bil prav dobro obiskan. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili govoru župana g. Zege o železnici. Z veliko navdušenostjo je bila sprejeta resolucija:
Na kanalskem javnem shodu zbrani prebivalci kanalskega in sosednih županij izražajo iskreno željo, da bi visoka vlada, izpolnjevaje večkrat dano obljubo, nemudoma vkrenila vse, kar treba, da se v najkrajši mogoči dobi zgradi železnica po Soški dolini, a da se pred vsako drugo da prednost pre-delski črti.
Obč. star, g. V. Kofol je, opisujoč korist železnice, s krepkimi besedami končal z navdušenim trikratnim „živio!" na presvetlega cesarja, kateremu klicu se je občinstvo navdušeno trikrat odzvalo.
Župan je na to kratko omenit 50 letnico cesarjevo, o velikanskih spremembah na
vseh poljih v dobi njegovega vladanja, o jubilejni razstavi, vabeč posestnike, da, se skupno udeleže jesenske sadne razstave, ter je pristavil, da pričakujemo letos kot poseben dar cesarjev predelsko železnico.
Iz Prvačinc. — Ob zvokih prvaške godbe sta se združila zopet Goriški in Prvaški .Sokol* pretečeno nedeljo pred Prvačino, kjer je slednji pričakoval prvega; brat starosta Jožef M .o z e t i c ga je pozdravil v imenu Prva-škega »Sokola" in mu zaklical: dobro došel-v Prvačini. Ko se je brat, — načelnik Jožef Smrtnik zahvalil za prijazni sprejemno odkorakali Sokoli skupno ob svitanju Sokpl-ske koračnice v Prvačino.
Po končanem popoldanskem cerkvenem opravilu je priredil Prvaški .SokgP;. sprevod po Prvačini do »Mlina*, kjer je bilo prirejeno telovadišče in" plesišče."
Napovedani program se je začel takoj proizvajati ob zadostni udeležbi občinstva. Prvaska godba in pevci, kateri so vse svoje doprinesli, da povikšajo sokolsko slavnost, želi so živahno ploskanje občinstva.
Več vrstic posvetili nam je telovadbi. Maj prvo ±a bik' proste vaje in vaje s palicami Prvaskega .Sokola". Pod spretnim vodstvom načelnika je nastopilo pri obojih vujuh '2d čilih Sokolov, med katerimi smo opazili v naše veselje tudi nekaj starejših bratov Sokolov. Število telovadcev in dobro izvajanje vaj je vse občinstvo iznenadilo, posebno pa deputacijo Goriškega .Sokola*, katera je lahko presojala, koliko navdušenja je pri Prvaskcm .Sokolu* za telovadbo in z njo za Sokol&tvo. iit koliko truda je stalo tate, da so zamegli tako častni nastopiti. Upamo, da se isto navdušenje polairnma zaneti tudi v prsih go-rHke mladine in da bodo Goriški .Sokol" nastopal v prihodnje stevilneje, kakor do sedaj.
Zadnja točka telovadbi5 je bila nastop Goriškega .Sokola* na drogu. Pti isti nam je omenili mlajše telovadec, kateri so oče-vidno napredovali od zadn-»g.i nastopa v Vrtojbi. U drugem pa velja po vsem kritika, katera je bila pisana o nastopu v Vrtojbi.
Živahen ples, kateri je končal v pozni nori, je zaključil Sokolsko slavnost, katere eUi dobiček je ml namenjen za .Sokoiski i)om", kateri postavi vili Prvaški „Sokol".
Hrat starosta, ki je bil zadržan pu opravkih v Pulju, je pozdravil Sokole brzojavno.
Sokolska iiieja se sin tudi po Goriškem. To je veselo znamenje, kev po|»g telovadbe, ki krepi našo mladino, ima Snkoistvo se tudi upliv n*i probujenje naroda, in tega je ponekod fe vodno potreba.
Udeležba iz Gorice ni bila obilna, toda In treba omeniti, da je čakalo mnogo ljudij pri kapucinski cerkvi na vozove, ali morali so oditi nazaj, ker vozov ni bilo.
Vsa priredba ves* licu na sploh je bila povoljna in za to v prvi vrsti čast Prv;»čk(,vcem.
Iz Tolminu je prejel tržaški .Mat-t i u o* dnpi&ič iz — kakor pravi — slovenske roke ; gori?:ki „K c o" je dopisič tako ugajal, da ga je ponatis ,iila, — Dopisič pravi, ta tamosnji trgovci se ubogo malo brigajo za bojkot Lahom, kateri oznanjajo slovenski listi, in da kupujejo še dalje pri Lahih, ker ti bolje postrežejo itd.
Toiminci! Ali imate res v svoji sredi tako poturko ? — Zdi se nam nemogoče. Najbrže si je laski list v Trstu po inicijativi od kake strani vso več izmislil. Da bi SIo-venec kaj takega pisal ter zraven še povda-r'al »io sono s!oveno», tega ne moremo verjeti, ker bi se s tem tira« kar naravnost v roke Italijanom.
Da je tako vest .Corriere" pograbil s svojimi židovskimi rokami, je umevno samo (o sebi. In pa še konec! Da se snuje v Gorici nov list, zmeren, ki bi hodit z Italijani roko v roki, te vesti v Gorici doslej še ni nikdo čui, in menda tudi Tohnmcem se čudno zdi, da se piše kaj takega iz Tolmina po laikih listih! Mislimo, da so naši lahončki že »osti jasno ob raznih prilikah povedali, kaj mislijo v Slovencih in na kak način si žele »prijateljstva" ž njimi. To znova pripovedovati, bi bilo odveč. — Pa kaj to, ena laž več ali manje! Žid laže, kjer more, da bi le okoristil samega sebe!
Tudi t Kobaridu in t Bovcu je c. kr. namestnik — kakor pravijo nam dosla poročila — nagovarjal ljudi, naj silijo nase poslance v deželni zbor, pa bode bolje. Kako to t bolje* g. grof razume, ne vemo baš, mislimo pa si lahko, da na ta način: slovenski poslanci, vstopite v deželni zbor, pa se ravnajte po sklepih in navodilih Italijanov! To se pravi: tudi v prihodnje naj deželni zbor — kakor doslej — deluje v prid Furlaniji a slovenski del naj °stane tak, kakor je; in slovenski poslanci naj lepo molče, pa se pokoravajo vročekrvnim tohonom.
Očividno je torej, da je prišel c. kr. namestnik v Soško dolino s tem namenom, l'a prigovarja Slovencem, naj prisilijo svoje poslance k vstopu v deželni zbor, ker drugače bj ne bil na taki način govoril v Kanalu, v Kobaridu in v Bovcu itd. — »Pa bode bolje" to ]e lahko reči, ali g. grof je <pozabil«, ali Pa ni hotel povedati, kako hoče uplivati na goriški deželni zbor, da dobd slovenski poslanci tam pravic za Slovence. To naj pove1 Potem pa naj potrka pri raznih laških poslancih rekoč, da deželni zbor goriški ni samo ?a Furlane, temveč tudi za Slovence, da se "na obravnati tam o potrebah celokupne dežele in ne samo furlanskega dela. Naši
poslanci so bili vedno pripravljeni za delovanje v deželnem zboru, toda seveda ne na taki način, da bi se tam bilo v obraz Slovencu, temveč po načelu jednake pravice in jednakih obzlrov za vse.
Dokler se pa sistem v namestniški palači v Trstu ne spremeni, ne bode tbolje*. G. grof naj si zapomni to: Slovenski poslanci in ž njimi ves slovenski narod na Goriškem se ne uda več laški prevJadj; Slovenci na Goriškem zahtevamo spremembe v sistemu tako, da bo odsleJSlbvene&T^rimorju ravno-praven z Italijanom, zahtevamo, da namest-ništvo upliva na to, da se snide zopet deželni zbor. (kje je treba uplivati, smo povedali, a to tudi samo dobro ve) ki pa odslej ne sme več kazati takega obraza, kakor prej, da bi se tam obravnalo o potrebah Furlanov kot o potrebah »gospode*, a o potrebah Slovencev kot o potrebah »hlapca!'' G. grof, na delo!
Zgubljeno — najdeno. -— Pri županstvu v Vrtojbi se nahaja listek goriško zastavljalnice (»Mont"), kateri se je našel na poti iz Gorice do Št. Petra. — Kd*.r ga je zgubil, naj se oglasi pri županstvu.
»Kažipota* za letos imamo ša veliko število. Ker je »Kažipot* če vedno dober do konca leta, naznanjamo, da oni, kateri si ga naroči sedaj, ga more dobiti po 15 kr. s poštnino vred; drugače stane 40 kr.
100.000 kron enkrat in 35.000 kron 3 krat so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije, ki so izplačajo v gotovini samo proti 20% odbitka. Opozarjamo p. n. čita-telje, da bo prvo žrebanje nepreklicno na dan G. avgusta 1898.
Prt iitkttkl rodbini no lil smeli pogreSuti najboljših dveh ljudskih in domarib sredstev, natnr»>t': lir. Jtosa balzam za želode*: in jtražkodo m a če mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah.
Listnica uredništva: Gosp. A. M. na V. oprostite, da Vašega dopisa ne priobčimo. Saj veste, da je težko pro in contra govorili v listu večkrat o jeni in isti reči. Priznavati pa moramo Vašo dobrohotnost v prilog narodu. Nazori Vaši v marsikaterem pogledu so povsem dobri, ali manje je težko, in v slučajih kar naravnosl nemogoče, spuščati se v polemike, ker vse pada po nas potem.
Radodarni doneski.
Odslej naprej bodemo priobčevali radodarne doneske, katere sprejme upravuišlvo, vsaki petek in sicer le take doneske, kateri se nam < točijo do četrtka o p o I-d n e.
Društvene vesti.
..Goriška   ljudska   posojilnica"   je
imela v juliju prometa lii».491 g I d. 1 i kr., torej za -15.000 gld. več, kakor meseca junija. Vse to kaže, da si je ta eminentno važen zavod priboril trdna tla in splošno zaupanje. Le tako naprej! ~- Vemo pa, da je še mnogo slovenskega denarja naloženega po drugih posojilnicah in hranilnicah, k i niso v naših rokah. Slovenci: Svoji k svojim! Ganite se v tem obziru ter nalagajte svoj denar v domače zavode, kjer imate vso varnost in morda še večjo, kol drugodi.
Bralno ciruštTO „Domovina" na Volč-jemgradu pri Komnu bo imelo v nedeljo, dne 7. avgusta t. I. svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: i. Nagovor predsednika. ± Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 1. Volitev novega odbora. 5. Razni pogovori.
,, Rokodelsko   bralno   društvo"   v Tolminu napravi s svojim tamburaskim zborom  prihodnjo nedeljo   7. t. m.  izlet   k Sv. Luciji. — K obilni udeležbi uljudno vabit O d b o r.
Društvo „Eilno9t" v AJdor.sčInl je pristopilo „ŠoIskenra domu" kot ustanovnik. Živelo!
Razgled po svetu.
f Knez Bismarck, železni kancelar, ustanovitelj nemškega cesarstva, največji po-litički spletkar našega stoletja, je v soboto umrl v visoki starosti 83 let. Nemci v „rajhu" in drugodi ga proslavljajo kot poluboga, mi Slovani nimamo nikakega povoda proslavljati ga, ker Slovanom je bil sovražnik; zlasti Poljaki v Nemčiji vedo v tem pogledu marsikaj povedati. Reči pa se mora, da je bil pokojni Bismarck ženijalen človek in državnik, ka-koršnih pozna svetovna zgodovina le malo. Več prihodnjič.
Špansko - ameriška vojna. — Ameri-kanci so Španiji glede na mirovne pogoje odgovorili, da zahtevajo: odstop Porlorika, odpoved španski nadvladi na Kubi, odstop več manjših otokov v bližini Kube. O drugih otokih in o Filipinih pride odločitev po na-daljnih pogajanjih; za sedaj pa že zahtevajo Amerikanci na Filipinskih otokih postajo za oglje in sicer najmanje toliko prostora, da morejo sezidati mesto; morda pa odločijo kot tako postajo — Manilo. O kapitulaciji Manile se ne ve ničesar določnega.
Položaj Špancev na Portoriku je baje neznosen, ker je vojakov premalo in kar jih je, so v takem stanju, da ni misliti na kak važnejši odpor proti Amerikancem. Mesto Pouce na Portoriku se je baje že udalo.
po slovanskem svetu.
Za »Narodni Bom" t Trstu. — Narodna slavnost ..Ljubljane" v Sežani je imela' — kakor poročajo — povoljen uspeh. Čistega dobička je ostalo 373 gld. 2 kr., katero svoto so naložili v mestni hranilnici ljubljanski v korist »Narodnemu Domu'' v Trstu.
t Josip Kristan. ~ Umrl je mož — tako sem vskliknil, ko sem prečita! v „Edi-nosti" žalostno poročilo, daje umrl po samo tridnevni bolezni v Kopru dne 28. julija veleučeni gospod profesor na tamošnjem učiteljišči, mož, ki je slovenskemu ljudstvu v okolici koperski mnogo koristil na gospo-darstvenem polji, pošten in značajen mož ter poznan rodoljub gospod Josip Kristan.
Blagi pokojnik je bil dolgo vrsto let učitelj in vzgojitelj naši mladini v Kopru. Sam mi je pravil, da mu je največje veselje, ko odide v poletnih mesecih na deželo, ako vidi, da se ravnajo bivši gojenci njegovi po njegovih naukih ter vidi lepo vrejene in obdelane šolske vrte, umno obdelovano vinograde kmetov, ki se ravnajo po nasvetu njegovih gojencev itd.
Mnogo lepih načrtov v povzdigo kmetijstva položili so ž njim v hladni grob. Pokojnik je bil jako delaven. Vodno je poskušal, kaj bi bilo storiti v povzdigo raznih kmetijskih panog naše dežele. Posebno pa se je zanimal in prizadeval za zboljšanje vino- in živinoreje. Napravljal je sam mnogo poskusov, kateri so ga stali mnogokrat veliko denarja, V obče, bil je jeden najumnejših kmetovalcev in najboljših profesorjev.
A sedaj ga krije že Čina žemljica. Nad grobom se mu vzdiguje kamen, na katerem je menda jedini slovenski napis na kopenskem pokopališči in katerega je že pokojnik pre-skrbel svoji obitelji.
Pokojniku bode hvaležen narod, ki je prejel od njega marsikaj dobrega in hvaležna mu bo mladina, katero je učil in vzgojil in kateri je bil pokojnik sicer strog, a tudi blag in skrben oče. — Počivaj v miru!
Na Bckl je imenovala župana — vlada. Kakor smo svoječasno poročali, ni moglo priti pri zadnjih volitvah do izvolitve župana. Vlada si je pomagala s tem, da je imenovala županom vpokojenega minislerijalnoga svetnika, Antona Valencicha, S !. dnem t. m. je začel novi župan svoje delo; ostane, dokler si no izbere občinski zastop sam župana, kar se ima zgodili tekom 2 let. Ta ukrep vlade je presenetil marsikoga.
TIskarna Con na v Itovlnju je zgorela. Gospodar in njegova rodbina so bili Ssti čas odsotni. Nekaj ljudij v hiši so s težavo rešili. Ker je Goana zavarovan, mu ne bo škode. Za stnre barake je najbolje, ako — pogorijo !
/namenit dan bo dne G. t. m. v Ljubljani, ker se snidejo tačas lam na vrtu gostilne „pri Zvezdi" bojevniki na slavnost v spomin okupacije Bosne in Hercegovine pred dvajsetimi leti. Oklic pozivlje bojevnike izlet 1848., 1850., 1834. in 1860., kakor tudi sploh bivše vojake na to slavnost. Vstop je prost. Pri slavnosti sodeluje vojaška godba tamoš-njega pešpolka.
„Naša straža" in — „Slov. Narod".
—  V »Narodu* od četrtka smo čitali članek, ki daje ,Naši straži" migljaje, kam naj obrača svojo pozornost. Kar debelo smo gledali, ko smo čitali črno na belem, da člankar nima niti pojma o namenu in pomenu »Naše straže". Člankar vidi — seveda na Kranjskem
—  pomanjkanje omike, pomanjkanje strokovnega znanja v raznih obrtih, trebalo bi torej raznih Šol itd. — To je vse najbrže resnično! Vprašamo pa, kaj ima »Narodna straža' pri tem opraviti? Ako ni šol, naj jih ustanove oni, katerim je to dolžnost, in sicer država, dežela, občine. Z dobro voljo se da marsikaj doseči! Zlasti bi to moralo bili lahka reč na Kranjskem, kjer je i deželni odbor  povsem v  slovenskih   rokah!
—  Drugi migljaji »Narodovi" so še bolj neumestni, še bolj čudni! Skratka: mi nikakor ne moremo umeli, kakd je mogel priti v »Narod" lak članek. Dr. Tavčar je drugače govoril na posvetovalnem shodu v mestni dvorani!
Banka „Slavya" je v področju svo-jrga generalnega zastopa v Lljub-Ij anj, t. j. na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem, v Istri, Dalmaciji in Trstu, tekom prvega polletja 1898. izplačala kaj znatne odškodnine vsled nastalih požarov. Na Primorskem je dotična svota odškodnin znašala gld. 3.980 in  so   bili  požari  v tem času v
ajdovskem, bolškom, goriškem, kanalskem, ko-menskem' in sežanskem okraju ter  v  Trstu.
V  življenskih oddelkih je v dobi šestih mesecev tekočega ieta, v območju ljubljanskega generalnega zastopa pristopilo 187 novih članov, katerih skupna vsota zavarovanega kapitala je gld. 244.300. Izplačalo se je letos zavarovanih istin po petih umrlih zavarovancih v znesku gld. 4700; taistih so štirje bili zavarovani šele od leta 1883, jeden pa od L 1892.
V  novejši dobi so zavarovanci življenja, zlasti državni uradniki, začeli, rekli bi, lehko-mišljeno razveljavljati svoja zavarovanja, kar se vtegne, danes ali jutri bridko maščevati. O tem smo. doživeli nedavno jako svarilen slučaj. Mlad župnik je prodal svojo polico, češ, da ne potrebuje zavarovane Vsote; po treh mesecih pa je umrl in zdaj so njega sorodniki ob kapital gld. 2000.
Avstrije! obtoženi. — V zadnjem »Prim." smo prinesli opis edinega rešenega Slovenca, kak6 podlo se je obnašalo moštvo potopljajočega se parnika »Bourgogne*. To moštvo, da bi rešilo sebe, je obdolžilo rešene avstrijske potnike, da so se rešili z nasilstvom proti drugim nesrečnikom, ki so se tudi hoteli rešiti. — Čudno pa je, da se jo rešilo skoro vse služabništvo P Zakaj nI raje odvezalo vseh rešilnih čolnov ? Avstrijcu baje zaprejo. Naj bi merodajna oblast avstrijska preslišala tudi Slovenca g. Rusa, ki je izborna priča!
Na parnika »Bourgoipie1', ki se je potopil, je bilo blaga: 440 bal sukna, 1370 sodov olja, 170 sodov masti, 35 zabojev slanine, 9832 zabojev rakov, 30 sodov suhega sadja, 1455 žakljev kave, 10 tonelat usnja, 100 tonelat železa, 100 tonelat drobnjav, itd. itd. Koliko blaga počiva na dnu morju! Koliko ljudij bi se ž njim preživelo! (Opozarjamo na strašni opis v »-Primorcu", knkd se jo ta parnik potapljal. Od 11 Slovencev se je rešil en sam),
Ladlja so je potopila ~ z imenom Teofilo — na polu proti Benetkam, dne 29. pr. m, Nastali so na morju po noči veliki valovi, kateri so vrgli v ladjo z love strani veliko vode, vsled česar se jo ladlja obrnila proti tej strani; potem so jo preobrnila in izginila v morju. Mogočo jo, da jo dvignejo iz vode.
Poslano.*)
Kakor pravi dopisnik od 8. julija t. 1. v »Soči« SLcv. Tti, tla ko kojSčauski fantje foross <kvoljimja ple-«ali, ako je to iwli res, ni dopisniku pv«v nle nmv; ako Nino prestopili, nas bodo žo dolična oblnslnija kaznovala, od privatnih pa nočemo nikukega očitanja. Dalje, kar pravi dopisnik, da kojSfamski faitljo ho so po starem običaju v ples« alepli, je to popolnoma laž, kajti mi m več. ne spominjamo, kdaj lii bil v Kojskem v plesu ali pri plesu kak tepež. Zntornj mi smatramo to javno obrekovanje kot nečast in rnzžn-ljonje za celo na5o občino ter zahtevamo, da gospod dopisnik v prvi izdaji tega lista v pravem pomenu prekliče, kar je izrekel v obeh gori imenovanih zadevah, sicer bomo postopali proti njemu po sodnijski poti.                                    Fantje KojSčanski.
*) Za sestanke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni iakon - Op. ur.
Ustanovljeno leta 1863.       |
Prvi primorski zavod za izde- ! lovanjc aromatiških izcedkov, iikve- ] rov itd. tvrde                                    j
Fratelli Marega
Gradisea, Isonzo.
Čistilnica na par:              ]
konjaka, slivovke, tropinovca in najfinejših    j likverov.                        ,
Tovarna vinskega Aisa       \
po edino racijonelni sistemi HPasteur". !
v ulici sv. Antona h. štor. 20 Je na prodaj.
Natančneje pri lastnici v isti hiši. Me-šetarji so izključeni  _________________
100 do 300 gld. rieseCiid <>::ti;l:A ^
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in nt nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvvig Oster-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10-9
Vabilo
rednem občnemu zlioni
„HnaniInice in   posojilnice v Cerknem,  reg. zadr. z neom. zavezo", dne 7. avgusta 1898. ob 2. uri  popoludne v dvorani  gosp.  Andreja Ko bal-a v Cerknem. Dnevni red:
Poročilo letnega računa.
Odobritev letnega računa.
Dopolnitev oziroma izvolitev odbora.
Posamezni nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabi najuljud-neje vse ude
Načelstvo.
^I^fee!
Združeno opekarne
Bilje-Bukovica
;          (pošta  Bilje  pri  Gorici)
i imajo veliko zalogo vsahovrst-i noga opekarniikega materiala
po sledečih zmernih cenah: Navadna stavbna opeka št. 2 [ po 9 gld. tisoč.
Opeka št. 3 in 4 po 8 gl. tisoč. Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč.
Čast mi je javiti, da som s svojim družbenikom-domačinom
otvoril tovarno šole Me
(sifonov in pokalic)
na GoriSSeku št. 2. pri Vaileku. Nadejam se, da bode naše si. občinstvo podpiralo zapodeto domačo obrt-nijo in to tem raje, ker bode postrežba točna, pijača izborna  po navadni ceni. Odličnim štovanjcm udani Josip Hrovatln, lo-i to—2!)                         tovarnar.
Trgovina z jedilnim blagom
G. F. Resherg v Gorici,
t Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Komu štev. 2
priporoča to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — tursico — zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijo! itd.          3 20-34
Zalega pristnega dalmatinskega zganja na debelo
ter pristnega črnega in belega Tina.
Id. Javim y Boriti
v Nunskih uiicah
št. 10
nasproti gostilne ,Belega zajca'.
Usoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. obSinstvu svojo   .                                             32—33
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d IPP~   Vse  po  nizkih   cenah! J!   -"ajQ|
Ambrož   Furlan
trgovec
z jedilnim blagom
— na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici —
priporoča kavo, riž, sladkor, moko,
žito, otrobe, cement, vse poljske in
domače pridelke, prodaja tudi kroglje
za igro.
Podružnica je:
v ulici Parcar it. 10 v Podturnu.
Postreže vestno in po zmerni ceni.
Vinarsko
sadjarsko društvo za lida
t Gorici prodaja pristno
briško rebulo.
JLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
E. Biessner, y Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako-vrsise cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, ta mrtvaške potrebe. voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. d.)             tiskarno črk na periiu.              (P -d.)
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Moreni 12
priporoča velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati iu posrebri v ognja po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zporej omenjeni .« '.em, da jim je pripravljen napravijati blago, afco mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam labko določi. — Pošilja vsako Mapo 149                         poštnine prosto!
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lctnem praktičnem svojem delovanju, v prsih po-riikih izdelovalnicah utež otvoril
v Semeniški ulici št. 8
lastno zaloifo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višina, v kateri izvršujem Y»m naročila, ki spadalo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Rcferenee « izvršnem delu more dati »-lavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občin-ko tehtnico.
Prevzemata v mehanično popravo vsakovi.-dne uteže, kolesa, Šivalna stroje in sličiie reči.
Imam glavno zalogo koles prvih amorl-kansklh sistemov, katera so pripoznana najboljša. - Vedno pripravljen na izvršitev m; beleži uduni
KAROL KOMEL,
lfi'1 20-:$                    v Hemeni.ški ulici številka K.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 41 r>i>   2S
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja n;
briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov.
in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-okenske   monarhije  v sodili  od r>6 litrov naprej. Ka zahtevo pošilja tudi uzorec. Ceno zmerne. Postrežba poitena.
f                Krojaški mojster FRANC ČUFBR
^                v Gorici                ^
^  v ulici sv. Antona štv. 1,  ^|>
tfi                           izdeluje                           <fo
jjj        VSAKOVRSTNE OBLEKE        fr
*k   za maske po meri, Miši fine ali pripreste.   d§>
2                           —                I" ••-•!    -i\  Jfc
^P   Priporoča se svojim rojakom v Gorin   v*
«fe   in na deželi. posebno ]»» urciirtMit ljud-   (fp
^1   sfcih in srednjih šol zri obila naročila.   ^
Goriško pivo!
(na Goriičeku II).
Podplati! piipr-r-r.ir.: svojim p. o. n«l>iiia:n-ii: svojo poM-lmo dtdin. uležam. iznizu-i. it..»viio m _»!<;-žatio pivu «ajim'jSf kakovosti, dobiva s« v .-.!id-'kih p<; •„¦,.»» »» ''. ¦¦• kak'.r tudi v *..#,-.-I.iiih s-b-kh-uieah. Zajeilno naznanjam, da s« t:; v m.noiem letu svojo pivovarno znatno ahid.šal iu d.i s.-m labilz.i va-renje drd.nva piva le najboljše l.l.rry>: Žatečki hrml; in Lanaški ječmen.                                        •» *i    V.i
Pro-eč p. n. odjemalce, da s" Z ZaupaT-jem <d>-raeajo name in si obilno naročajo zapi/ovljam, :>;i> t«.«":;ejšo postrežbo. Z uajfdiičm-jšim spr-stovanjem
Fr. Wun<>k,
pi;ov,ir.
Samo 50 kr. za 4 žrebanja.
Glavni dobitek
100.000"-;-,., 25.000
Kron
Jubilejno razstavne srečke p 50 kr. I. žrebanje: 1.1 avpsta, II. 15. septembra. III. 22. §fe!sora ISSS.
fečke po 50 kr. priporočajo 5. Benlilli, I. I. Iona, lichlsiadior i i.
I ovenLi in  Slovenke!
Prava paj   kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite  v  vsaki  proda.ialnici,  daje  najboljši   okus in lepo  barvo Črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabile.                                                             i«>:> :v.i-~
Zahtevajte torej  le  po  vseh  slovenskih  prodajalnicah   to  izborno   domačo kavo. — Za Goriško in Primorsko se naroča pri tvrdki J. Pipan & Trst.
Glavni zalagatcl,j:  Ivan Je b a čin,   Ljubljan
::


H
M
•r 'j>ar7ar?aTiw»am upe vRm
•f^ft^feft^i^^r^^^^^^ft^^^^AAfeM^tltft^^^^^fe m

Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
pri
ulici 6hega
št. 7. jn v bližini jjiž-netra kolodvora jedinn narodna
gostilna
S prOHOGlŠČl, katera toči pristn? l»*la in črn;
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi j.nlmi
U^Y'4^'$9*'$^v*^^^^~4^v4-$W****
$3r
Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mazilo
za želodec
~^ i» lekarna B. FBAGilEH-ja V PRAGI
je splošno, 2e 30 let znano domače zdravilo.
katero pospešuje tek, olajžuje prebavo in Iehko od-vaja. Pri rednemu vporabljanju ojai-nje prebavne
organe in jili drži r pravem toku. Velika steklen. 1 old„ mala 50 kr. S pošto 20 kr. veo.
je staro, najprej v Pragi uporabljevano bUno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečtstobe ter ublažujoče deluje na vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več.
priznano  zažčimo   znamko.
Slavna zalega: lekarna B. fMBKI-Ji wpri Smem afa- v Pranj, Mala strana, na vagin Spgmerave ulice,
potem v Gonoi v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. GironcolL Ilnevno razpošiljanje po požtl. — Zuloga y vseh lekarnah Avstro-Ojtorsko. —H
ti
M     Špedicijska posiovnica
1 Gašper Hvalili t Gorici I
^ 30 5:~26   v ulici Merelli 12                     |
fes se toplo priporoča Slovencem v J fes              Gorici in z dežele.              J
meam
Pozor!
novi, fini, dobri
SVINČNIKI
»Družbe sv. Eirila in Metoda".
7. načelom, da kar se zalaga pod imenom dične nase družb«* —¦ mora bi:j najboljše kakovosti, da se obdr2i in o.?:atie v trajni rabi, založil sem s privo-ljiiijfin -Ir.ne/a vodiva nove, Hup »vinčnike v Lon*.t .Imiki- sv. #:iril.-s. in M.*{/«la». iz<ielane od prve sietoui" l.rino te strok«*• L. C. Hardtmuth na Dunaju.
Da M« udi»'iiai'ijo ti iiotl, edino «l«d»ri svinčniki •, \saki naro«lpi lii;i. po j tarnali in šolali in da se moj- «lwbro biii^o ne zwny.i s kakimi -.labinu iz-«b-iki, izdanimi na ime družbe, zat«j
jj|ajr    zahtevajte, kupujte lit
&*F~ v lastno korist ruhite
le c\inčiiikf.   ki   :tna;«>  pobv dtužbemv:« imena ,di--iijeii'.- tovarniško znamko
liMr*- L  C. Hartltimith. -"^tl
MoJa blago |a prlma-alago. La k prlma-blagu prlutlane firma L. C. Hardtmuth svoje znam« o.
Orni ^\iii('!iik"itt je lin l, ¦>, :., i in 7 kr. kos; v d'.auajs!oM«-ah rcin-je, pn-ilkupmali*«'!« kabat. /tila(!ii in prodaja
Ivan Bonač
trgovina • paprljom In šolskimi peiraaaftl-namt v LJublianl. /tiložulk priznano najlepših •lovanaiilh reagladnih dopisnic v kodni „ltružl>t< sv. Cirila lit Metuda** s podobo nje urvomeitnlka veleč. t,'osp. Tomo /upan*, C.na za ko« .'» kr., loo komiv l |rld. fiariU.
'rcv^iitam naročila xa ladalovanja razglednih dopisnic v -ni aii vvč barvrtb. Pri.sini, •lii se mt i/, v.rt'1; krajev sloi-osfce zemlje, kj>T 5e nimam /.veze, pošlje j.«; «>i ra/.e]«-dnili ilupi-nie pioti takojšnji od".k«.d!iioi.   '                                   ir.fi   »1
^,«, A .t. & « * .t .t & .t t. & & * 4*
Pekovski mojster             ,5T
J/\KOBGEKBECp
v Gorici                    J**
ulica sv. Antonu štev. 6. \> n I po ko t A

raznovrstno   navadno   in   naifinejie   pecivo,   #* kolača sa birmance itd.,                  fa
kateiv raiprnlaja po starih e"i:ali.           %$
i*
ti r»^
J Zaloga vsakovrstne moke.
Na dež. iisb:l. razstav: '-dtikovan ¦:, srebr, drž svetjHjo Na ivovuli  razstavi % prvo ceno   — srebrno   svetinjo
Tovarna uzoraih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A,
v Pragi na SmlhoVu
i.Pialu-Sn.it-ho*. V:n-d!rad.k.i uW,- u-b, Mfi. se cr:;.«.!..;.!
k popolnemu uzornymu prirejovanju
sottolskili in šolskih telovadnic
\-u n.ijti >\e;;.b $-ri}.<'Ztia!i.:i; i:; prabti>'nih sestavih.
V ii di.kaz ;e u:\ r.tzfulisco r.mo^o prli««»:oču-'n'ih  sjiiia! d: r:.a."ib i»s timzei.^kdi.
Zaif.(tav!;.i jed'i.) ioio. I lene zoio zmerne, piačuje -e pa tu m<-i.>:i!t; obroke j o *<oi;i in zmožnosti.
;Vavadi\e priprave so vedno y zalogi.
(Vn.ki. | n-.inčuni m ujčrti za popolne telo-va!in-'e po;'.;i na zihievo br« zpla"no iu jioatmne l-r.slo.                                                    80,   5-2   -iS
Poprave IztrSuje po najnižjih cenah.
#¦?                                                                            s*
<<¦              tsi.jam   -i   naznaniti -!a\nema   ob-   SjJ
+j   .•.:>'.vu. da -e:., zapri Vi v Tr.-t.i trgovino za   ^
g    komisijonalno in tpedicijsko   |j
1
Naročila in sicer tnala v poSiljatvah po o kjr. po poŠti in od HO V p naprej pa po železnic). izvrJeval bom  točno in ceno.
Hazpcsiljal bom razen kolonijalnepa blajr.1 tudi dru^-e na trp spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prijemanjem hlapa v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval do-tično prodajo na korist lastnika.
Trpotal bom tudi z vinom na debelo.
Sprejrr.em zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da »o me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Ernest Pcgnn, (cl.)           v ulici S. Francesco Stv. 6.
*