1 WALTSCHAFT MARBUR0
Št 14.
mit
L am 2-s Beilageii	_.,
-—-—......Maribor, dne 2. aprila 1914,
/ ¿.J
7
Tečaj XLYIII
List ljudstvu v pouk in zabavo.
m*i* rsak četrtek in velja • paStetae vred ta t Marlbsra • MfiMjasjes; aa dom » cfh tete 4 K, pol leta 2 K ia za fir.irl rtu 1 K. Naročala« za NemžHo SK, u druge icvenavstrijske
i Mtele § K. Kdor hodi sam posj, plača s a leto aarao 3 K. Karofnin?. se poiilja aa: Upmra^t>e ^Slovsngkegs Gospodarja" v Maribora. — Liat s» «»poiilja de odpovedi. — Udje »Katot. £tš&vaega društva" dobivajo list brez posebae aarožnlse. — Posamezni listi staaej« 19 vi». — Uredništvo- Koroška cesta Ste». 5. — Rokopisi ee ee vračajo. — Uprarntttvo: Koroika
eesis štev. 5, vsprejema aareteift«, taserate in reklamacije. Se iaserate ae plačuje »d eiostopM petitmte za oakrst iS fHh, as dvakrat 25 vin., aa triteat vin. Za v»&ratae agiaaa ¡friaivea popust laser*« ae sprejemaj« 4* torka epoldse. — Na
zaprte reklamacij« no poitaine pro»H
Današnja številka obsega 10 strani in prilogo: „NAS D O, M."_
Nasa zaveznika.
Avstrija je zvezana z Nemčijo in Italijo za slučaj, da ji kdo napove vojsko. Toda na prijatelja, ki niti v dobrih dneh ni zvest, se ni mnogo zanesti. Da se v Italiji neprenehoma goji sovraštvo proti nam, je znana stvar. Kako nam je hotela Italija pomagati, ko smo si 1. 1908 prisvojili Bosno in Hercegovino, je res znamenje zvestega prijateljstva. Že je mobilizirala svojo vojsko ter čakala samo, (hi se mi z balkanskimi državami zapletemo v vojno. To priliko bi uporabila, da nas zahrbtno napade ter nam ugrabi laške Tiróle in Trst, Takšna je ena naših zaveznic.
Druga naša zaveznica je Nemčija. Ko nam je pretila 1, 1908 vojska na Balkanu, takrat se je res nemški casar Viljem bahall, da stoj. s celo armado za nami. Mi bi namreč takrat njegove pomoči niti ne bili potrebovali. Z balkanskimi državami bi bili opra-vn. sami, a Rusija bi nas gotovo ne bila napadla, ker je bila Še od japonske vojske in notranjih nemirov preveč oslabljena. Nemška ponudba je bila torej le hinavšČina in komedija.
V zadnji balkanski vojski, ko so se slovanske države borile proti Turkom, je Nemčija že bolj odkrito pokazala svoje prijateljstvo do nas. Neprenehoma nas je liujskala na vojsko .nad Srbe in Črnogorce in ko je videla, kako smo mi osovraženi pri teh narodih, prišel je nemški kramar med nje, izpodrinil .naše blago in upeljal svoje. Naša veletrgovina j? imela pred to vojsko v slovanskih državah na BalkMu najboljši izvozni trg, sedaj ga ima zahrbtna Nemčija. Mi pa imamo celo vrsto tovarn, ki so ustavile delo, in na tisoče delavcev brez posla.
Se nekaj nam je storila Nemčija za časa zadnje vojske. Ko je Avstrija videla, da si ljubezni Srbije in Črne gore ne more tako hitro zopet pridobiti, hotela je vsaj eno balkansko državo pritegniti na-se ter si jo narediti za prijateljico. Posredovala je, da Rumunlja ne ugrabi Bolgarom rodovitne Dobruče, toda Nemčija je bila nasproti. Nasproti Grkom je hotela Avstrija Bolgarom pridobiti ugoden izhod na Sredozemsko morje pri Kavali, a Nemčija je nasprotovala, tako, da so .naša tozadevna posredovanja ostala brezuspešna. Nemčija je storila vse, da bi balkanskim narodom dokazala, češ, saj Avstrija nima nobene moči, da bi vam pomagala.
Zadnji čas pa je rusko Časnikarstvo razkrilo zopet veliko politično lopovstvo Nemčije proti Avstriji. Rusija je hotela ustanoviti trozvezo Rusije, Nemčije in Francije nasproti svoji nasprotnici v Perziji, v Mali Aziji in Sredozemskem morju, nasproti Angliji. Predpogoj za to zvezo bi bil, da se sprav'ta Francija m Nemčija. Zato bi naj Nemčija odstopila Franciji Elzaško-Lotrinško, a v zameno bi si naj vzela zapad-no Avstrijo, to je Češko, nemške alpske dežele in naše slovenske dežele, Rusija bi si vzela Galicijo in Buko-vino, druge dežele pa bi naj pripadle balkanskim državam. Najbolj živo se je zanimal za ta ruski načrt nemški cesar, naš ljubi zaveznik. Delitev Avstrije mu ni' delala prav nobenih pomislekov, temveč le nasprotje proti Angliji, koje mogočno brodovje mu je povzročalo kurjo polt. Rusija je med tem svoj načrt že davno vrgla med staro Šaro, a nemški cesar se je Še vediio zanimal za te, nam zelo prijazne načrte.
Nemški listi sami priznavajo prav odkrito, da vladni krogi v Nemčiji naši domovini ne želijo dolgega življenja. Ti naši zavezniki neprestano mislijo na naš razpad. Le eno bi bilo oholim Prusom neljubo, namreč, da bi z avstrijskimi deželami dobili preveč katoliškega prebivalstva. Katoliško vero pa protestan-tovski Prus sovraži. Vsled tega so bili na Nemškem zelo veseli in zadovoljni, ko se je začelo v Avstriji protestantsko, pro<S-od-rimovsko gibanje. Podpirali so ga s časniki, z lutrovskimi pastorji in denarjem. Ravno te dni so poročali nemški časniki,, da je sedanja nemška cesarica zelo radodarno podpirala protestantsko gibanje v naši Avstriji.
Sedanji nemški cesar Viljem je sploh strupen sovražnik- katoliške vere in zavoljo tega gotovo ni bil nevoljen, ko je njegova žena izdajala denar, da pospešuje v Avstriji odpadanje od katoliške vere. Kako našo vero sovraži, dokazuje ta^le dogodek. Ko je njegova bližnja sorodnica, hesenska grofica Ana, dne 9. oktobra 1902 prestopila od protestantizma h katoliški veri, takrat se je Viljem silno razSjutil ter ji pisal
pismo, v katerem tudi stoji: „Vero, h kateri si pristopila, sovražim". Pismo je prišlo v roke vratislavske-ga kardinala Kopa in ko je ta pred kratkim umrl, se je objavilo in nam pokazalo nemškega cesarja Viljema v pravi luči.
V zadnji številki smo objavili načrt avstrijskega vsenemštva, ki hoče Nemcem pripraviti pot preko Slovencev do Adrije. TI načrti se Čudovito strinjajo z načrti vseh odločilnih krogov v Nemčiji. Ako se torej borimo proti teta načrtom, borimo se tudi za našo Avstrijo in za katoliško vladarsko hišo habsburško. Da bi se to pač tudi vedno in povsod dovolj upoštevalo! Avstrija se ne more zanesti na svoje zunanje zaveznike, ampak samo na svoje narode, katerim mora izkazovati vsestransko pravico ter jim ščititi vero, jezik in zemljo.
Kmetijska družba.
Zadnji teden, dne 27, in 28. marca, se je vršil občni zbor štajerske Kmetijske družbe. Spodnještajer-ske podružnice so bile skoro polnoštevilno zastopane. Najprej je bila razprava o predlogih, ki so jih stavile različne podružnice. Ker so ti predlogi večinoma strokovno-kmetijskega značaja, bodo o njih poročale „Gospodarske Novice",
Pričakovalo se je, da bo prišlo med nemškimi strankami do hudih spopadov, kajti vse se borijo za upliv v Kmetijski družbi. Toda le v začetku se ie slišalo nekaj ostrih besed med Pančevimi in Kluse-manovimi pristaši. Oboji so svobodomiselni, toda Pan-čevci so za znižanje uvozne Ofcrli. » za nekatere1 kmečke pridelke, Klusemanov JI pa branijo dosedanjo carino, Tretja nemška stranka so krščansko-soeialna, ki gredo glede carine s Klusemanovci. Pristaš Klusemanov je predlagal, da se najprej razpravlja na občnem zboru o carinskih vprašanjih. Ob tej priliki je ravno prišlo do spopada. Toda Pančevci in — slovenski liberalci so glasovali proti, Čeprav se mora reči, •la so carinska vprašanja za naš KmeČKi rtan najvažnejša vprašanja. Dobra carinski politika dviga kmečki stan slaba ga uničuje.
Pri volitvah v osrednji odbor se je zopet, kakor j.T to samoumevno, pokazalo stranka» stvo Po prizadevanju voditeljev naše kmečke stranke so imeli Slovenci" tokrat dobiti 6 mest v osrednjem odboru. Zahtevali so naši sicer še več, a se dalo doseči. Da med slovenskima strankama ni orišlo de boja v nav-zočnos Nemcev, sta se stranki r>obotali tako, da dobi kmečka stranka 4 odbornike, liberalna pa 2. Po veČin so potem pri volitvi liberalci res pošteno držali ta dogovor, toda pri nekaterih ie vendar udarila liberalna nepoštenost na svetlo in volili1 so drugače.
Predsednikom družbe je izvoljen zopet deželni giavar Edmund grof Attems, prvim podpredsednikom dr. Klusemann, drugim podpredsednikom Neuper. Izmed Slovencev so izvoljeni v odbor: posl. dr. Ver-stovšek, prof. Gabriel Majcen, poslanec Ozmec, župan Franc Thaler in liberalca Roblek ter Petovar.
Našim pristaSem priporočamo, da se brigajo za kmetijske podružnice, kajti liberalci sodelujejo sedaj veliko pri njih, toda samo z namenom, da bi prišli zopet do politične moči. Ako kdo rabi pomoč ali posredovanje, naj se obrne na naše odbornike, pri njih bo našel potrebno pomoč.
in Dalmacijo, in od Rusije; mogoče ba eelo tudi od Rumunije, Ako se monarhija hoče rešiti, mora Hrvate in' Slovence sama združiti. Ce noče, potem pa se bodo Hrvatje vendar-le združili, seveda z velikimi izgubami. Ali ni torej najbolj pametno, da monarhija ujetimi naš narod?" — Hrvaški liberalci, združeni v. takozvani „koaliciji", so v Zagrebu izvolili bana Skr-ieca. za deželnega poslanca. Mož je hud madžaron in niti ne ume hrvaškega jezika. Liberalce pa to nič ne ovira, ker so skoro gotovo od madžaronov podkupljeni» — Vedno še vlada na Hrvaškem razburjenje zaradi razlastilnega zakona za pomorsko obrežje, kakor so ga sklenili v madžarskem državnem zboru. Pred leti so ukradli Madžari Hrvatom Reko, sedaj so si naredili zakon, s katerim- jim bodo vzeli še ostalo morsko obal. Tako Madžar steguje svoje prste po slovanskem morju in svobodomiselna koalicija, v kateri pa nosijo Srbi prvi zvonec, jim je hotela to mirno dovoliti. Toda vzbudila se je hrvaška zavest in tudi koalicija se je je ustrašila. Vendar bo ostalo po našem mnenju vse pri starem. Srbi v koaliciji dobro vedo, kaj delajo. Hrvaško primorje' bi naj pripadlo v bodočnosti Madžarom, dalmatinsko pa Srbom. Hrvatje bodo morali stati z odprtim očesom na straži.
—	Kranjsko. V Ljubljani se zopet pere umazano perilo. Se niso pozabljene liberalne sleparije pri Glavni posojilnici, že je sodišče pričelo razpravo proti onim osebam, k: so zakrivile propad zadruge Agro-Merkur, Liberalni neuspehi na polju zadružništva slovenskemu narodnemu gospodarstvu zelo veliko škodijo, ker mu pred vsem svetom jemljejo kredit.
—	Koroško. Slovenski Korošci uporabijo letos vsako priliko, da proslavijo 5001etnico zadnjega u-meščenja koroških vojvod, S tem se bo gotovo dvignil ponos koroškega kmeta, kajti svoboden slovenski kmet je bil, ki je ustoličeval vojvode v slovenskem jeziku, Naj bi ta slavlja zadušila med slovenskim ljudstvom sleherno kal nemškutarije. Med slovenskimi Korošci sedaj najlepše deluje Krščansko-soeialna zveza. Dobro bi bilo, da bi se tudi na političnem polju več delalo, in sicer, da bi se odločno povdarjala kmečka plat.
—	Rusija se še vedno oborožuje. Objavlja se novi načrt za zgradi» vojaškega letalnega brodovja. Rusi so sklenili, da zgrade 326 navadnih zrakoplovov in 10 zračnih letalnih strojev v novi velikanski obsežnosti, NaroČili so tudi v inozemstvu nad sto zrakoplovov različnih sestav. Zakaj se Rusija tako pripravlja? V Mali Aziji in Perziji sili vedno bolj Nemčija naprej in zato se je bati, da se Rusija in Nemči' ja. prejalislej zgrabita, ako se nesporazumljenja ne bodo dala drugim potom poravnati. Grabežljivost Nemčije spravlja Evropo zopet v vojskino nevarnost.
—	Angleško. Na Angleškem so bile zadnji teden razmere tako napete, da se je splošno pričakovalo, da bo na Irskem izbruhnila državljanska vojska »adi nameravanih svoboščin za Irce. V protestantski pokrajini Ulster, kjer se je pripravljala vstaja, so se duhovi sedaj že pomirili. Med vojaštvom in Častniki še sicer vre in se jih mnogo protivi, da bi šli zoper uporne protestante. Mnogo Častnikov in celo več generalov je raje odložilo svoje časti, kot bi se borili za svobodo Ircev. Celo vojni minister Seely je odstopil. Vlada pa, kakor je razvidno iz novejših poročil, vstraja pri svojem sklepu in bo najbrž svobodo Ircev
4 • i • V • 4 4	1 ojem siciepu in oo najorz svoooao Ircev
fl Ttl 4 lOiHflOiH!	tncli iztJoIjala- Sedaj je ministrski predsednik AsquTt,
£ vrllllvlt! Ocrlt^tJ*	velik prijatelj Ircev, prevzel vojno ministrstvo in bo
<3	Šel z zvestimi Četami nad uporne protestante, Če bodo
Slovensko-IIrvajško. V Gorici se je vršil v nedeljo, dne 29. marca, hud volilni boj v III. razredu pri občinskih volitvah med Italijani in Slovenci. Do sedaj so gospodarili v tem mestu zagrizeni Italijani, ki so predvsem podobni našimspodnještajerskim Nemcem in nemškutarjem, Slovenci so nastopili složno. Italijani so bili tudi združeni, pomagali so jim pa še Nemci in socialni demokrati. Na obeh straneh se jo razvila strastna agitacija, Žalibog, da so se našli na slovenski strani izdajalci, ki so pripomogli Italijanom do zmage. Italijani so z največjim naporom dobili komaj nekaj nad 100 glasov več kot Slovenci, kateri so dobili 340 glasov. Slovan' gre povsod na dan. — Hrvaški poslanec 'Stjepan Zagorac, pristaš stranke prava, je dne 21. t. m. dejal v hrvatskem saboru z ozirom na očitanje, češ, da je iredentar: Nam ..Hrvatom hI treba, da bi bili veleizdajalci. Hrvatje lahko mirno čakajo. Monarhiji preti nevarnost od Italije, ki si želi Istre, od Srbije, ki ji hoče vzeti Bosno
šel z zvestimi Četami nad uporne protestante, Če bodo še nadalje skušali rogoviliti,
—	Albanija. Kakor vsa znamenja kažejo, se vidskemu princu v Albaniji ne oo godilo posebno dobro. Že sedaj so sie pojavili razni resni spori med posameznimi albanskimi velmožmi. Tako sta se n. pr. hudo sprla znani Esad-paša in ministrski predsednik Turkan-paša. Vojni minister Esad-paša je spravil spor tako daleč, da so v kneževi prestolnici, v Dra-ču, postale razmere nevzdržne, VrŠe se poulični boji, prebivalstvo je razcepljeno v dva tabora, a večina se nagiba na stran Essad-paŠe. Knez in kneginja si ne upata zapustiti svoje palače. Lahko se zgodi, da bodo Albanci z Viljemom tako napravili kakor so Mek-sikanci z Maksimilijanom, — Splon plenijo roparske tolpe po Albaniji slej kakor prej. Tudi med Grki in Albanci se vrŠe neprestane praske.
—	Francija. Ministrova žena, morilka Caillaux, je sicer zaprta, toda njena jeSa je prijetna. Sobo ?-ina krasno in bogato opremljeno, obiskati jo sme vsak-
do in ob vs ikeni 'času ip tudi gibati se sme po poslopju čisto svobodno. Do razprave se menda ne pride tako hitro, in če bi ji pretila obsodba, ji bodo gotovo omogočili, da pravočasno zbeži.. Takšna je pač liberalna šola. Delavec in krnet sta malo manj kot Človeka, le v višjih krogih so ljudje, za katere ni Boga 111 postav.
— Italija. Polentarji so zopet nesramni. V Pa-viji so profesorji in študenti, imeli zborovanje, na katerem so zahtevali laško vseučilišče v Trstu, Italijani torej že zahtevajo, kaj se ima v Avstriji zgoditi. Vsi govorniki so napaclaHi na srdit način našo Avstrijo ter hujskali na vojsko zoper njo. V svojem sovraštvu so začeli tako divjati, da je moralo nastopiti vojaštvo. In pravijo, da je Italija naša zvesta zaveznica.
Ruiuunska ho zaveznica Rusije. Ker se je Avstrija potegnila ob zadnji vojski za Bolgare, so Rumuni postali nasprotniki Avstrije i.n so se nagnili k Rusiji. Se bolj so postali Rumuni vznemirjeni, ko ie naš zunanji minister Berchtold zahteval, tla se naj ne potrdi v Bukareštu sklenjeni dogovor balkanskin držav, od katerega je imela Rumunija lep dobiček. Rumuni so začeli tožiti, da so njihovi bratje na Sed-mograškem od Madžarov stiskani, Rusija je izrabila to nevoljo in je Rumune še bolj na-se priklenila, ko je ruski car poslal kralju Karolu visoko odlikovanje. Zdaj je prišlo še nekaj hujšega. Rumunski kralj in kraljica sta odpotovala v. Petrograd, kjer se bo njun sin, prestolonaslednik, kakor smo že zadnjič poročali, oženil s carjevo hčerjo. Zveza med Rusijo in Rumu-nijo se bo na ta način stalno utrdila, kar bo Avstriji v škodo.
»Štajerc^VJ^d^ftten ne vernik.
• ^».»»ssssfc,-...../..;. - i*;
Pijanec se ne spreobrne, dokler se v jamo ne zvrne, pravi star pregovor. Pri „Štajercu" velja ta prislovlca v polnem obsegu brez vsakega prikrajšanji1.. Za njega je in ostane Lurd kraj „navadnega, smešnega babjeverstva", kljub temu, da so rimski papeži potrdili prikazni Marijine in lurški sv. Devici izkazovali visoke in izredne časti, „Krščanski" „Sta-jerc" se za papežke besede ne zmeni nič, za njega je merodajno protestaetovsko in brezversko psovanje in blatenje Lurda. Lep katoličbn ta „Stajerc"! Ne samo, da si ne da ničesar dopovedati, nasprotno, on celo od dne do dne raste v svoji brezverski zagrizenosti. V zadnji številki se je povspel do take visočine protikrščanskega sovraštva, da opsuje Lurd in njegove dogodke z „oslarijo in zaslepljenostjo". Kaj takega izreči se drzne samo človek, ki nima nič vere in niti trohice spoštovanja do Matere božje. Brezdno krščanstvu sovražne hudobije!
V boju zoper Lurd pa je „Stajerc" tudi pokazal svojo ogromno neumnost, ki je še večjega občudova-nja vredna kot njegovi 15,000eri iztisi, pri katerih moramo pravzaprav zastrmeti, ker niso nič zrastli, Čeprav so tako debelo škropljeni s krvjo „svete Johan-ce". V predzadnji številki našega lista smo navedli nekaj zgodovinsko dokazanih slučajev naglega ozdravljenja, ki se naravno, brez izredne božje pomoči, ne dado razlagati, „Stajerc" pa teh slučajev ne preiskuje, temveč jih kratkomalo zanika, Češ, vse to je izmišljeno. Tako ravnanje je tako bedasto in smešno, da ga ne moremo prisojati le količkaj treznemu in po-Šteneihu človeku, ampak samo kakemu drznemu fan-talinu. Danes, ko to pišemo, namreč 81. marca, je ravno preteklo 100 let, odkar so po porazu velikega Napoleona združeni Rusi, Avstrijci in Nemci, njim na čelu ruski car in pruski kralj, v slovesnem vhodu korakali v Pariz. Vpričo tega zgodovinskega dogodka pa bi kaka prismoda, kot je „Stajerc", — Če je še sploh kje na svetu najti taka prismoda — rekel: „To m res. Veliki Napoleon ni bil poražen. Da bi bili Rusi, Nemci in Avstrijci kdaj slovesno korakali v Pariz, ni mogoče, ker je bil Pariz vedno francoski in je Še francoski." Ali bi ne bila taka trditev gorostasna neumnost, ki bi zaslužila, da bi se njen imejitelj imenoval za patrona vseh norcev?! Da se je 31. marca 1914 po Napoleonovem porazu vršil sijajen vhod združenih armad v Pariz, je zgodovinsko dejstvo, ki se ne da zanikati. Zgodovinsko dejstvo je pa tudi ozdravljenje Petra de Rudder, O tem dogodku je župan občine Jabbeke v zvezi z občinskimi svetovalci in drugimi veljaki izdal to-Ie potrdilo: „Mi podpisani, žup-Ijani duhovnije Jabbeke, izjavljamo: Peter Jakob de Rudder, rojen in bivajoč tukaj, star 52 let, je imel zlomljeno podkolenčnico. Dne 16. februarja 1867 mu je bilo padlo na nogo drevo. Vsled tega se mu je noga tako zlomila, da mu nobeno zdravniško sredstvo nI moglo pomagati. Zdravniki so nad njim obupali in sc rekli, da je neozdravljiv. Tako so sodili vsi, ki so ga poznali. PriporoČd se je lurški Materi božji, ki jo časte v Oostackerju. Od tam se je povrnil ozdravljen in brez borgelj. Lahko je delal vse, kakor preden se je ponesrečil. Izjavljamo, da se je . to naglo in čudovito ozdravljenje zgodilo dne 7, aprila 1875. — Jabbeke, dne 15. aprila 1875, Občinski pečat. Dr. TToedt, župan." Podpisanih je še 12 veljavnih mož, med njimi župnik Slock, svobodomislec P. de Sorge in graščak Vikomt du Bus de Gisignies, ki prej ni veroval v čudeže. Petra je preiskal zdravnik dr. Affenier, ki ga je prej brezuspešno zdravil, sedaj pa izjavil: „Cesar zdravniki ne zmorejo, more Marija. Ce človek vidi tak Čudež., čuti, kako se iz nevernika spremeni v zopet vernega". Preiskal ga je tudi zdravnik dr. von Hoestenberghe, ki je v zvezi z drugimi zdravniki ves ta slučaj, tudi preiskavo Petrove noge z Rontgenovi-
mi žarki eno leto pred Petrovo smrtjo in kostoslovno preiskavo noge po smrti — Peter de Rudder je umrl na pljučnici 22, marca 1898 — ob novem letu 1900 popisal v belgijskem medicinskem znanstvenem listu. Vkljub vsem tem dejstvom pa Ščevka ptujska prismoda: „Nič ni res. Se bedak ne bo tega verjel!"
Ravno tako resničen je slučaj Gargan. V noči cd 17, na 18. decembra 1899 se je pripetila tista železniška nesreča, ki mu ni sicer vzela življenja, pa zdravje, pred vsem zdrave ude, V anžulenski bolnici, kamor so ga zanesli, se je njegova bolezen sliujševa-la vedno bolj in bolj. Ves spodjnji del života je bil kakor neobčutljiv, udje trdi; bii je hrom od pasu. Zdravnik je menila da je stisnjen hrbtna mozeg, in zar-to je silil, naj se navrta hrbtenica; toda ranjenec ni hotel dovoliti operacije. Cez 20 mesecev zapusti bolnišnico kot neozdravljiv bolnik, zavedajoč se, da gre umret, V Lurdu, kamor se poda z drugimi na romanje, dobi 20. avgusta 1901 zdravje. Ce „Stajerc" noče verovati, da se je to zgodilo na izreden način vsled Marijine priprošnje, prosto mu; naj ta slučaj drugače razloži, če ga more in zna. Dejstev pa ne sme zanikati. Bolezen in ozdravljenje poštnega uradnika Gargana spričuje med drugim tudi pjariško-orleanska železnična družba, ki mu je morala izplačati 60.000 frankov odškodnine in se zavezati, da mu bo plačevala do smrti pokojnino letnih 6000 frankov; ko pa je izvedela, da je Gargan v Lurdu tako nenadno ozdravel, se je branila dalje plačevati, vsled česar je prišel spor pred sodišče. Gargan še živi ter je sedaj prostovoljni bolniški strežnik v Lurdu, To so dejstva, ki se absolutno ne. dado spraviti s sveta. Kje je torej „drzna hinavščina", ali pri nas, ki kot resnicoljubi priznavamo ta dejstva, ali pa pri „Štajercu", ki jih v svoji naravnost smešni neverni zagrizenosti kratkomalo zanika?
Zabavno neumen je tudi način, kako se „Stajerc" hoče otepsti pričevanja angleško-protestantovske-ga lista „Daily Mail", ki ima navado, poročati o vseh izrednih lurških ozdravljenjih, in.je 15. septembra 1913 poročal o onih treh slučajih, o katerili smo poročali v predzadnji številki. Ptujski „napredni" list tako-le modruje: „Jaz, „Stajerc", pravim, da angleški prote-stantovski list ne more tako pisati. Ker pa jaz, ,.Sta' jerc", tako pravim, zato ta list tako ne piše." Ali ni to modrost, ki zasluži, da bi se ji dalo patent! Vse-kako bo morala Sudmarka, ki vsak mesec z velikimi svotami podpira ptujsko nemškutarsko glasilo, še globlje posegati v žep, da bo naslčevala to čudovito nemškutarsko modrost. Dosedaj se angleški list ni zmenil za „Štajerca" in njegove lurške težave. Upravičeno dvomimo, da bi to storil v bodoče.
V veliko zabavo nam je vrhu tega razkladanje „Stajerčevega" velikega verskesa "Znanja. Z važnostjo svobodomiselnega in protW ^ ^.naklonjenega. u-čenjaka „Stajerc" poudarja, „da protestanti Marije v Očenaši ne imenujejo". O, ti brumna štajerČIjanska duša, ali ne veš, kaj je OČenaŠ? Saj vendar tudi mi katoličani Marije ne Imenujemo v OČe.našu, temveč v Cešče.ni Mariji; Na sumu te imamo, da OČenaš ravno tako malo moliš kot Ceščeno Marijo.
„Se bedak ne bo tega verjel!" — to je stališče „Stajercevo" napram Čudežem. S tem stališčem se je „Stajerc" postavil čisto izven krščanstva. Iz tega njegovega nekrščanskega stališča čisto naravno sledi njegova mržnja zoper Lurd in skrunjevanje Marijine časti Kaj pa iz tega sledi za vsakega vernega katoličana napram „Štajercu", je jasno In ne potrebuje dokazovanja, temveč dejanja. Kdor Še kaj da na Boga, na vero, na Mater božjo, ta ne bo tega nekrščan' skega lista prebiral in še manj podpiral. Skrunje-\alec Marijine časti ne sme biti v nobeni krščanski hiši! Veliko krivdo pohujšanja si nakopljejo na svojo vest stariši, ki imajo ta list v svoji hiši, in sploh vsi, ki ga dado mladini v roke. S ptujskim grdunom na smetišče!
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna.
5.	Nedelja. 6. postna (cvetna). Vincencij. — Nedeljski ev.:
Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21, 1—9.
6.	Pondeljek. Sikst, papež.
7.	Torek. Herman, sp., Eberhard.
8.	Sreda. Albert, škof.
9.	Četrtek, f Veliki četrtek.
10.	Petek, f Veliki petek.
11.	Sobota, f Velika sobota. Leo.
*	251etnico kot župnik pri St Vidu na Planini obhajal je 1, aprila vlčt g. kn,-šk, duh, svetovalec Anton Ribar. Koliko je storil v teku 25 let za versko in, narodno probujo svojih župljanov, j gotovo zapisano z zlatimi črkami v knjigi življenja. Tudi trg Planina se ima njemu zahvaliti za lastno župnijo. V strahu smo bili župljani za svojega dobrega župnega pastirja, ko se ga je lansko leto huda bolezen lotila na nogi, toda Usmiljeni bi itje v Gradcu so nogo ozdravili in nam v neizmerno veselje poslali .našega gospoda zdravega in čvrstega domov. — Vsemogočni Bog, v čegar rokah je naše življenje i.n ki določaš meje našega bivanja na zemlj', podeli mdostljivo našemu-pro-dobramu gospodu župniku preživeti med nami še mnogo let v neskaljenem miru, sreči n veselju!
*	Pogreb č. g. Davorina Tomažič. Od St. Petra pri Radgoni. Kakor smo že na kratko poročali, je umrl v radgonski bolnišnici na sušicl č. g. D. Toma-žič, tukajšnji domačin iz Dedinec. Bil je kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, pa je moral zaradi bolezni izstopiti 'z službe in se podati v začasni pokoj. Iskal si je zdravja v Iki, pri Usmiljenih bratih v Gradcu in
v Horgasu. Ko je izprevidel, da ne najde nikjer pomoči, podal se je po nasvetu svojega brata, č. g. A-lojzija Tomažič, kaplana'v Radgoni, v ondotno bolnišnico, kjer je dne 24. sušca zatisnil svoje irudne oči. Trpel je namreč jako dosti, a vendar vse s čudovito potrpežljivostjo. Pri pogrebu, ki se je vršil dne 20. sušca, ob %10, uri dopoldne, se je zbralo 20 lavantin-skih in sekovških duhovnikov. Slovo mu je govoril vlč. g. dekan Vollmaier iz Lučan, ki mu je pred 7 leti pridigoval tudi za primicijo. Od gg. kolegov sta prišla A. VedeČiiik in Iv, SeŠko, Mladeniška in dekliška Marijin ^družba in jako velika množica vernega ljudstva ga je spremljala na pokopališče k zadnjemu počitku. N, v m. p.!
*	Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval gosp. A. Peršuh-a definitivnim živinozdravnikom v Braslov-čah. — Za provizoričnega oskrbnika v sirotišnico v Hartbergu je imenovan g. Kačnik, pristojen v Griže pri Celju.
*	Živinozdraviiik g. Lobnik je dobil enoleten dopust, da odsluži vojake.
*	Slovenska občina brez občinskih doklad. Prijatelj lista nam poroča, da si je občina Žikarce pri Sv, Barbari niže Maribora tekom let toliko prihranila, da za 1. 1914 nima nikakih občinskih doklad. Občina tudi slovenski uraduje. V občinskem odboru so naši pristaši. Naj bodo Žikarce v vzgled drugim občinam v naši domovini!
*	Krščanski nauk v pruskih nadaljevalnicah. V pruski zbornici je bil z velikansko večino glasov sprejet predlog, naj bo vlada na roko vsem občinam, ki hočejo v učni načrt nadaljevalnih šol sprejeti tudi krščanski nauk. Kaj, ko bi „Stajerc" tudi v dobrih rečeh posnemal Pruse?
*	Delo katoliških misijonov. V Kongu, afriški državi, ki je last Belgije, so ustanovili jezuitje že veliko obČekoristnih zavodov, in sicer: bolnic 7, laza-rete 4, ljudskih šol 7, šol za zamorce 01, vseučilišče 1. nadaljevalne Šole 3, strokovnih šol 6. Liberalci vpijejo proti redovom, pa so vendar-le zelo koristni za Človeštvo.
*	Umor misijonarjev. Na otokn Mallikolo pri Avstraliji so domaČi n i-dlv j aki umorili 6 učiteljev- misijonske postaje in jih pojedli.
*	Francoski bogotajci padajo v svojem sovraštvu do katoliške vere vedno globlje. V Corneillsu je občinski odbor, ki obstoja iz samih svobodomislecev, za katerimi korakajo naši liberalci, na steno občinske šole dal pritrditi križ pod tarčo, na katero so merili dečki pri strelnih vajah. Strašna kazen božja ne bo izostala.
*	Nemška politika. Nemčija neprestano liujska avstriisko-nemško javnost v sovraštvo do Srbije, sama pa dela tam lepe kupčije. Sedaj je Srbija zopet uasočila* v Nemčiji^;! milijone kilogramov pšenice za armado in nemško časopisje zunaj v cesarstvu je jako zadovoljno s Srbi, ker so tako dobri odjemalci.
*	Nemški cesar Yil|em se je, kakor poročamo v članku „Naša zavezTTika5^ prav sovražno izrazil proti katoliški veri. Sedaj poroča „Berliner Tagblatt", da se ono mesto v pismu na liesensko grofico Ano glasi še hujše, in sicer: „Ti hočeš prestopiti k onemu praznoverju, ki je sovražim iz dna svojega srca i.n katero izkoreniniti smatram za nalogo svojega življenja". Sovraštvo nadutega Prusa je torej veliko, toda katoliška cerkev bo še tudi cesarja. Viljema preživela. So si že večji In pametnejši možje opraskali prste na Petrovi skali!
*	V teig grmu tiči zajec. C. kr. namestnija v Gradcu je ustanovila svojo tiskarno, toda ne na svoj račun, temveč na račun davkoplačevalcev. Da bo i-mola ta tiskarna več dela, hoče upreči vse občine, Šole., krajne in okrajne šolske svete itd. Itd. V 8. Štev. „Naredbenega Lista" že poziva občine, naj si naroČijo tiskovine v domovinsko-pravnih zadevah. Občine so samoupravne, one si naročajo svoje tiskovine, kjer hočejo. Namestnija pa ima tu svoje ponemčevalne namene vmes. Slovenske občine si naročajo samosloven-ske tiskovine v slovenskih tiskarnah, kjer dobe zaslužek Slovenci. V namest.niiski tiskarni v Gradcu pa so nastavljeni Nemci in tam tiskajo za slovenske občin dvojezične tiskoviue, v kakih 20 letih pa bodo slovenski jezik izpodrinili in tudi za nas Slovence' tiskali samonemške tiskovine. Slovenske občine, ostanite s svojimi naroČili pri slovenskih tiskarnah ter se ne dajte upregati v odvisnost nemštva, Dvojezičnost je vedno na kvar slovenskemu jeziku.
Slovenski denar v službi Nemcev. Na Slovenskem sTaJčrskem je več posojiinic, ki so Članice nemške Zadružne Zveze v Gradcu. Te posojilnice koristijo Nemcem, a Slovencem Škodujejo; kajti one dobivajo denar od Nemcev ter jim morajo zato obresti plačevati, tudi svoj čisti dobiček in rezervni zaklad nalagajo v Gradcu. Razen tega morajo jemati svoje tiskovine in knjige pri nemški Zvezi, torej dobe ta zaslužek zopet nemške tiskarne m nemški knjigovezi. Slovenske tiskarne in slovenski knjigovezi pri tem ničesar ne zaslužijo. Nemška Zveza v Gradcu noče s slovenskimi posojilnicami slovenski dopisovati ter jim tudi na zahtevanje ne da slovenskih tiskovin, ona celo trdi, da je njen poslovni jezik nemški. Tudi oddaja. svoje službe le Nemcem, od katerih zna samo oden slovenski. Čudit: se je velikanski slovenski slepoti, ki je slovenske posojilnice vpregla v nemški jarem in !e svoje slovenske zadružne zveze prezirala. Hvala Bogu, da je teh posojilnic na Slovenskem Štajerskem primerno malo. Naše težišče se mora nagibati k materi Sloveniji, ne pa h krivičnemu Gradcu.
*	Posnemajmo! V roki imam letak, podpisan od centralne komisijo združenih nemških delavskih or-
ganlzacij naše države .na Dunaju. Vsebuje 13 točk, izmed katerih navedemo sledeče: „Danes v \Vimber-gerjevi dvorani na Dunaju se vršečem protestnem zborovanju napram avstrijskim Slovanom se proti njim zahteva odpor vseh Nemcev v Avstriji na gospodarskem polju. Nadalje se zahteva od vseh narodnih organizacij, posebno na mejah ležečih krajev, nemud-no združenje v gospodarski odbor, kateri naj ukrene: 1, Da se nemški proizvajalci pismeno in s časti.o sedo zavežejo, nobenemu nenemškemu delavcu dajati dela, ter od nobenega, tuji jezik Govorečega trgovca, kupovati blago. 2. Imena teh proizvajalcev narodno zvestim odjemalcem naznaniti. 3. Zadnji se naj s častno besedo in s pismeno izjavo zavežejo, samo pri zgoraj navedenih proizvajalcih kupovati potrebne reči, kakor živež in drugo blago. 4, Da se isti, ki svojo častno besedo in pismeno izjavo prelomijo, družabno in gospodarsko bojkotirajo! 5, Da nemška občinska predstojništva sklenejo, proti nastavljanju Slovanov v javnih podjetjih in državnih zavodih pri pristojni oblasti protestirati, oziroma s pomočjo pripravnih sredstev samostojno nastopiti ter sprejem Slovanov, osobito Cehov, v njihovem okolišu preprečiti itd. itd." — Da Nemci po tem receptu tudi Slovence povsod izpodrivajo, in to celo na naši lastni slovenski zemlji, pač nI potreba Še posebej omeniti. Gotovo zadostuje, če navedemo, da so se ti letaki celo prikradli v uradne prostore neke c. kr. davkarije v popolnoma slovenskem okolišu na Spodnjem Štajerskem ter se končno razpečavali v mnogoštevilnih izvodih med ljudi.
*	Slovenci naprej! V solnčnem mesni Gorici na Primorskem so se vršile, kakor že na drugem mestu poročamo, občinske volitve za III. razred. Slovenci so pri teh volitvah dosegli velik uspeh. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 974 volilcev. Od teh je bilo 350 Slovencev. Ker se italijanske stranke dolgo Časa niso mogle zediniti, je bilo veliko upanje, da Slovenci zmagajo. A tik pred volitvijo so se iz strahu pred združenimi Slovenci združile tudi vse 'druge stranke in so Šle na pomoč liberalnim Italijanom. Proti Slovencem so tako združeno nastopili: laški liberalci, Nemci, socialni demokratje in celo laški kršč. socialci, Nemci so brezpogojno, samo Iz slepega sovraštva do Slovencev, pomagali Italijanom s svojimi 100 glasovi, socialni demokratje 60—80 in laški kršč. socialci tudi blizu 100 glasov.. Le na ta način je bilo mogoče, da so dosegli Italijani večino, dobili so namreč največ 512 glasov, Slovenci pa so na svoje kandidate združili po 340 glasov. Oe odštejemo od italijanskih glasove, ki so jih dali 'italijanskim liberalcem Nemci, socialni demokratje in krščanski socialci, vidimo, da bi bili Slovenci prodrli na celi črti. A u-speh, ki so ga dosegli Slovenci v Gorici, je vendar izredno pomenljiv. Kaže nam, da Slovenci povsod napredujemo m da je naše nasprotnike strah pred našim združenim nastopom, Nastopajmo povsod, tudi v naših mestih in trgih, korajžno, pa bomo marsikje našim protivnikom odvzeli njih postojanke, slovenskemu imenu pa bomo pridobili sloves, ki mu gre. Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri!
*	Liberalci in vinogradniki. Na občnem zboru Kmetijske družbe so liberalci pokazali tudi svojo pravo ljubezen do vinogradnikov, Sentiljska podružnica je stavila predlog, naj se dovoljuje trgovati z vinom le oniml ki se zavežejo, da bodo imeli v trgovini samo avstrijska vina. Kdo se je oglasil proti? Prvi je govoril proti bivši liberalni po.sla.nec Roblek ter imenoval to zahtevo z ozirom na obstoječe postave nezmi-selno. Si bo treba to nezmisel.nost dobro zapomniti.
*	Kako delajo liberalci? Iz Ivanjkovcev smo dobili sledeči dopis: Zadnji „Gospodarski Glasnik" poroča o občnem zboru naše kmetijske podružnice tako pomanjkljivo, da niti ne pove, kedaj je bil ta obč-l.i zbor. Ker tega poročevalec ni hotel povedati, bom pa jaz. Iz tega boste, g. urednik, spoznali voditelje naše podružnice, ki so ravno zaradi tega občnega zbora izgubili precej na svojem ugledu. Pri Svetinjah smo imeli od 1,-8, februarja sveti misijon, katerega smo se z veseljem udeleževali, nihče ni hotel ostati doma, samo naši gospodje liberalci so bili hudi na misijon ; s tem so se ti ljudje pokazali v pravi lu55i. Ihi kaj s d liberalci napravili? Sami niso šli ne k prid> gam, ne k spovedi, a tudi nas so hoteli odtrgati od cerkve, zato so sklicali občni zbor na 8. februarja ob 3. uri popoldne, ko je bil v cerkvi slovesni sklep sv. misijona. Pa so se grdo opekli, ostala sta namreč načelnik in tajnik saima in občnega zbora ni bilo. Da bi udje rajše prišli, je moral priti iz Gradca g, Hole. Radi tega občnega zbora so delal:' ljudje hude opazke. „Gospodarski Glasnik" vendar poroča o občnem zboru, zato vprašamo načelnika: Kateri dan in ob kateri uri je bil občni zbor, o katerem poročate, kdo ga je sklical? Prav resno namreč dvomimo, da je veljaven. Mislili smo, da vsaj kmetijske podružnice ne bi smelo tako nastopati, pa .smo se zelo zmot li, ifakor kaže ravno naša. Gospod Holc naj v prihodnje vedno vpraša liberalne načelnike podružnic, če menda ni ob času podružničnega zborovanja kaka lepa In važna cerkvena slovesnost, ker bi sicer morali mislit", da se strinja s takim ravnanjem. Liberalci pa naj svoje delo v tem smislu nadaljujejo, bo ljudstvo vsaj prej iz-pregledalo.
*	Lep uradnik. V Bujah v Istri so zviprli davčnega uradnika Sbisa, hudega liberalnega Italijana, kateri je že več let vohunil za Italijo.
*	„Pošten" Nemec. V Diiringenu na Nemškem jo vodja trgovine Berner ukradel svojemu gospodu 80.000 mark denarja in zbežal čez lužo v Ameriko.
*	Nevesto je ogoljufal. V Hamburgu v Nemčiji je odvetniški uradnik Grogger bil zaročen z velepo-
sestniško hčerko Angelo Dorflinger. Dne 26. maroa bi se bila morala vršiti na nevestinem domu poroka, Ženin pa je nevesto tako ljubil, da je njenemu očetu na predvečer poroke ukradel 35.000 mark in jo je urnih krač pobrisal proč od „ljubljene" neveste. A „ženin" ni imel sreče. Drugi dan so ga prijeli in zaprli. Ženitnino obhaja „pošteni" Nemec sedaj v ječi,
*	Obletnico bitke pri No vari je praznoval 47. pešpoti: v Gorici. V nedeljo, dne 22. maroa zvečer je bil po mestu mirozov, ki so se ga udeležili moštvo in častniki. 400 vojakov je nosilo oaklje. Spredaj pred godbo so jahali fanfaristi v sturmskih uniformah, ki so s fanfarami spremljali godbo, ki je igrala stare marše. — Drugi dan je bila sv. maša v cerkvi sv. Ignacija, Popoldne je bil v hotelu „Sudbahn" banket (pojedina), ki se ga je udeležilo 80 oseb. Stregli so natakarji, oblečeni v stare zgodovinske obleke.
*	Zdrava župnija. Od Kapel pri Brežicah se nam piše: Letos še nimamo nobenega mrliča, ter splon od 25. novembra lanskega leta še ni nihče odraslih umri, decembra pa le 1 otrok pri porodu. Za župnijo z 2000 prebivalci gotovo nekaj redkega.
*	Vse otroke izgubila in še obsojena na 1 mesec ječe. Oiia nesrečna mati Belšak od Sv. Jakoba v Slov. gor., katera je nedavno, kakor smo poročali, izgubila vsled zadušenja vseh petero svojih otrok, je bila od mariborske okrožne sodnije obsojena na 1 mesec težke ječe.
*	Gradec. V nedeljo, dne 29. marca, je priredilo štajersko okrožje J. S. Z, tukaj delavski shod. Predsednik skupine J. S. Z., Jožef Praprotnik, je otvoril in vodil zborovanje. Delavski tajnik V. Zaje iz Maribora nam je obširno orisal važen pomen J. S. Z., kako je potrebno, da se Jugoslovanske Strokovne Zveze oklenejo delavci po vsem Zgornjem in Srednjem Štajerskem. Nato je govoril gosp. Kovač iz Gradca, ki je podal poročilo o glavnem stanju J. S, Z. v Ljubljani. Priporočal je vsem, naj se trdno oklenejo strokovne organizacije. Na shodu je vladalo veliiko navdušenje in je že ta dan pristopilo takoj lepo število novih članov. Posebno živahno se gibljejo slovenske služkinje, katere si bodo ustanovile lastno skupino.
*	Nove Marijine družbe. V letu 1913 je bilo u-stanovljenih povsem svetu 1260 novih Marijinih družb, med njimi 35 moških, 241 mladeniških iji 785 dekliški
*	Sadno drevje na Štajerskem. Štetje sadnega drevja na Štajerskem 1. 1912 je izkazalo, da je bilo naZg. Štajerskem 542.748 sadnih dreves, na Sred-njemO,004.012, na Slovenskem 5,986.809, vsega skupaj torej 12,533.569 sadnih dreves. Slovenski Stajer bi lahko v sadjarstvu pokazal še lepšie uspehe, ako bi bilo v vsakem kraju za to panogo kmetijstva dovolj smisla.
*	Gospodinjska šola na Vrhniki konča polletni zimski tečaj koncu meseca aprila, katerega je obiskovalo 20 gojenk. Nove gojenke se sprejemajo za polletni letni tečaj do 20. aprila. Sola za imenovane gojenke se prične 1. maja in traja do 25. oktobra. Gojenke tega tečaja stanujejo v zavodu in plačajo za firano ter stanovanje 30 K mesečno. Gojenke se učijo v tej šoli vsega, ka,r je potreba dandanes znati vsaki dobri gospodinji, Polletni letni tečaj ima posebno to prednost, ker imajo gojenke poleg teoretičnega pouka' tudi praktični pouk v gotovih predmetih, kar pa v zimskem tečaju ni mogoče. Stroški za ta tečaj so tako majhni, da da vsak pameten gospodar lahko svojo hčer z majhnimi stroški izobrazit, kar. ji je bolj koristno kakor velika dota, katere morda ne zna rabiti. Prednost za sprejem imajo one gojenke, ki so se morale lansko leto vsled pomanjkanja prostora odkloniti. V zavod se pod nobenim pogojem ne bo sprejelo več. ko t 20 gojenk, vslecl tega se naj taiste, ki nameravajo obiskovati'šolo, kar najhitreje oglasijo.* Na-daljna pojasnila daje vodstvo dež. kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki, Pouk je slovenski.
*	Zakon glede uravnave potoka Reke v Savinjski dolini se je predložil cesarju v potrjenje. Upati je torej, da se bo kmalu pričelo z nujno potrebnim delom.
*	Deželni davek na pivo je nesel štajerski deželi za L 1913 čistega dohodka 1,908.000 K.
Občina Loke. v kozjanskem okraju jo dobila dovoljenje, da se sme imenovati odslej Brdo-Loke. Občina je spremenila svoje ime z ozirom na to, ker jo več krajev z imenom Loke.
*	Velikonočne razglednice je založila Slovenska Straža tudi letos. Razglednice predstavljajo star slovenski običaj: velikonočno blagoslavljanje jedil. Poleg teh pa ima Slovenska Straža v zalogi tudi še več drugih vrst velikonočnih razglednic, katere se bodo gotovo priljubile med ljudstvom. Vsak zaveden Slovenec naj bi se za velikonoč posluževal le teh razglednic, saj s tem lahko dosti stori za narodno obrambo. Zahtevajte od trgovcev, da naroče razglednice Slovenske Straže. Kjer bi se ne dobile pa te razglednice, pišite naravnost na -pisarno Slovenske Straže v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust.
*	„Slov. Sadjar." V rokah imamo prve tri številke drugega letnika „Slov. Sadjarja." Ko je ¡pričel pred dobrim letom izhajati, ni manjkalo rojenic, ki so mu prerokovale smrt po preteku prvega leta. Saj je znano, da umrje največ otrok v prvem letu; otrok pa, ki nastopi čvrst drugo leto svojega življenja, pokaže, da ga je resna volja, živeti še dolgo vrsto let. Podobno je tudi s „Slov.' Radarjem." Kdor pregleduje prva tri številke, ta vidi jasno, da ima list preobilo življenjske moči in da se krepko razvija. Ima pa tudi za uspeh vse predpogoje. Stebra, na katerih sloni prospeh vsakega lista, sta prvič potreba po listu med bralci in drugič spretno uredništvo. Da je v deželi, ki ima tako ugodno lego za sadjarstvo in kjer raste toliko stotisoč sadnih dreves, potreben strokoven list za to panogo, sd dokazali najboljše naročniki, ki jih šteje list že lepo število. Uredništvo pa tudi stori vse, da napravi list zanimiv. Vsako drugo številko pa krasi barvana slika ene vrste hrušk; ke slike po lepoti še prekašajo priloge lanskega letnika in so listu naravnost dragocen okras. Vsaka številka obsega navodilo za sadjarjevo delo v po-
sameznih mesecih. Članki v listu obdelavajo vprašanja, o katerih mora biti poučen vsak sadjar. Letos so med drugimi izšli že članki o drevju na njivah, gojenje orehov, vzgoji drevesc v drevesnici, o kvarnosti slabega |sadnega naraščaja, o precepljanju odraslih debel in še več drugih. Spisi se odlikujejo pa priljudni obliki in aktualnosti v dotičnem letnem času. Letos nadaljuje ta list tudi opis sadnih vrst, primernih za naše kraje, in sicer hrušk, da pridemo že enkrat do tega, da bomo sadili in zacep-ljali le sadje, ki bo v naših krajih dobro uspevalo in se tudi dobro prodalo. Listu želimo kar največ prijateljev in naročnikov, zlasti ker nizko naročnino — 3 K na leto — stotero odtehta tudi denarni dobiček, ki ga bodo imeli bralci od svojega napredka v sadjarstvu. List se naroča pri upravništvu „Slov. Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica 12.
* Pozor. Krasne razglednice o ustoličenju koroških knezov je izdala Slovenska krščansko-socijalna zveza za Koroško. Razglednice so zelo krasno izdelane in predstavljajo ustoličenje koroških knezov. Slika je fotografični posnetek znamenite zgodovinske slike Joso Perd. Fromilerja iz leta 1730. — Slovenci! Kupujte te razglednice v tem jubilejnem letu ustoličenja. 'Cena komadu 12 vin., 100 komadov 10 K. Dobijo se: Slovenska krščansko-socijalna zveza za Koroško v Celovcu, hotel Trabesinger.
Avstrija in sosedi.
Avstrija bo Y'maTu'o'f1 vsehstrani obkoljena od samih sovražnikov. Pred letom še je bila vsaj Riu-munija naša prijateljica, danes ni več. Odbila nam jo je Madžarska, ki pritiska ogrske Ruinune kakor naše ogrske Slovence ter jim ne da nobenih narodnih pravic.
Da je temu res tako, objavimo poročilo o shodu Rumunov v B,ukareŠtu v .nedeljo, dne 29. marca. Društvo Rkimunska liga je priredila velik protestni shod proti krivicam, ki se gode Rumunom na Ogrskem in v Bukovim. Navzoči so bili skoro vsi vseučilišČni profesorji, mestni svetovalci, častniki in odposlanci društev. Red je vzdržalo 400 policajev m orožnikov.Prvi je govoril tajnik Lige,Bogdan, ki je dejal, da je Bukovina najnesrečnejši otrok Rumunije. Bukovinski namestnik grof Meran hoče Rumunom ustreči, toda tega Rusini ne puste. Avstrijska vlada pa naj ve, da se v Buko-vini more vladati samo z Rumunl, kajti naša je ta dežela! (Viharno odobravanje,) Vseučiliški profesor Antoneseu je napadal Ogrsko m njeno državno pravo. Dejal je, da je bil pred kratkim še prijatelj Avstrije, zdaj pa ne, ker Avstrijo vlada Madjarska. O-grska bo trozvezo pognala v brezdno. (Viharno ploskanje!) Nato je govoril general Stoiku, za njim pa profesor Sivtu. Ta je dejal, da so Rumuni lani obračunali z Bolgari, v bližnji bodočnosti pa bodo obračunali z Madjari. Karpati niso tako visoki — je rekel — da bi mi ne mogli črez. — Polkovnik Boeresou je dejal: „Mi čakamo, da se bo v odločilnem trenutku mladina zbrala okoli naših zastav in bo marširala med ognjem in grmenjem proti Ogrski. — Shod je zaključil predsednik Lige, profesor Arion, ki j-e končal z besedami: ,fMi bomo tudi Avstriji znali narekovati svojo narodno voljo!" Nato je odšla množica predju-sko poslaništvo, kjer je priredila ovacijo in zapela romunsko himno. Množica je potem hotela udreti pred avstrijsko poslaništvo, toda policija je zaprla vse dohode, Ljudje so se s sovražnimi vzkliki proti Avstriji polagoma razšli.
Trdnjava Naborjef isdan®.
V Naborjetu (Malborget£> na Koroškem so aretirali ognjičturja trdnjavskega topništva, Franca Brzenski, ki je vse načrte trdnjave izdal Lahom, Živel je zelo potratno in začelo se je zdeti sumljivo, odkod ognjičar dobiva toliko denarja. Tako so kmalu prišli zločinu na sled. Odpciljali so ga v ljubljanske vojaške zapore. Koliko vrednost je'Italija polagala na izdane tajnosti, dokazuje, ker cenijo samo opravo mi okras '^dajalca Brzenskija na 40.000 K. To vohunstvo dokazuje, da ne poizveduje samo Rusija, marveč tudi naša „zaveznica" Italija o naših vojaških tajnostih. Utrdba (fort) Henzel, zgrajena na Cialavai-ska-lovju nad Malborgetom, zapira edino praktično vozno cesto, ki vodi iz Italije pa Koroško. K0r gospodari ta utrdba proti zahodu in proti jugozahodu, je Italija že več let delala predpriprave na svojem ozemlju, da lahko v kratkem času utrdbo premaga. Na vrhih Julijskih alp na italijanski strani na takozvam Leopolds-kircliner-planini, ki leži ob meji, so pripravili artilerijske utrdbe. Prejšnje ozke planinske steze so iz-premenili v vozne ceste in namesto lesenih mostov čez Belo zgradili mostove iz kamna, Canal delDer-ro so posuli z minami, ki jih lahko brezžično vžgo. Z novimi cestami so omogočili, da hitro prepeljejo velike topove v že napravljene utrdbe, da lahko kmalu obstreljujejo in premagajo utrdbo Henzel in da tako pribore cesto, ki vodi v znani vojaško velevažni be-1 jaški kotel. Uboga Avstrija! Edina tolažba je ta, da tudi v drugih državah ni dosti boljše!
Mariborski okraj.
m Maribor. Krojaški pomočnik: so začeli stavkati, Zahtevajo krajši delovni čus in zvišanje plače. Žal, da je vodstvo stavke v socialdemokraškili rokah in se je bati, da bodo radi tega imeli pomočniki od stavke mogoče le škodo, dobiček pa mojstri in soci-alno-demokraški voditelji. — Tudi krojaški pomočniki v Gradcu so začeli stavkati,
m Sv. Peter pri Mariboru. Mašo-zadušnico so naši šolarčki obhajali dne 30. sušca za svojega prejšnjega, prerano umrlega g. kateheta, Davorina Toma-žiča, ki je bil pokopan dne 26, sušca v Radgoni. Deklice Še nabirajo za posebno sv. mašo, pri kateri bodo svet le in imele skupno sv. obhajilo za. rajnega gospoda. Sprevoda v Radgoni pa so se udeležili č. g. župnik, g. Jožef Lorber, župan in cerkveni ključar, g. Fr. Vračko, načelnik kraj. šol. sveta, in Janez
Slik, tajnik in zastopnik naše Posojilnice ter več sorodnikov. Bog mu naj da večni mir!
m Jarenina. V soboto, dne 28. marca, je po kratki bolezni umrl Anton Spari, vnet naš pristaš, član jareninskega občinskega odbora in zaveden obmejni Slovenec, Svoje 4 sinove je vzgojil v strogo ka-toiiško-narodnem duhu. Eden ¡e kaplan v Pišecali, drugi je oskrbnik v ormoških goricah, tretji je vnet naš organizator v Jarenini, najmlajši pa je bogoslo-vec 111. letnika v Mariboru. Rajni je pri vseh volitvah stal neomahljivo na strani naše stranke. Bil je jeklen, neomahljiv značaj. Pogreba, ki se je vršil 30. marca, se je udeležila velika množica ljudstva in 0 duhovnikov. Svetila blagemu pokojniku večna luč!
m Marija Snežna. Deželni odbor je našo cestno zadevo, namreč okrajno cestc Malna—Velka, u-godno rešil,
m Zg. Srednji Gasteraj. Občinski odbor je v seji 22, sušna imenoval č. g. Ivana Bosina, bivšega kaplana pri Sv. Juriju v Slov. gor,, za Častnega občana,
m Sv. Jurij v Slov. gor. V Spodnjem Gastera-ju je umrl v nedeljo, dne 29. sušca, po dolgem bole-hanju bivši župan Dominik Kosci'. Rajni je bil naš nasprotnik. Naj počiva v miru!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. V tukajšnji župnijski cerkvi se je v ponedeljek, dne 23. sušca, popolnoma na tihem in brez slovesnosti vršila poroka g. Alojz Senekoviča z gospico Matildo Kocbek, posestnikov pri Sv. Treh Kraljih, 'Mlademu paru naše naj-iskrenejše Čestitke!
Ptujski okraj.
p Ptuj. V sredo, dne 18. marca t. 1. je umrl v Ptuju urbanski domačin, bivši kmet v Janežovcih, 73, let stari Vincenc Rašl p. d, Braja. Rajni je bii sorodnik umrlega, slavno znanega rodoljuba in pisatelja dr. Jožefa Muršec, kojega. lOOletni rojstni spomin in siavnost se je obhajala pred nekaj leti v Bišu v Slov. gor. Rašl prodal je vso kmetijo ter je živel v Ptuju kot zasebnik; zapušča že.no-vdovo, Rajni je bil v političnem oziru naš hud nasprotnik. N. a m. p. !
p Vurberg. Dtne 28. marca je umrl tukaj učitelj in c. kr. poročnik v rezervi, g. Alojzij Žiher, sin tukajšnjega nadučitelja Fr. Žiher. Znamenito je bilo, da so nosili krsto sami njeeovi sošolci, doslužem vojaki, Žalujočim starišem In rodbini naše sožalje!
p St. Janž. Za regulacijo Drave pri St. Janzu je od deželnega odbora določenih 18,000 K.
p Bornova. Dne 3. marca smo spremili k večnemu počitku gosestnika g. J, FrajnkoviČa, kateremu je dolga mučna bolezen prestrigla nit življenja v 48. letu svoje starosti. Izgubili smo moža, po katerem žaluje vsakdo, kajti bil je mož, ki se je vedno zavzemal za blagor občine, bil je vrl pristaš Kmečke Zveze, naročnik „Slovenskeg/i Gospodarja" in član več katoli-ško-narodnih društev. Da je bii vsem zelo priljubljen, je pokazaT pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva,
p Sv. Barbara v Halozah. Dne 17. t, m. so neznani tatovi vlomili pri g. Janku Debeljaku, krčmar-ju In gostilničarju v Medribnikih, v trgovino. A ker se je gospodar še pravočasno zbudil, jih je pregnal. Naši orožniki vlomilce pridno zasledujejo, pa jih do danes še niso dobili. — Zadnji Čas so pri nas umrli: Mož stare poštene krščanske slovenske rodovine, g. Andrej Kodrič, kmet; in g. 'Mihael Petrovič, kmet v Pristavi, oba že v precej visoki starosti. Umrla je tudi v Slatini kmetica MiloŠič, vsi trije v enem tednu. Sorodnikom rajnih naše sožalje. N. v m. p.!
p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Prejšnjo soboto zjutraj okrog 542. ure je začelo goreti pri posestniku Jožefu Bezjak na Bresnici. Pogorelo mu je poslopje do tal. Omenjeni posestnik je bil le za malo svoto zavarovan.
Ljutomerski okraj,
b Nea;ova. LTmrl je Franc Nigic iz Lukavec po mučni bolezni. Bil je mož sestre č, g. župnika Vogrin v Halozah, Rajni je bil vesele narave in pri vseh pri-Ij ibljen. Uživaj večni mir!
i Radislavci. Dne 29. marca se je vršil občni zbor Prostovoljnega gasilnega društva. V odbor so izvoljeni: načelnik: Jožef Zmazek; namestnik: Fr. MariniČ; tajnik: An t. Filipič; blag.: Lud. Filipič; vodja brizg.: Franc Skrobar; nam.: Jož. Cirič; vodja plez.: Janez FarkaŠ; vodja varhov: Rud. Franc; nam.: Franc Rakuša; nadzornik: Jakob Kšela; trobentač: Franc Županec; zdravnik: Alojz Tomanič. Novemu odboru obilo sreče,
1 Sv. Jurij ob Sčavnici, V soboto, dne 28. marca, smo spremljali k večnemu počitku Ano Stuhec, kmetico iz Slabtinjec, ki jo je umorila jetika v najboljši dobi življenja. Rajna je bila nad vse skrbna gospodinja, dobra žena i.n blaga mati svojim trem otrokom. Svetila ji večna lu.Č!
Slovenjfgraški okraj.
s Šmartno pri Velenju, Dne 25. marca je imelo naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo občni zbor. Bodrilne in poučne besede je izpregovoril naš poslanec g. dr. VerstovŠek. Poročilo blagajništva, tajništva in knjižnice je podal domaČi g. kaplan. Društvo je imelo v pretečenem letu 781 K in 70 vin. denarnega prometa, in sicer 401 K 70 vin. dohodkov in
319 K izdatkov, K dohodkom je prištevali pred vsem velikodušen dar g. poslanca dr, Vcrstovšeka, 50 K, za kar se mu odbor na tem mestu najtopleje zahvaljuje, Predstave so se priredile v minulem letu 4. Izvolil se je stari odbor, sestoječ iz samih zavednih kmetov in s č. g, župnikom na Čelu, ki jamči, da se bo društvo i v bodoče krepko razvijalo.
s Št. Jauž na Vinski Gori. Jugoslovanska Strokovna Zveza je dne 25, stušca priredila dvojno zborovanje. Prvi shod se je vršil takoj po prvem svetem o-pravilu, drugI pa po večernicah. Na shodih je poročal delavski tajnik J. S. Z., g. V. Zaje iz Maribora. Zopet se je oglasilo ta dan več novih članov k J. S. Z.
s Št. Ilj pri Velenju. Na Marijin praznik je po rani sv. maši poročal drž. in dež. poslanec dr. Ve r-s t o v Š e k o svojem delovanju. Shodu je predsedoval vrli župan g. Koren, ki je pozdravil poslanca v imenu vseh obča/.ov. Poročilo je bilo zelo zanimivo, slišali smo marsikaj oučriega. C. g. župnik Kolar se zahvali v imenu volilcev za obširno poročilo in predlaga poj olrj zaupanje poslancu in njegovim tovarišem v Kmečki Zvezi. To zaupanje se soglasno izreče; .nato zaključi župan lepo obiskan shod.
Konjiški okraj.
k Konjice. Prečastiti ordinarijat je podelil prvemu konjiškemu kaplanu naslov: arhidijakonijski in nadžupnijski vikar. Čestitamo.
k Cadram. Monsignorju mnogoč. g. Juriju Be-zenšeku se zdravje polagoma vrača. Mnogozaslužne-mu gospodu želimo k zlatemu jubileju popolnega zdravja !
k Zreče. Gospod poslanec Pišek je pn pol tično-gospodarskem zborovanju tukajšnjem med ostalim naznanil, da je za vinogradnike na razno! go "blizu 35 tisoč kron brezobrestnega posojila, to za prvo polovico tekočega leta. Prednost imajo tisti gospodarji, ki so že kaj prenovili. Tozadevne tiskovine za prošnjo dobivajo se pri c. kr. okrajnem glavarstvu, pa tudi gg. župani bodo radi šli na roko s em, da si od o-nenje.ne oblasti dajo doposlati golice, da jih prošnjiki i a h ko izpolnijo pri občinskem uradu. Dobro želeči govornik je pristavil: To vzemite na znanje!
k P reloge pri Vrholah. Nedavno je nekdo posestniku žage na Križajncah, M. Zajko-tu, p. d. Ti-neku, prereza! in odnesel veliki jermen od velikega kolesa, DotiČnega hudobneža so sedaj zasačili v Mariboru v osebi nekega potnika (vandrovca), ki je skušal prodati čevljarskim mojstrom ukradeno blago. Neki mojster je opozoril mestnega stražnika na tatu, ki ga je spravil na kraj, kjer posvetna oblast kaznuje tako dejanje.
Celjski okraj.
Celje. (Razpisani službi.) Pri c. kr. cinkarni v Gaberju sta razpisani dve poduradniški službi. — Prošnje do dne 18. aprila.
c Petrovče. Hranilnica in posojilnica v Petrov-čali naznanja, da od 1. aprila 1914 naprej obrestuje hranilne vloge po 454 %, od posojil pa zahteva po 5% %.
c Žalec. Na junaška prsa se bijejo žalski liberalci, češ, „klerikalci" so se nas tako ustrašili, da se v T. razredu volitve niso upali niti udeležiti. Taka liberalna korajža je res prav po ceni. V I. razredu je med 18 volilci 1 edin volilec naše stranke in ta ie na smrt bolni g. zlatomašnik Koren. Iz Slletnega starčka se norčevati, to je žalsko-liberalno. Usnjata svetinja hrabrosti bi se krasno podala junaškim žalskim liberalcem !
c Savinjska dolina. Vrl hmeljar nam piše: V Savinjski dolini se hmelju precej gnoji tudi z umetnimi gnojili in' zadnji čas so se pojavili agenti "umetnih gnojil in jih tudi dokaj razpečali. Ali je to gnojilo zanesljivo? Čudim se, da se tudi udje kmetijskih podružnic šli tem agentom na limanice. Mirno se sme reči, da umetna gnojila, ki jih imajo kmetijske podružnice na razpolago, so poštena in imajo vsebino, kakoršno se res potrebuje, ker so od osrednje družbe, katera jih vedno preišče. Kdo pa da preiskati gnojila agentov?
c Sv. Jurij ob juŽ. žel. Naselil se je stalno 11. marca v St. Jurju tukajšnji rojak, preč. g. Janez Lu-bej, upokojeni župnik župnije Jezersko na Koroškam. Rojen je bil dne 7. decembra 1841, v mašnika posvečen 1, 18G8.
c Sv. Jurij ob južni železnici. Kakor je že obče znano, se na,šim posili-naprednjakom godi prav slabo Našim hberalčkom, katerih je že prav malo, bo v kratkem odklenkalo. Ker so jih že skoraj vsi kmetje zapustili, se od samih skrbi, kako si iste zopet pridobiti, hoče njihovih možganov, katerih je pa najbrže prav malo, lotiti sušica. Zadnji čas jili hoče rešiti iz te silne zadrege neki bivši dijak, pozneje ključavničarski učenec in sedi' poštni uradnik brez službe. Čudimo se le poštnim gospodičnam, katere so tako stroge, zakaj pustijo tega človeka, da gleda pisma, katera pridejo na poŠto. Ako se te razmere ne bodo predrugačile, bomo odločno govorili na pristojnem mestu.
c Zlblka. Naše občinske vol'tve so potriene.
Brežiški okraf.
b Brežice. V napolnjeni veliki dvorani Narodnega Doma je v nedeljo govoril predsednik štajerskega društva „Sveta vojska", č. g. dr. Kovačič iz Mar ribora. Dopoldne je že pridigoval v župni in samo-
stanski cerkvi o kugi pijančevanja, popoldne je pa v predavanju s skioptiČnimi slikami razkazal pogubne učinke alkoholizma ter pozival na odločen boj zoper njega. Vsled tega se je dosedanjim Članom „Svete vojske v naši fari pridružilo še več novih. Nek znan brežiški pijanček se ie sicer po predavanju široko-ustil, češ: „Kaj boste dosegli? Figo! Vaša obsti.nenca je pasje življenje!" Toda tega neabstineata je njegov, prijatelj alkohol tako poplačal za to obrambo, da se je revež še tisti večer zvrnil iz postelje — seveda v veliko spodbudo celi svoji hiši. Mi pa, pogumni junaki in junakinje, „mladi" in odrasli, s pogumnim čeloirflii jasnim umom naprej! Sebe smo osvobodili iz sužjio-sti alkoholnih navad, rešujmo še druge!
b Kapele.. Že šesto leto je imel pri nas na praznik sv. Jožefa slovesno sv. opravilo dr. Josip Pazman, \seučiliščni profesor iz Zagreba. Isti dan se vsako leto obhaja spomin pokojnih Cizelnovih starišev, ka katere tako lepo skrbijo tri j o sinovi: Ivan, oskrbnik pri nadškofu dr. Bauer-ju v Brezovici; Josip, profesor v Gorici, in Miško, c, kr, učitelj v kaznilnici Kar-lau. Prva dva sta prišla v spremstvu dr. Pazmana, lor z g. župnikom z Brdov.oa Stepinac in grajski u-pravitelj v Novih Dvorih, Josip Sribar. Ker je dr. Pazman v čast svojemu krstnomu patronu že eno knjigo spisal, je prav zanimivo njegovo pridigo, polno globokih misli, poslušati. Ker govori prav mirno in razločilo Čisto hrvaščino, ga tukaj na meji brez težave vsi razumejo. Tako se praktično lepo izvršuje slo-vensko-hrvaška vzajemnost.
b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Tukajšnjim liberalcem hočejo naše občinske volitve popolnoma zmešati možgane. Njih vodje se zaklinjajo, da nočejo iti nič več v cerkev. No, mi mislimo, da tudi dozdaj ni bil v cerkvi od njih ljubi Bog preveč „nadlegovali". Da pokažejo svojo mogočno maščevalno roko, odtegnili so g. kaplanu in organistu plačo za sejmsko sv. mašo ob zadnjem tukajšnjem sejmu. To pa menda za kazen, ker se je g. kaplan predrznil mislit', in to baje še celo glasno, da ni vse res, ¿ar liberalci po svojih shodih govorijo. Svojeglavni organist pa menda noče liberalno „preludirati" Da se ob sejmih služi sveta maša in se stroški za te iz sejmsklh dohodkov poravnajo, e tukaj, kakor tudi tukaj povsod okrog, starodavna navada. Pa kaj briga liberalce najlepša šega, Če je zvezana s toliko sovraženim „klerikajizmom"! Kdo ve, Če Še ne doživimo, da se bodo začeli v šegi oMeke od nas „črnih" ločiti!
b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Nek obad skuša v „Narodnem Listu" pikati, in sicer pravi, da nam bo pogledal na žilo. Dopisniku svetujemo, naj, če nima drugega dela kot po „Narodnem Listu" pisariti, se vsede doma za peč in' naj svoje otroke uči, da bodo znali vsaj svoje predstojnike pošle o pozdravljati, kakor se to spodobi. — Ko bi dopisnik gledal na svojo šaržo, bi bilo tudi veliko bolje, ker bi v izvrševanju svojega poklica mogel veliko več koristnega povedati. Ce ne bo dosti, drugo pot več.
b Dobje pri Planini. Pri nas se je vršil dne 25, marca ustanovni shod K atol. slov, izobražev. društva. Navzlic slabemu vremenu prišlo je na zborovanje do 300 udeležencev, Znan;; rodoljub in organizator slovenske mladine, g. dr, Jožef Hohnjec, nam je razlagal v jako poljudnem in zanimivem govoru namen društva, V krasnih besedah in s primernimi vzgledi je dokazoval, da je prava izobrazba dandanes vsakemu potrebna ter, da se posebno mladina v katoliških društvih obvaruje pred pogubo. Uspeh se je takoi pokazal; pristopilo je že pri shodu 87 Članov k novemu društvu. Izmed teh se je izvolil odbor sedmih članov, namreč: Anton Teržan, Jernej Vurkelc, Matija Salobir, Janez Gračnar, Jožef RazborŠek, F. Zalokar in Julijana Kovačič. Kot odseka Izobraževalnega društva sta se ustanovila tudi Mladeniška in Dekliška zveza,
b Kozje. Umrl je dne 24, sušca v 69. letu starosti Alojz Kragora, nekdanji oskrbnik kozjanske graščine. Rajni je bil nekdaj liud nasprotnik slovenska politike, a sedaj je bil mirnega življenja. Bodi mu žemljica lahka!
b Kozje. Umrla je dne 5. sušca mati tukajšnjega cerkovnika, Marija. Hofler, po .Spletni mučni bolezni v starosti 78 let. Rajna je bila do bolezni zvesta bralka in naročnica „Slovenskega Gospodarja" ter dobro znana babica za Kozje in okraj. Naj ji sveti večna luč!
b Kozje.. Dne 21. sušca je pridrvelo hudourie ob 8. uri zjutraj z bliskom in gromom od jugozapad-ne strani s tako silo, da je v Grobljah pri Kozjem prevrgta in porušila kozolec posestniku Matiju, in Katarini Muhi. Skoda je velika.
Društvena naznanila.
m Maribor. V soboto, dne 4. aprila, priredi J. S. Z., zvečer ob 7. uri, shod v Zadružni Zvezi. Delavci, rokodelci, posli in železničarji, vsi na shod! — Pred in po shodu vplačevanje mesečnih prispevkov za obe skupini.
m Maribor. (Za uboge otroke.) Blaž Fideršek iz Rač je sporočil društvu za otroško varstvo in mladeniško oskrb za kmečke občine mariborskega okraja 600 K. Blagi dobrotnik mladine naj počiva v miru! Spominjajte se tudi drugi mladinoljubi tega prepotrebnega društva, da se bo moglo kmalu krepko v braji postaviti vsemu, kar nam ukončuje telesno in duševno našo mladino. Posamezni udje plačujejo na leto 1 K, občine in krajni šolski sveti in druge korporacije pa 110 K. Zato pa je pripravljeno društvo vsak čas, dati jim pomoči si svetom in z gmotno podporo in jim iti na roko pri oskrbi otrok in nedorasle, uboge, ponesrečene, ali pa tudi izprijene mladine.
m Maribor. Slovensko gledališče v Mariboru, Nar. Dom. Na cvetno nedejo, dne 5. aprila za zaključek sezone popoldanska predstava: „Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa", pasjonske igre, v 11 slikah s spremljevanjem godbe, spisal L. Deutsch, poslove-
nil 1-'. Finžgar. Godbo zložil Jože Bartolii. Režiser g. J. Molek. 1. slika: Jezusov prihod v Jeruzalem. 2. Sveta večerja. 3. Posvetovanje velikega zbora. 4. Jezus ua Oljski gori. 5. Jezus pred velikim zborom. 6. Jezus pred Pilatom .obtožen. 7. llerod. 8. Jezus na smrt obsojen. 9. Križev pot. 10. Jezusovo križanje. 11. Vstajenje. Sodeluje orkester mariborskega Glasbenega društva. Blagajna se odpre ob fej. uri popoldan. Začetek točno ob uri popoldne.
p Sv. Barbara v Halozah. Na belo nedeljo priredi naša Mladeniška Zveza gledališko igro: „Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava, kot dolga ptavda." Obenem petje in srečo-lov. Pridite! — Odbor.
1 Ljutomer. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi na velikonočni pondeljek, dne 3 3. aprila, v dvorani gospe Kuko-vec zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Koncert. 3. Igra: „Volkašin", roparska ¡pravljica v enem dejanja s pet-.em. 4. Srečolov. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: I. 1 K, II. 80 vin., III. 00 vin., galerija 60 vin., stojišča 20 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Sv. Jui ij ob Šeavnioi. Tukajšnje bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek lepo narodno gledališko igro „Turški križ" in burko: „Dva gluha." Torej na velikonočni pondeljek vsi k Sv. Juriju!
s Muta. Bralno društvo pri Sv. Primožu nad Muto prav uljudno vabi sosede in domačine na svojo zabavo, ki jo priredi na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila, popoldne po večernicah v slovenski šoli na Muti. Po občnem zboru govori poslanec g. dr. Verstovšek. Nato pa nastopijo naše priznano spretne igralke v dvodejanki: „Jeza nad petelinom in kes." Tokrat se bode tudi „Planšarica" oglasila na našem odru; zato pridite poslušat, ne bodo vam žal. Vstopnina za sedež 40 vin., za stojišče 20 vin.
k Konjice. Konjicam! Vemo, da ste sovražniki tistih, ki govo.o o alkoholu in vas navajajo k treznosti, pa vendar pridite na velikonočni pondeljek v obilnem številu poslu- i znamenito proti.;.koholno predavanje, katero se bo vršilo po v, ,:ernicah, ob 3. uri popoldne, v prostorih Kmečke hranilnice v taaii šoli.
k Konjice. Namesto venca na grob tovariša č. g, Martina Tomažiča ;e dai vlč. g. Martin Jurliar 5 K za Slovensko Stražo. — Na velikonočni pondeljek, popoldne po večernican, imajo naše oralno društvo, Dekliška zveza in Slovenska Straža skupno zborovanje. Možje, fantje, dekleta, pridite in prinesite kot pisanko mal dar za Slovensko Stražo. Ob tej priliki nastopi prvič mešani pevski zbor.
c Celje. Slovensko trgovsko društvo. VIII. redni letni občni zbor se vrši dne 5. aprila, ob 2. uri popoldne v knjižnici v Narodnem domu. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila, ob 8. uri zvečer isto-tam. Ta sme glasom § 11, točka 3, zadr. pravil, brez ozira na število navzočih zoorovalcev veljavno sklepati. Ker je društveno delovanje v zadnjem leto zelo živalmo in je tudi zanimanje za društvo naraslo, je upati, da bo zanesljivo že prvi občni zbor sklepčen, kajti sramota za nas celjske Slovence bi pač bila, če se ena tretjina v Celju stanujočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da omogoči sklepčnost.
c SraMovg- Lira i ■>•.• ... okpjžje dekiuk h zv.z priredi ua c ttno nedeljo, dne- 5 april*, v B.j lo.i"s'. sv .j <»b.'n' ¿bor. To nb- rovsn^e bo popoida» p.t i-.-eiTMca Ooror. dr. Il.i. j. c.
c Sv. Frančišek Ks. Katoliško bralno in izobraževalno društvo je povabilo gospoda Franceta Praprotnika, nadučitelja v Mozirju, da pride dne 5. aprila, to je na cvetno nedeljo, predavat o umni sadjereji. Predavanje se bo ,vršilo takoj po desetem opravilu v župnišču, v sobi bralnega društva. Ljubitelji sadje-reje, pridite!
c Mozirje. Zborovanje, ha katerem govorita, poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek, se visi dne 5. aprila, ob pol 3. uri popoldne v gostilni „Avstrija." Pomotoma je „Straža" javila, da se vrši shod ob pol 10. uri dopoldne. Shod je torej gotovo popoldan.
c Mozirje. Katoliško izobraževalno društvo v Mozirju priredi na velikonočni pondeljek, dne 13.aprila, ob 3. uri popoldne, narodno igro „Domen." Ista igra sa ponovi na belo nedeljo. Na to prireditev opozarjamo vsa okoliška društva. Povabljeni so vsi sosedi!
c Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko politično društvo za šmarski okraj priredi v nedeljo, dne 5. aprila, ob 3. url popoldne, v Habjanovi dvorani svoj občni zbor in politični shod, na katerem bo -ta naša poslanca dr. Jankovič in Vrečko poročala o svojem delovanju. Šmarčani in ¡vsi sosedje, pridite polnoštevilno na ta velevažni shod!
c Št. Vid pri Grobelnem. Kmečko bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek popoldne veselico z dvema igrama v šolskih prostorih. Pridite v pravi obilnem številu od blizu in od daleč!
b Brežice. Na cvetno nedeljo, popoldne po večernicah, priredi naše izobraževalno društvo v Narodnem domu krasno in veliko gledališko igro: „Dekla božja." Pridite vr prav obilnem številu gledat pretresljive igre, za katero se mora igralno osobje veliko truditi!
h Veliki Kamen. Na velikonočni nondeljek, dne 13. aprila, bo politično zborovanje S. K. Z. v Velikem Kamnu pri Koprivnici ob 3. uri popoldne v gostilni gospoda župana J. Serbec. Govori državni poslanec in deželnega glavarja namestnik dr. F. Jankovič.
Listnica uredništva.
Hochheide: Priobčimo. — Pišece. Vi fvidite vse preveč črno. Sicer pa je Vaš črnogledi dopis tudi preobširen ia vsebuje premalo zanimivosti. Pišite kratko in kaj zanimivega. — Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Tomaž: Gospodje ne želijo takih obramb in zahval. Dopis predolg. Pozdrave! — Ptuj: Dopis o Orlu odstopih „Straži." - Šalek: Odstopili „Straži." - Laško: Brez podpisa, v koš! — Bajhenburg: V prihodnji „Naš Dom." — e' Sv- Benedikt, Gornja Radgona, Kamnica, Imeno: Prepozno za to številko. Ce ne bo zastarelo, pride vse na vrsto. - Božidar Ormoški: Dragi! Malo pozno je sedaj pisati članke o u-mnem Forocaj raje kaj drugega. Pozdrav! - Raznim dopisnikom: Ne bodite nevoljni, ako uredništvo ne more uvrstiti vse dopise v list Ce bi prinesel list dolga poročila o shodih in prireditvah, postal bi dolgočasen. Mi moramo bralcem podati tudi še druge zanimive novice Sicer pa uredništvo skuša ustreči vsem dopisnikom. Pišite kratko, a jedrrato!
Loterijske itevilke.
Trst: 24. marca 86 67 25 80 70 Dmaj: 28. msrca 4 29 75 52 90
Redka prilika!
Na prodaj je posestvo z dobroido-čo gostilno, ležeče ob okrajni cesti 3čeirt ure oddaljeno od kolodvora južnoželezniške postaje Slovenska Bistrica. Posestvo je v dobrem stanu, ravno tako tudi gospodarska poslopja, ter meri 10 oralov, osobito so njive in travniki izvrstni. Cena 14000 kron, izplačati treba 8aroo 7000 Kron, drugo ostane vknjiieno. Resnim kupcem dajo natančneja pojasnila Jožef Dreo, Kočn Laporje pri Slov. Bistrici.
Lepo posestvo na prodaj Meri o-
kroglo 40 oralov in sicer 20 oralov dobrih njiv, 8 • oralov travnikov, 2 orala žlahtnega sadnega drevja v najboljšem stanu, dva orala bukovega in smrekovega gozda, 7 oralov pašnikov in on oral vinograda. Lepa zidana hiša z 0-peko krita, 4 sobe s 3 pivnicami, mesnica. Gospodarsko poslopje je vse zidano v najboljšem stanu, 10 minut od Sv. Duba na Stari gori in poleg okrajne 1 este ter je sposobno za mesarijo, gostilno in trgovino. Cena po dogovoru. Marija Kupčič, posestnica v Senčaku. Juršinci pri Ptuju.	235
Dekle,	imajoče veselje do dela v
hiši in	kuhinji, so vzame takoj v službo. A. K, Sv. Lenait v Slov.
gor.	319
Dva izurjena krojaška momočnika
spreime takoj za stalno delo in dobro plačo Louis Arbeiter, Koroška cesta 101, Maribor. 316
Učenec iz poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo, zdrav in ne pre slaboten se sprejme v trgovino z manufakturnim in špecerijskim blagom, Franc Iglic v Ptuju.
Sprejme se v trgovino mešane stroke UČ9 6C poštenih starišev, kateri je z dobrimi spričevali dovršil 4 razredno ljudsko šolo pod ugodnimi pogoji; prednost imajo oni, kateri so se že učili kje trgovine. Ponudbe na upravništvo.
Trgovina in trafika
Pri farni cerkvi, 2 uri od Maribora, ob okrajni cesti, v obljudenem kraju, se v hiši, kjer je sedaj trgovina z mešanim blagom in dobroidoča trafika, da ta prostor s trafiko in stanovanjem takoj kakemu. trgovcu v najem Prostor bi bil pripraven tudi za kakega obrtnika. Natančneje pove upravništvo pod šifro „Trafika 322"
Pridnega in poštenega fanta kot cerkovnika sprejme takoj proti dobremu plačilu organist pri Sv. Barbari v Halozah.
Vinorejci pozor! Trsje na predaj: laški rizling, gutedel, silvaner i 11 korenjaki. Cena po dogovoru. A. Turin, Globoko, Studenice pri Poljčanah.	317
Kclje za vinograd iz kostanjevega trpežnega lesa 2 20 m dolgo, ima več tisoč na prodaj Cena 70 kron za tisoč. J' Černoga, Makole.
Sprejmeta se takoj dva učenca s potrebno šolsko izobrazbo in poštenih starišev v trgovini Škerhec, Rajhenburg.	326
Kupi se družinska hiša z sadnim vrtom in dobro pitno vrdo v neposredni bližini mesta Celje prdti takojšnem plačilu. Naslov v uprav-ništvu.	327
Jajca za valenje od čistokrvnih Peking-rac, komad 30 vin. Sulm-df-lske kokoši, komad 20 vinarjev, fra> ko z zavojem vred pošilja M. Honigmann, Ljutomer.	315
Oklic.
Ženin je Ignac Zupan, rudar, samec, stanujoč v Gelsenkirchen na Westfalskem, nezak. sin brezposelne Marije Zupan. Nevesta Marija Parfant, Bamska zakonska hčer Franca Parfant in Marije roj. Predovnik; stanuje v Gelsenkirchen. poprej v Podvinu, župnija Polzela.
Posestvo na prodaj z gospodarskim in gostilniškim prostorom bi zu Celja prav po nizki cani. Pojasnila daje K. Golob. Breg 9, Celje. 328
Briljantua eksistenca.
za prodajo nove izvrstne kave (nežgana žitna kava) se iščejo zastopniki, ki bi obiskavali zasebnike, proti proviziji 20°/o- Vzorci zastonj. — Franc Marsner, Praga, Kraljevi Vinohradi 1573.	147
Oves
Vinogradnikom! Lepo posestvo
IZa MflnstrijsKa podjetju;
Pp Železniški tir s potrebnim '
B materialom in sicer: 13500 m železniških šin (32 kg! t« težke), 12 k temu spada-. Sijočih izogibalnic, vse že j «g rabljeno se po ceni proda.. ŠJ Vprašanja pod „A. B. 500" j
■ na upravništvo Slov. Gosp.
104 |
Ce doseči hočeš letina bogato, Spremeniti moraš seme tretje !eto vsako 1
Oves
(U/illkom).
Ta težka irsta ovsa stori v vsaki zemlji, pokazala se je kot najzgodnejša, najbolj plodna, daje visoko, dobro krmilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves redko posejati, zadostuje za en ha 60 kg semena Razpošilja se: 25 kg 2a 9 K, 5 i kg za 17 K, 100 kg za 32 K z vrečo vred. Vzorci v vrečicah po 5 kg po pošti franko, če se vpošlje K 3 20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štaj. 23
Lep, tožek in zelo rodoviten oves „Wunderhafer„ in „Goldregen", ki prospeva v vsaki legi in zemlji, se proda za seme 100 kg po 30 kron 50 kg po 16 kron, 26 kg po 10 K. Župnišče v Remšniku. Marenberg.
Proda se dobroidoča gost Ina (iztoči se mnogo na leto). Ceaa 10 tisoč kron. Več pove gospa Ljudmila Bogatin na Križnem vrhu pri Slov. B'Strici.	298
Harmonij
dva manuala, dobro ohranjen in ugiašen, proda takoj za 12 ) kron Franc Golob, kanclist v bolnišnici v Mariboru.	299
K't kuharica in gospodinja z dobrim spričevalom, ki je že ve iko !?t služila v župnišču 1 velikim gospodarstvom, si želi spet službe v župnišče pod naslovom „Gospodinja", Radgona, poste restante.
Zahvala.
Podpisana izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem veleučenim gg. zdravnikom ljubljansko deželne bolnice (kirurgični sp. oddelek.) Vsem ki so pomagali sodelovati pri dol gatrajni in mučni bolezni namreč: (Caries Fungus) na nogi. Posebna z?livala še vebučenemn g. zdravniku primariju dr. Jos. Stoje za njegovo požrtvovalno delovanje in skrb, ki jo ima do svojih mu izročenih bolnikov. Zato tudi deželno bolnico v Ljubljani vsakemu toplo priporočim. Ž i če. 2 sušca ¡914.
Mstilda Leskovar.
2 dijaka ali dva druga gespoda se sprejmete ua stanovanje in brano. Urbapska ul. 10, vrata 1. Maribor.
Učenec se sprejme. Gosp Friderik Dvoršak, krojaški mojster. Urban-ska ul. 10, Maribor.	188
Redk« p ihfea.
Kdor želi izvrstni domači jabol-čnik iz leta 1913 naj se oglasi pii tvrdki Peter Sadravec, Loperšice pri Ormožu, kateri ga ima veliko zalogo. Vzorci na razpolago. 303
Na predaj je lepa posestvo z gospodarskim poslopjem meri čez 10 oralov. Cena 8400 K. 20 minut od postaje Storč. Več se izve pri Francu Gajšek—Loški, posestnik v Prožinu 2. Štorč pri Celju. 305
Hiša r nostibo (v hiši tekoča in topla kopelj), lep vrt za goste, 1 oral zemljišča se takoj proda — Altenmarkt 8, Lipuica (Leibnitz).
Slikarski učenec se sprejme pri g. Jurij Juteršnik, Brandisulica, Maribor.	283
Hiša na prodaj v Mar boru blizu magdalenske cerkve, 6 stanovalnih sob, nadstropna, veranda, perilna kuhinja, vodovod, dvorišče, sadno drevje, vrt. Več se izve pri hiši, Poberška cesta 15, Maribor. 234
Vsakovrstna trpežna kolesa in tudi posamezni deli koles se dobijo po ceni pri Jerneju Vrbnjak, trgovec koles v Križevcih (bi. Ljutomera). Vsa popravila se iz ršojejo točno in ceno. Lahko se tudi poslužite izmenjave z, oziroma brez doplačil.	285
Prodam travnik,
lep, tri orale, leži pri Framu; travnik se napaja. Filip Uranjek, tesar, Morje, Fram.	286
Lepa nova hiš« se proda, 11 let davka prosta, obstoji iz treh sob, veže, kuhinje, kleti, perilnica, dv> h drvarnic, svinjski hlevi, lep vrt z ograjo, vodnjakom, njiva pri hiši. Od farne cerkve 15 minut, 10 mi nut od postnje. — Proda se pod lahkimi pogoji. Garber, Hotinja vas 64. Slivnica pri Mariboru.
Odda se na račun
gostilna
v večjem trgu Gornje Savinjske doline. — Sprejme se samostojna gospa ali starejša gospodična, zmožna obeh deželnih jezikov, ter je tudi dobra kuharica. Naslov v uredništvu pod št. 291.
Velezsrimiva prikezen XX. st etjal
Opozarjamo, da nočem nikomur delati plačane reklame, kakor je v takih slučajih navadno, ampak jaz naznanjam vsakemu zastonj, kako sem si dolgoletno težko b-J-lezen na pljučih, naduho in oslovski kašelj popolnoma ozdravila. To domače zdravilo lahko vsakemu zelo po ceni pripravim. Vpošljite za odgovor kuverto z znamko. Gospa B Kolenska, Wir-šovice pri Pragi, Češko	290
Posestva na pr. dsj, mori približno
18 oralov, lepi travnik, njive, sa-donosnik in tudi mali vinograd z novimi nasadi m približno 5 oralov gozda. Dobrenje št. 90, pošta Pesnica (Cena 18000 K). 321
Priporočam lepe cepljene trse na Rip. Port. in sicer beli burgunde1, silvanec in mosler. Franc Vračko, posestnik in trsničar Sv. Peter pri Mariboru.	174
1730 m žee«niških tračnic (šin), 7 kg težkih 285!.' m tračnic, 11 in 12 kg težkih, 6 pripravnih ogibal-nic, 25 železnih vozičkov, 12 pla-teau vozov, vse že rabljeno a dobro ohranjeno in porabno, se po ceni proda Pisma pod „ A. B. 500„ na upravništvo.
Dva k-oiašk'i pomoč ika (izurjena) sprejme takoj za, stalno del ■ | roti dobri plači Louis Arbeiter, krojač v Mariboru, Koroška cesta 101.
Pridni m zanesljivi delavci
se takoj sprejmejo v veletrgovini z železnino „Merkur"
Peter Majdič, Celje.
Zenitna ponudba. Krščanskonaro-dni mladenič, 30 let star, trgovec in posestnik, želi se p Točiti s kako pridno, pošteno in priprosto gospodično ali kmečkim dekjetom, katera bi imela veselje do gospodinjstva in trgovine ter primerno svoto denarja. Tudi mlada vdova ni izključena Samo resne ponudbe naj se pošljejo če mogoče s sliko p d naslovom „Dobro srce" na npravništvo.	255
Proda se posestvo s 5 ora i v
(> rušo vi in Ruperčah, nekaj ame-rikanskega vinograda in sadonos in k. Vincenc Verbič v Ruperčah pri Mariboru.	215
Ž-i.-dtna ponudba. Mladenič, črez 3 ! let star, krščansko narodnega lirišljenja, posestnik in trgovec na deželi, tudi posestnik nadstropne hiše z večjimi stanovanji in dobro-idočo gostilno v večjem mestu na Spod. Štajerskem, na sredi mesta na najlepšem prostoru pri cerkvi in Glavnem trgu, kjer se ponuja lepa prihodnjost, se želi poročiti z dekletom, ki bi imelo veselje do gostilne in bi imelo nekaj gotovine ali posestvo vredno čez 20 tisoč kron. Morebitna ponudba s sliko. Več pove uredništvo pod šifro „Sreča".____ _ 280
Sprejme se takoj priden, delaven, zaveden m arien č kot hlapec h goveji živini in sicer v župnišču Kje, pove upravništvo pod št 277.
Večja trg »vina
na Notranjskem išče učenca poštenih starišev Starost 14—15 iet. Naslov pri upravništvu. 279
Dobroidoča O
na jezikovni meji tik glavno ceste, 3 minute od postajališča, prodaja tobaka, 5 oralov zemlje (2 orala sadonosnika, drugo njive in travniki), poslopja novozidana v najlepšem stanju, se takoj za 26000 kron proda. 9000 kron je vknjiže-nih. Natančneja pojasnila ustmeno ali pismeno pri gosp. Janezu Cobl, Krčevina 148 pri Mariboru. 265
Lepo posestvo na prodaj 1 (čez 9 oralov) v Razvanju pri Antonu Petek. Cena 10000 kron. Vknji-ženo ostane 3000 kron.	267
Družinska hiša v sredini mesta blizu Narodnega Doma z velikim cvetličnim in zelenjadnim vrtom, 2 pročelji proti cesti, še komaj 4 leta stara, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda. Vprašanja pod napisom ,Lepi dom' na upravništvo.	271
Semenski ¿rompir Va?no!
Ravno tako kakor pri žitu, je potrebno izmenjati seme tudi pri krompirju. V ta namen priporočam najboljše vrste krompirja, ki so se posebno lansko leto prav dobro obnesle. A) Zgodnje vrste: obistnik, rožnik in rogljič (Kipfel) 5 kg poštni zavoj K 1'20, 50 kg 8 kron. B) Pozne vrste: eldorado, svetovni čudež, Bohmov uspeh in beli štajerski krompir; 5 kg poštni zavoj 1 K 50 kg 6 K, 100 kg 11 K, 1000 kg 100 IC po povzetju. Vse cene se razumejo z vrečami vred na kolodvor postavljene. A. Slodnjak, pridelovalec krompirja, Juršinci pri Ptuju.	270
kava
50°l0 cenejša!
Amerikanska vsrčevnlna kava, z visokim arom .ličnim duhom, Iz» d^tna in se lahko varčuje, 51-gr. vzorec v vrečici za 10 kroi franko proti povzetju. Pol funta prvo-stnega finega čaja K 2'— pošilja A. SAPHIR, eksport kave in čaja Tisz^bofldanv 496._260
Kupujem lepe hraste in kostanje za doge po najvišji ceni. Jožef Romšak, sodar, Faal.	258
četrt ure od Ptuja pri veliki cesti, 13 oralov zemlje (gozd, njive, travniki itd.), hiša sposobna za gostilni, gospodarsko poslopje, vse zidano in v dobrem stanu se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Naslov : Bezjak Terezija, Krčevina 38 pri Ptuju.	262
jajca za yalenjs od zlatorume in Orpingtonk, najboljših zimskih jajčaric in rudečih staroštajerskih kokoši 15 komadov 5 kron. Od Emdenskih gosi 1 komad l krono prodaja z zavojnino vred Antou Slodnjak, perutninar, pošta Juršinci pri Ptuju, Štajersko. 25
Krasno yeleposes yo
v Mariborski okolici (voli v skupini veleposestva), zelo pripravno za mlekarstvo, 20 minut od žel, postaje, blizu cerkve in lepe ceste, izvanredno rodovitni travniki in sadonosniki, vinogradi, se radi bolehnosti posestnika takoj proda z vsemi živimi in mrtvimi premic ninami pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Cena samo 45.000 K.
9	000 K je hranilnice. Kdor hoče dobiti res lepo in dnbičkanosno posestvo, naj se potrudi Posestnik stanuje v Mariboru. Naslov pove iz prijaznosti Fr. Zebot, urednik Slov. Gosp., Maribor.	1353
Ceplieno trsje In ključ ! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander, burgunder beli in rudeči, muškat, žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Cena po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1295
Pridnega, čvrstega in zdravega učenca sprejme v tgovino Anton Naglič, trgovec, Mislinja. 2 3
Malo posestvo pri st. Ilju v SI. gor., 20 minut do postaje, 20 minut do cerkve, zidana hiša, vse v dobrem stanu, se pod ugodnimi p goji proda, čena 4400 K. Vpraša se pri g. Janezu Polaku, krčmar pri postaji.	179
Kúrenjevü seme (merne) domače, primerno dobr.i in zanesljivo, raz-po-ilja Fran • Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek—Kranjsko. Daje ga po 40 v. liter, pri odjemu nad 10 litrov po 35 vin., če se naroči pa 30 1, pa 31' vin. 1. Najboljše vrste PbSa ekendorfska in mamut—ve-jikanska valjasta po 30 vin. liter; pri odjemu nad 30 1, pa po 25 v. V zalogi ima nadalje domačo ali črno deteljo, nemško deteljo ali lucerno, različne vrste trav, kakor tudi izvrstno zelje, solato in pristno gorenjsko repo. — Kaljivost zajamčena!	165
5d0iron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin ,Ria-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena eno posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425
.,Kemeny Kasthan
I. poštni predal 12/76 (Ogrsko) " Na prodaj je
lepo, prav r»doviino posestvo,
10	minuj od trga in železniške postaje Žalec v prelepi Savinjski dolini. Hiša je nova, enonadstrop-na, primerna za penzijonista, pa tudi pripravna za vsak< ršno obrt. Zemljišče obstoji iz njiv, hmelj niko* in travn kov. Pojasnila daje Lovro Šah, nadučitelj v Tebarjih.
Vinogradniki poiorl Vkoreninjene cepljene trte I. vrsto so na prodaj. Laški riiček, žlah nina, bela trunta, portugizec, izabela in mešane vrstč ter več stotin vkoreninjenih divjakov Vse trte so cepljen«? na Rip. Portalis ter dobro zaraščene in popolnoma vkoreninjene, za kar se jamči. Cena trtam je po dogovoru. Franc Slodnjak, tttnar, Juršinci pri Ptuju.	198
Za nizko ceno se prsda
trgovina za0£kee
z dovoljenjem za obiskovanje sejmov, 35 letni obstoj. Za dober obstoj je znanje slovenskega in nemškega jezika potrebno. Ponudbe na J. Hois, Maribor, Koroška ul. št. 24.	'	240
Papirnati t>piči
Za veüko noč, kot nadomestilo nevarnih železnih topičev, dovoljujejo vsakemu streljanje ob raznovrstnih Blavnostih. Počijo dosti močneje kot železni in so neodvisni od vsakega vremena. Komad stane 40 v., najmanjšo naročilo 25 komadov; 100 komadov 35 kri u. Naročila sprejemaZinauer&Komp. Sv. Jakob v 81. gor. Preprodajalcem znaten popust.	325
Vabilo
na
redni občni zbor
Strojne zadmge v S Lovrencu na Drav. polj.
re^istr. zadruga z om zavezo
kateri se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 13. aprila 1914 ob 4. nri popoldne v prostorih Bralnega društva.
DNEVNI RED: t. Poročilo načelstva.	308
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
4.	Sprememba pravil.
0. Slučajnosti,
ODBOR.
Otvoritev obrti.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem v Mariboru, KaiserstraBe, Št. 8, otvoril obrt za dekorativno slikanje sob, napisov in obenem tudi pleskarstvo. Vsled mojega sodelovanja v najboljših tozadevnih o-brtili tu- in inozemstva, sem v stanu, izvrševati dela tudi po najfinejšem okusu.
Najnižje cene, hitra in najboljša izpeljava tudi pri najmanjšem delu.
Vzorci in stroškovniki breznlačno. Zadostuje dopisnica.	307
Z velespoštovanjem
Oton Trattner,
Specialist za dunajsko umetno slikarsko obrt.
št. VI.
Razglas.
4598
286
/ 1915
Upravništvo prejelo še le 26. marca 1914.
V
Velika narodna trgovina
KiMVanic,Celje
Narodni dom
triporoča bogato zalogo fcianufakturnega In modnega blaga, posebno krasno novosti za ženske in poike obleke po zelo (§
znižani ceni! dstanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna 1
Vzorci nt razpolago
Lahka uganka.
Vi stric, seveda lahko se smejite | a na deuaiju zdaj lepo sedite Ni trtah polno hmelja ste imeli Ker umetna gnojila prava ste zadeli Od znane tvrdke v Žalcu je-li?
Vedno hmelja Joško boš imel obilo A stotakov lepo Ti število Bo hmeljski kupec moral štet
|zveš skrivnost, kje treba jih je vzet 107—1 Crke prve spravi v dvojico besed!
Deželni odbor javno razpisuje s tem za letošnjo pred- in posezono na deželnem kopališču v Rogaški Slatini 100 in pa v Dobrni 80 znižanih mest.
Prošnje za dosego kopaliških olajšav pri precl-sezon;, katera se pri deželnem kopališču v Rogaški Slatini začne s 15, majem in za deželno kopališče Dobrna. z 10. majem, se pošljejo do 1. aprila 1914, za posezono pri obeh kopališčih pa, ki se začne dne 1. septembra t. I,, se morajo vlagati prošnje do 1. jul ja t. I. pri štajerskem deželnem odboru.	293
Omenja se, da se dajejo znižana mesta (olajšave) le pod pogojem, da stanujejo eosti v obeh krajih le v deželnih poslopjih in da v Dobrni obedujejo v kopališki restavraciji, proti 20% popusta navadnih cen.
Nadalje se razpisuje Čas od 1. maja do konca septembra v kopališeu^sanotoriju Tobelbad 50 prost h mest za po 3 tedne.
Te prošnje se morajo vložiti do 1. aprila pri štajerskem deželnem odboru.
Vse prošnje za znižana mesta, oziroma prosta mesta v označenih treh kopališčih, morajo biti podprta s sledečimi prilogami: zdravniško spričevalo, spričevalo uboštva, oziroma potrdilo, da prošnjik nima potrebnih sredstev, dokazilo o pristojnosti na Štajersko.
Prošnje, ki dojdejo še-le po določenem terminu, se zamorejo upoštevati le v izvanreilnih slučajih.
Gradec, dne 14. februarja 1014.^) __Od štajerskega dež, odbora.
Dobro ohranjen piano,
8 7 oktivi, cena 400 K, se takoj proda pri Beti Volkmar, Maribor, Gosposka ulica 5*.	61
Oroiie in kol&sa
ns obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
i
K**KftKXKXK
H Kava cenejša! ||
Fina Soja - Perl - bobova kava egalno žgana, izvrst-££ ne kakovosti in izdatna. ££ Nobeno žito ali slad. Po- ^ šilja se na vse strani v ^ Avstriji in na Ogrskem.
1 postkoli netto 4 in p<l ^
ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. Opočno na drž. žel. št. 2121. 1333
kg za K 4 80 franko. Najcenejši in najboljša kavi podobna tvarina. Kraj W nar.čbe: Kaffebrennerei W ^ „Santosa", Kralj. Vino-
hradi 1573. Češko. Zl

in razuo moderno blago za moške in ženske obleke pošilja po najnižjih cenak Jugoslovanska razpoM'jslna
R, STERMEC&i V Celju št. 300, Štajersko,
Ilustrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. — Pri naro čilih iz Amerike in Balkana je treba poslati denar naprej. 211
Novo „Rožansko svetišče44 za lavantins'to škofijo.
Z ozirom na prvi tozadevni razglas (Glej prilogo „Slovenskega Gospodarja" z dne 20, novembra 1913, št. 47), javljamo sedaj, da je dotični stavbeni odbor sestavljen tako-le:	,
1 Vič. g. dr, Anton Korošec, drž. in dež, poslanec;
2.	vlč. g. dr, Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja;
3.	vlč. g. Franc Heber, župnik na Spodnji Polskavi;
4.	g. Jurij Skale, velepos. in župan v Makolah;
5.	č. g. Mih. Lendovšek, kn.-Šk, konzistor. svetovalec, župnik, Makole,.	273
Ta prvotni odbor se lahko vsak čas poljubno pomnoži, ako bi razmere to zahtevale.
Vsi goreči častilci prevzvišene Kraljice rožan-ske ste zdaj prijazno vabljeni, da se prej ko mogoče oglasite in naznanite, kolik znesek bi bili voljni prispevati, Začasno zadostuje prijava in obljuba, vendar se že tudi gotovi prispevki hvaležno sprejemajo. Kakor hitro bo 100.000 K zagotovljenih, začnemo s pripravami.
Prijave in darove sprejema veleč. g. dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja, pošta Maribor, Štajersko; pa tudi č, g, župnik, poŠta Makole, Štajersko, Dobrotniki se bodo mesečno izkazovali v „Slov. Gospodarju".
Ponavlja se, da nočemo nikomur delati nadlege, marveč da kličemo le radovoljne in vesele darovalce na sveto delo za čast in poveličanie premile Kraljice nebeške, device Marije!! Ave Maria!
Makole, na Svečnico, dne 2,. februarja 1914.
Mih. Lendovšek, župnik.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in pos v Novieerkvi,
reg. zadr. z omejeno zavezo,
kateri se vrši
dne 13, aprila 1914 ob %8. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru,	261
2,	Poročilo načelstva in nadzorstva,
3 Odobritev računskega zaključka za 1, 1913, 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozngje po 'stem dnevnem redu in v istem prostoru drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zadružnikov.
NaČelstvo.
P. n. kmetovalcem
se uljudno naznanja, da je nadmlinar, ki je bil do-sedaj v službi pri mlinu dr. Reiserja v Pekrali, vzel v najem mlin g. Jos. Rupa v Gersdorfu pri Spielfel-du in bo svoje stare odjemalce dobro postregel.
Zamenja se takoi vsako zrnje, isto se tudi kupuje.	304
Prosi za obilen obisk
velespoštovanjem
G. Kossauer.
M Dobovi
tik istoimene žele*n!ške postaje, na progi Zidan most— Zagreb, na zdo prometnem mesta prodaja se posestvo sestoj eče iz velike hiše in ved gospodarskih poslopij. Hiša je prikladna ta
gostilno, trgovino in mesnico.
Prodajalni poboji telo povoljni. — Hrvatsko-slavonska banka za parcelacijo in kolon;zscijo dd. Zagreb, Gjor gjičev« udca 2.	276
Ponudbeni razpis.
Tukajšni oddelki 16. huzarskega in £>. dragonskega polka oddajo s 1. julijem tekočega leta konjski gnoj od 400 konj približno mesečno 130 vozov.
Kupci dobijo natančna pojasnila pismeno ali ustmeno pri poveljništvu 16 huzarskega polka v Mariboru, konjeniška vojašnica, pisarna štev. 1 v pritličju, kamor je tudi zapečatene ponudbe pošiljati.
Maribor, meseca suŠca 1914.
306
Poveljništvo c kr. 16 huzarskega polka Maribor.
Gašper Podsedenšek,
posestnik umetnega in valčnega mlina v Mozirju, naftanja slavnemu občinstvu posebno iz gomjegrajskega okraja, da je svoj prejšnji stari mlin prenaredil v umetni in valčni mlin ter ga opremil z najbolj modernimi stroji. Zamorem torej izdelovati vsake vrste moko na najboljši način, ravno tako kakor drugi parni mlini in še boljše. Priporočam se vsem, kateri potrebujejo moko, naj se poslužijo domačega mlma in naj bodo preverjeni, da bodo le v mlinu najboljšo moko dobili in tudi najcenejšo, posebno za Velikonočne praznike.	301 S spoštovanjem
Gašper PodsedeBš^fc, Mozirje.
trgovec na Leitersbergu pri mlinu g Marka* kupuje in pre menja z drugim blsgora vsakovrstne ptljske pridelke perutnino, jajca, suro?o maslo itd. Tamkaj se toči d ber čaj in kava. Tudi kose in kameni za ko*e vse najboljše vrsto se tam prodajajo.
i
Zahvala.
Moj sin, Poldi Pečar v Imenem pri Podčetrtku je po dolgi in mučni bolezni dne 7 t. m. preminil, dne 9. je bil sprevod. Prišlo >e obilo število sorodnikov, zoancev in prijateljev, gospodov in gospa iz domače in sosedujib občin na zadnjo pot spremit rajnega na pokopališče Derice Marije. Vsem se srčno zahvalim tudi domači požarni hrambi, katera je rajnega ca pokopališče nosila in spremljala, izrekam prisrčno zahvalo. Z odličnim spoštovanjem
Albin Pečar, trgovec.
Imeno pri Podčetrtku, 26. marca 1914.
.■■■ ..-r- • •>• 1. r.i-.t
.	HiUFfV: i ■■-■c ' v 4®J í- i-.:..:.
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi iskreno ljubljenega, predobrega soproga, očeta, ozir. brata, gospodarja v
Antona Spari,
pose-tnika v Jarenini, izrekamo globokočutečo, prisrčno zahvalo vsem, ki so v tako velikem števil i blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. Posebno zahvalo pa smo dolžui č. g. duh. svet. in dekanu Jos čižek za blagohotne obisk.* v bolezni in tolažilne besede ob odprtem grobu, nadalje pč. g. duh. svet. Jerneju Fiangež, župniku pri S Marjeti, č. g. E aldu Vračko, župniku v Št. Ilju. čast. g. Fr. Planine, kaplanu pri S. Jak bu in dom. g. kaplanu I. Razbornik za spremstvo; slednjemu, kakor tudi nadučitelju g Črnko za požrtvovalno skrb in tolažbo v bolezni in ob zadnji uri. Nadalje g nadučitelju Čonč iu pevskemu zboru za pretresljivo petje pred hišo, v cerkvi in ob grobu, si. obč. odboru, kakor tudi vsem dobrim sosedom, prijateljem in znaucem za obilno udeležbo pogreba, oz. pism. izraženo sožalje. - Vsem in vsakemu posebej še enkrat srčna zahvala.
Jarenina, 30. snšca 1914.
Žaluioči ostali.
LISTEK.
Prijateljici.
(Povest, Spisala Marica Topolnikova.)
„Ah, starši tega ne dovolijo na noberi način, ker potem ostaneta oče in mati popolnoma sama. DomaČa dela bosta že opravljala, a večja, poljska opravila skupno z delavci. Eden drugemu bomo si pomagali, delali z združenimi močmi in Bog bo blagoslo-,vil naš trud."
Olga je bila vsa srečna in komaj je zakrivala veselje. Poznala je Franceta kot pridnega, pametnega, treznega mladeniča in laliko si je na tak način slikala veselo življenje pri njem. Ampak starši, kaj porečejo starši, to ji je bila uganka.
Ne d0l£0 potem je govoril France s svojimi in Olginimi starši o tej zadevi in povsod je dobro opravil. Samo poroko so določili vsled Olgine mladosti na prihodnjo pomlad.
Zopet si je želela prijateljske duše, kateri bi razkrila svoje misli in lepe nade tako lepo slikane sreče bodočih dni. A nI je imela, prijateljica je bila daleč, nje ni zanimalo njeno življenje.
V,
„Olga, ali boš sedaj vesela, ko pride Karolina domov? Pomisli, dobili smo po dolgem čas i pismo od nje, v katerem nam naznanja, da pride danes z večernim vlakom. Piše med drugim, da lahko o tom obvestimo tudi tebe, naj ji pride kdo naproti, ker bo morala težko nesti", prisopiha nekega jutra France k Olgi ter komaj izgovarja nepričakovano novico v naglici, dobro vedoč, kako je bo slednja vesela.
„Hvala ti., France, da si nam prišel tega pravi Ampak vsedi se, da se ne prehladiš, ker si tako razgret. — Ako pa piše Karolina tudi o meni, pripravljena sem ji vse odpustiti in pozabiti. Sla ji bom jaz neproti, če dovoliš. Tako rada bi že ž njo govorila, komaj čakam svidenja."
„Dobro, le pojdi ti sama k vlaku. Ce bo pa imela res težko nesti, je najboljše, da pustita na kolodvoru čez noč, grem jaz jutri zjutraj in odnesem", svetuje France ter odide.
Ah, kako dolg se je zdel Olgi ta dan. Ure so ji tekle tako počasi, zdele so se ji cela večnost.
Danes, oh danes se ji povrne tako dolgo težko pogrešana prijateljica! Danes jo bo lahko objela, še danes, in razkrila neštevilno lepih nad, koje je gojila v globini srca samo za njo, svojo prijateljico.
Popoldne že ni mogla več strpeti doma, ampak šla počasnih korakov proti kolodvoru.
Po dolgem, nestrpnem Čakanju pripiska vendar zaželjeni vlak. Potniki vstopajo in izstopajo, a Karo-Ime nikjer. Olga je že mislila, da je čakala zastonj in ravno hotela oditi, ko pristopi k nji elegantna mestna gospodična.
„Olga, ali si sama, ali ni nikogar mojih domačih tukaj?" vpraša s ponosnim glasom Karolina.
„To si ti, Karolina! ? Nisem te spoznala in že sem mislila oditi. Moj Bog, kako izgledaš in k*ako strašno si se izpremenila v teh letih, kar se nisva videli", pravi Olga ter jo misli poljubiti.
„No, ne bodi vendar tako neotesana,. Se klobuk mi zbiješ z glave, Če me tako loviš,"
„Saj ti nisem mislila hudega. Poglej, tako sem se te veselila, mislila sem te samo poljubiti in objeti, v dokaz, da Še pri meni stara ljubezen nI ugasnila,"
„Ti pač nič ne razumeš, pozna se ti, da še nisi bila izven kmetskih bajt. Kako bom pa že proti domu izgledala, če me boš tukaj objemala in poljubovala. pomisli, klobuk ml potisneš na stran, zmešaš mi frizuro , . ."l
„Ker me tako oštevaš zavoljo ničesar, ti povem, da že sedaj čudno izgledaš v tej smešni frizuri in čudnem klobuku . . ."
„Oh, saj sem vedela, da tukaj ljudje ne razumejo, kaj je olika m mestna moda. Moj Milan se je tako trud i, da mi je vse preskrbel, da sem se lahko peljala moderno oblečena domov, a tu se bodo neumni ljudje smejali vsej tej lepoti."
Iz celega sv@ta.
Živ mrtvec. Pred par leti je prišel v Nizzo neki inženir, da bi tam poskusil svojo srečo. Po raznih ponesrečenih poskusih je dobil končno nekega finančnika in ta mu je toliko pomagal, da se je inženir kot samostojen naselil. Godilo se mu je izborno in končno si je kupil krasno vilo v zalivu Inandes-Pius, Vilo je imenoval „Zvezdo morja" in je nameraval v njej mirno preživeti vse dni svojega življenja, Toda k nesreči je imel sina, ki je živel v Parizu in tam zapravljal ter delal dolgove. Dolgovi so grozno naraščali* Upniki so vedno bolj in bolj pritiskali očeta, toda ta ni hotel ničesar plačati. Kaj naj napravi? Tedaj pa si je izmislil nekaj popolnoma novega. Odločil se je, cla izgine, da na videz umre, da uide upnikom. Dne 15, novembra 1912 so dobili vsi trgovci in prijatelji gospoda C. parte, v katerih se je poročalo, da je v vili v zalivu Inandes-Pius umrl bivši stavbeni podjetnik gospod C. Isti dan je bil pogreib lastnika „Morske zvezde" na antibsko pokopališče. Za rakvo so šli služabniki in nekaj sorodnikov. Vila je bila potem o-puščena in zaprta. Vest o smrti podjetnika je prišla tudi v Pariz. Izvedeli so jo upniki, ki so prenehali nadlegovati „umrlega". Polagoma se jo stvar pozabila, Za ves svet je bil gospod C, mrtev, samo neki in*-
„Pustiva take pikre pogovore, ki niso umestni pri svidenju tako dolgo razločenih prijateljskih oseb. Poslušaj me rajši, kaj ti imam najprej povedati, V kratkem namreč poročim tvojega brata Franceta. Ti boš mi pa družica pri poroki, kaj ne, Karolina?"
„Jaz ti pa nio^am najprej povedati, da se pripelje za dva dni moj Milan in ostane nekaj časa pri nas. Za par tednov se poročiva, je bogatega trgovca sin in j ako lep človek. Prosim te torej, bodi vsaj ti toliko pametna, če že drugI .ne bodo, ter me kliči za „Li-nico" in .ne Karolino, Tam me vsi tako kličejo, to je mestno, moderno Ime."
„Linica, kaj pa je to, Linica? Jaz sem te pa že od mladosti navajena klicati za Karolino,"
„In še nekaj! Reci mi vsakokrat „gospodična Linica", drugače bom se sramovala pred nj'.m . . ."
„Nikdar, veš Karolina, nikoli ne boš slišala iz mojih ust tega imena. Pri spominu na najino prijateljstvo ti rečem, nikdar in nikoli He,°
„Oh, tako hlinjeno prijateljstvo, da mi niti te majhne usluge ne moreš storiti. Koliko sem se trudila, da sem se naučila olike in raznih vednosti, koje so potrebne za moderno življenje, a sedaj nimam zato nobenega spoštovanja,"
„Spoštujem in ljubim svojo staro prijateljico Karolino, a tako prevzetne „Linice", pravzaprav „gospodične Linice" v strašanski frizuri, čudno smešnem klobuku in obleki, kakor jih nosijo ciganke, nočem poznati, ne spoštovati."
„Kaj, za ciganko je moja obleka? In vendar je stala toliko denarja. Ti si grozno neumna, tako hudo me žališ."
„Z najlepšimi mislimi, z nepoplsljlvim veseljem, sem šla nasproti svoji Karolini, a pripeljala se je tako domišljava gosplca. Kje so leta, katera sva preživeli tako srečni, v katerih je naju vezala vez ljubezni!? Da, pretekla so in ne povrnejo se nikdar več, ker tudi prijateljice nimam več. . ."
„Na take otročarije jaz ne mislim. Sicer pa, iia razpotju sva, lahko noč! Ako me ne misliš klicati za „gospodično Linico", je boljše, da ne prideš k nam, ko bo Milan pri nas, preveč bi se sramovala pred njim."
„Ni se ti treba bati, nikoli več ne storim enega koraka za teboj, ker sem morala doživeti tako bridko razočaranje. Lahko noč!"
VI.
Dom, kjer sta gospodarila France in Olga, se je v resnici lahko imenoval dom sreče. Tako veselo in zadovoljno jima je teklo življenje, leto za letom se je Izgubljalo, da se niti zavedala nista, kedaj je preteklo toliko časa. In vendar je minilo že 7 let, odkar sta poročena.
Lahko imenujemo to „družino, kajti to ime sta izpopolnila mali Francek in Lojzika. Bila sta kaj ljubka otroka, katera je mati lepo vzgajala.
Bil je vroč poleten popoldan, Olga je mislila iti z otrokoma na polje po travo za živino, pa France ji je odsvetoval, češ, naj zavoljo velike vročine hudo pripekajočega solnca gre proti večeru, a sedaj si lahko malo odpočijeia.
In res, prav dobro jima je storila senca in ju-žena pri mizi pod košato jablano.
„Bog zna, kako gre Karolini in Milanu, odkar sta poročena. Dostikrat so mislim, da mogoče ne živita niti tako zadovoljno in srečno kot midva, čeravno sta bogata in imenitna", pravi Olga proti svojemu možu,
„Meni se pa dozdeva, da je tisto veliko bogastvo združeno z velikimi dolgovi, ki pa še sedaj v zakonu bolj naraščalo, ker je Milan zapravljivec, kakor sem pred kratkim izvedel."
„Bojim se, da bi ne bila Karolina zraven svoje lepe dote, katero je dobila od doma, Še prav uboga."
„To te naj ne muči, draga Olga. Kriva si je sama, popolnoma sama. Meni ta človek ni nič ugajal, svaril sem jo pred njim, a vse ni nič pomagalo. Ti in mi vsi smo ji bili preneumni, samo on je bil pameten. Niti k poroki nas ni hotela povabiti, ker se je sramovala priprostega stanu."
dustrijec ni verjel, da bi bil C. v resnici umrl. Spoznal je, da je naslov na kuverti parta (mrtvaško na-znanilo) napisal „rajni" lastnoročno in to se mu je zdelo sumljivo. Končno je lani meseca junija kar na-enkrat srečal gospoda C, v Gannesu, živega in zdravega. Od tistega časa so gospoda C. parkrat videli v Nizzi in Monte Carlo. Sodišče je začelo stvar preiskovati. Zanimivo je, kako je bilo mogoče, prirediti v Antibah pogreb? Kdo, oziroma kaj, je bilo v rakvi? Mogoče bo sodišče to dognalo.
Zanimiv pobeg iz zaporov v Ljubljani. Prva dva kranjska" vlQiftngfrs6fl?ffi!& 'dOBerSc "mladeniča, Leopold Jereb in Ivan Pavlič, sta bila lansko leto zakadi raznih vlomov obsojena na večletno ječo. Jereb je „zbolel" in so ga v zaporu pri deželnem sodišču dali v domačo bolnišnico (Marodezimmer). V noči od ■ sobote na nedeljo je< pa ob 2. uri službujoči paznik pogrešil Jereba v sobi. KonŠtatirali so, da je Jereb zrezal blazine, iz katerih si je napravil vrv, ter se po nji spustil iz tretjega nadstropja na vrt justične palače, potem jo pa popihal v jetniški obleki proti Glincam. Prisopihal je do tamošnjega železniškega čuvaja In ga baje izsilil, da mu je dal civilno obleko. K čuvaju je baje prinesel tudi škarje, s katerimi je zrezal blazine, in mu rekel, da bo prvega stražnika ali orožnika ž njimi zrezal, ki bi ga hotel aretirati. Žago, s katero je prežagal v ječi pri oknu mrežo, je
„Bog blagoslovi", zdi sie mi, da ste pri južini", pretrga pogovor dospevši poštni sel ter izroči Olgi pismo,
„Hvala! Tukaj izpijte tudi Vi kupico domačega jabolčnika, ker vina še sedaj nimamo. Kaj ste mi pa prinesli novega? Sicer pa mislim, da je; pismo Francetovo", pravi Olga ter niti ne pogleda naslova.
„Zahvalim, vročina je, bil sem žejen. Pismo pa je Vaše, želim, da bi bila vesela poročila v njem. Z Bogom!"
„Dal Bog! Z Bogom!"
Med tem pretrga Olga zavitek in natančneje pogleda.
„Moj Bog, Karolina piše. Poslušaj France!
Draga mi, ljubljena Olga!
Vidim te, v duhu te vidim, kako se čudiš, ko začneš brati vrstice, pisane od nekdanje tvoje prijateljice, a pozneje ponosne meščanke, A potrpi, čudi se in beri!
Spominjam se onega dne, ko so starši odločili mojo usodo ter me dali v mesto. Preklinjam tisto u-ro, oh, ko bi tega nikoli ne bili storili!
Kako lepi spomini se mi vračajo na tisti dan, ko sem z bolestjo v srcu zapustila rojstno hišo in šla na vlak, ki me je odpeljal v svet, kateri me je pogubil. Zopet si mi bila ob strani ti, draga mi prijateljica mladosti.
Nisem pozabila pogovora, ki sva ga imeli med potom na kolodvor. V spomin so mi prišle tudi tvoje slutnje, ki so se, žal, uresničile. A glavni namen mojega današnjega pisma je obljuba, na katero si ti v svoji sreči že gotovo pozabila, a jaz jo izpolnjujem, obljuba, dana ti pred desetimi leti, ob slovesu . . .
Z bolnim srcem in potrto dušo sva se poslavljali ter obljubili ena drugi poročati o svoji usodi, o življenju, kakoršno bo pač katera živela za deset let- O tebi jaz ne rabim poročila, vem, da si zadovoljna in srečna, kar ti tudi iz srca želim, Bog naj blagoslovi vsak tvoj korak, vsak gibljaj tvoje roke! A jaz ti hočem poročati i.n si olajšati srce proti tebi, kajti vedi, danes je ravno desetletnica prvega dneva, s katerim se je začela moja nesreča.
Kako sem živela prvo leto v mestu, ti je itak znano in kako pokvarjena in neumna sem prišla prvikrat na dopust, si okusila. Prosim te seda], ko me je srečala pamet, prosim, odpusti, da sem te tako strašno razžalila v svoji zaslepljenosti.
Domači so me vsi svarili, naj ne jemljem tega človeka, ker jim ni ugajal, a proti njihovi volji sem ga vendar-le vzela in sedaj sem nesrečna. Že poprej zadolženo trgovino, česar pa seveda takrat nisem vedela, je sedaj on še bolj zadolžil, ker popiva in Igra cele noči. Iz dozdevajočega se bogastva postala je v teku tega časa prava beračija, čez par dni nama bo vse prodano, .,
Iz tako ponosne mestne gospe postala sem navadna dekla, kajti v par dnevih odidem iz tega kralja nekam daleč v službo, da se preživim in odtegnem domačim ljudem, pred katerimi se sramujem. 0"n pa naj stori kar hoče, naj gre, kamor se mu zljubi.
Tako, draga mi Olga, obljuba je Izpolnjena, znana ti moja usoda po preteku desetih' lei. Drugih deset že ne bom več učakala, da bi ti zopet poročala o takratnem stanju, kajti teža življenja me bo pritisnila pod zemljo.
A tebi jih želi še dostikrat deset tvoja nesrečna
Karolina,
* #
•
Oba sta jokala, ko je prebrala Olga pismo, obljubljeno pismo pred desetimi leti. Tudi ona se je sedaj domislila obljube, hitro odpisala Karolini, da je srečna, popolnoma srečna in zadovoljna v domačem kraju, na domaČi zemlji, ter da blagoslavlja starše, ki je niso pustili v tujino. Povabila jo je, naj pride k njima, da bodo vsi skupaj srečno živeli.
A nI je bilo. Obljubo je izpolnila, potem pa ni slišala o njej Olga ničesar več . .,
menda popustil tam in se absolutno ne ve, od kod jo je dobil v zapor. Pa malo časa se je veselil prostosti. V neki gostilni je sedel neki mož, ki je spoznal Jereba. ko je prišel v gostilno. Naznanil je to orožniku in ta ga je prijel, zvezal ter odgnal v Ljubljano.
Mesto samomorilcev bi se po pravic! smelo i-menovati glavno koroško mesto, Celovec. V enem samem tednu se je v Celovcu in njegovi okolici umorilo 11 oseb, 3 so pa rešili smrti. Od 1. januarja do 29. novembra 1913 se je izvršilo nič manj kot 45 samomorov. Poleg tega je na Koroškem med 100 otroci najmanj 50 nezakonskih. Teh žalostnih razmer so krivi: pijača, brezverstvo in divji zakoni. Gorje narodu, ki je izgubil vero in poštenost.
Najstarejši človek v Avstriji je bržkone v Nemškem Brodu na Češkem živeči Jan Navratil. Rojen je bil 1. 1799, živi torej že v tretjem stoletju. V razmerju s to visoko starostjo je mož še nenavadno čvrst na duhu in na telesu. Le vid in sluh mu pojemata nekoliko.
Koliko knjig izide na loto. Na leto izida v Nemčiji 33.000, v Rusij.:1 29.000, na Japonskem 24.000, v Združenih severo^amerlških drŽavah 11.200, v Angliji 11.000, v Italiji 10.900, na Francoskem 10,400, v Švici 10,000, v Avstro-Ugrski 7,000, v severnih državah 6.500, na Balkanu 4.000, na Holandskem 3.700, na Španskem in Portugalskem pa 2,700 knjig.
Razpošilialnica
pohištva
K. Preis Maribor
Stolni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9'50, mize K 10—, stoli K250, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ie: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K. Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.	39
Trgovina	Solidot Trgovina z moko
s špecerijskim blagom postrežba, in deželnimi pridelki
Iv. Ravnikar: C ®!i®
Graika ulica it. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiva se mera n pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo, peso. rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetljična semena od dobro znane tvrdke M*uthner.	44
Glavna zaloga Vedno sveža Glavna zaloga rrvarskega blaga • igaoa kava	oljnatih barv
Kakoršna gnojitev — tika žetev!
Tomaževa žlindra
Kaj je to?
__ _ . _ „ . _ „ *
9 9 ^^
„Snitan" je izborno nadomestilo za kavo, najpopolnejša vrsta cikorije, pripravljena iz pravih smirenskih fig z dodatkom najfinejše cikorije.
Ako ravno sem iskal le z neznatno opozoritvijo svojemu novemu produktu odjemalcev, sem bil presenečen od nenavadnih rezultatov in od nevsakdanjega interesa, kar pričajo laskavi dopisi in priznanja, ki sem jih dobil iz vrst svojih odjemalcev, katerim sem ponudil v resnici dobro stvar po nizki ceni. — Kakor navadno je bil „Snitan" takoj ponarejen od domačih in tujih tvrdk in tovaren; da temu zabranim, sem dal zavitek in ime ,,Sultan'* zakonito zavarovati. — Prosim toraj, da odvračate dosledno vse, kar se pod podobnim imenom ponuja. — 5 kg. težke zavojčke (5 zavojčkov po 1 kg.) pošiljam za 5 K franko na vsako poštno postajo. — Kot premijo, katero prilagam k figovemu dodatku „Sultan", se dobi sledeče: 2 veliki ali 8 male žlice iz pravega aluminija, jekleni jedilni nož in vilice, zelo praktično sldopno vešalo in druge koristne predmete. Steklenice, lončki, škatljice in druge podobne stvari, ki se prilagajo k žitni kavi, se radi neprimerne oblike tu ne dajo prilagati. — Figovi dodatek „Sultan" je priporočati toplo vsaki gospodinji, ker daje kavi zelo prijeten okus, posebno dišeč aroma in krasno barvo. — Ker je tudi v malem zavžita zelo izdatna, se da ž njo jako dobro varčevati. — Figovi dodatek zmesi „Snitan" dopolnjuje neoporekljivo okus kave prirejene z mojo znano neprekosljivo žitno kavo in kdor je enkrat s te poskusil, postane moj stalen odjemalec in sploh ne išče boljših izdelkov.
Opozorite prijazno tudi svoje znance, za kar se Vam v naprej zahvaljujem.
Z odličnim spoštovanjem
27
Jos. Yesely, Praga VII. (Češko),
trgovina z žitno kavo.
znamka
^sr
Stern^-^jVlarl«
zvezda
preizkušeno in po ceni iosforno-kisla umet. gnojilo
za spomladansko setev.
Gotov učinek! Visok donesek!
Tomaževa žlindra zajamčeno čiste in polnoodstotne vrste prodaja v plombiranih, z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah
Veletrgovina Merkur
P. Majdi? v Celju
kjer je prodajališče tvrdke »Thomasphosphatiabri-ken« G. m. b. H. Berolin W. 35. 22a
Kdor hoce dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slovenske spodnja štajerske razpošiljalnice"
J. K. Soštarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8-b0, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parbenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680

.-i ■
ALOJZIJ VRŠIČ v LJUTOMERU
Za veliko 1106 (V7iizen)
vsakovrstno novo, lepo, sveže blago, svilnati robei že za K 1'20. Posebno za otroke najlepše štofa«te in caj. aste letne sešite obleke — Najboljše detelj no seme, nadalje rnnino in vsakovrstno semenj e
Prosim pridite in se prepričajte. Letos vse po najnižji ceni Kovaški premog iz Moravskega.
S 9so!?a ura 14 dni m poskasšnjo.
8e pošilja samo proti povzetja, Po 1.4 dneb se na želje denar vra 15.
S9&* Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo S leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— 14 karatne zlate ur« za gospode „40" —
Srebrne ure........K 6'60
Brbrne ure s 8 srebrnimi pokrovi „ 9-50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13' — Pioščnate ure iz kovine . . . „ fi — Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20"— Amerikanske zlate double-ure . „ 10"—
Goldin Roskopf ure.....„ 4"—
Prave žclernifearskB Riskopf-patoat Prava nikeln. točno na min. idoče K 6'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19'— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10"80
Kuhinjske ure........ 2 40
,ke ....... 8 -
______e ¡¡vojnim p zvoncem . „ 3 60
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga itr, zlatnino in srebrnine.
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne že-leznine kakor : palično železo, jeklo, pločevina, žica, hodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste poljedeljskega orodja, trsne škarje, gnmi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
na debelo in drobno. 22b
fiBlililifilifilifi
Lekarna
Ernst Scherks: Podčetrtek
priporoča najboljše sredstvo p oti kurjim očem, ki odstrani vsako kurje oko brez bolečin. Ena steklenica 60 vin. Mašilo proti trganju in revmatizmu. Bolečine ponehajo takoj po uporabi 1 1 krono Pravi balzam. Eoa stekl. 20 vin Želodčne kapljice, najboljše domače sredstvo pri želodčnih slabostih in težko-čah, uri pokvarjenem želodcu itd. Ena steklenica 20 vin. in 40 vin. vse v;ste živinskih praškov po receptih priznanih živinozdravnikov. Pošilja se s pošto vsak dan. 31
oo oooooo oo
Novo modno, volneno in perilno
blagO za ženske, sukno in cajge za moške obleke, platno ter vse manufakturno blago kupite boljše in cenejše kakor povsod le v domači trgovini
M. E. ŠEPEC, Maribor
Bur gpl at z štev. 2.
68
3 zlati nauki za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN" om se krepča, Zmiraj dober tak »maj^
Če želodec godrnja,
Pij „FLORIAN"-«, pa oekal
Ni otožen, ni bolan, Ta ki vživa
«84—3
Trgovina s stBilom in porcelanom, Dolga nlica št. 100 RADGONA, telef. 19.
Priporoča svojo veliko zalogo steklenega (g!aženega) blaga najboljše vrste kakor: šipe za okna, ogledala, stekle n;ce fine in proste za gostilničarje in domačo rabo. Porcelanasta in kamena posoda vsake vrste. Različne lepe reči za olepšavo iz stekla, porcelana in kovine, primerna za vsakovrstna darila. Svetilke in posamezne dele za petro-lejno, spiritus in električno luč. Konce -sijonirana trgovina s podobami; svete in druge podobe proste in najbolj fine.
Okvirje za podobe in ogledala vsake vrste po na nii ih ocn&h! Steklarsko (glažarsko) 234 delo se iavriuje hitro ln solidno!
Pozor I Ceni, kupoval«. Pozor i Nova slovenska trgovina tik poŠte
Alojz Brencic, PM
nudi cenj občinstvu
za pomlad najnovejše blago
za moške in ženske obleke ter razne bluze, veliko izbiro trpežne Iračevme, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilnate robce ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, za vrstnice, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko «pada. — Za mmgo&tevilen obisk se priporoča
narodni in domači trgovec Alojz Breniiž v Ptuju. 54
Novo blago!	Nizke cene!
Poštena in hitra postrežba!
Jermena za stroje in drugo
•	• najboljše kakovosti se po nizki
l^riTlGIllG cen' Pr°daja in je vedno dobiti JW1 ftUVlflJV y trgovini ^ usnjem, GRUBER,
Maribor Grajski trg (Burgplatz).	222
Cenjeni gg, kmetovalci!
Kdor si namerava nabaviti gospodarske stroje, naj se zaupno obrne na podpisanca. Priporočam se v dobavo vsakovrstnih vitelnih garnitur, m 1 a t i 1 n i o, slamoreznic, reporeznic, najnovejših mlinov na vitelni pogon za mletje vsakovrstne moke, motorjev, prevoznih in neprevoznih kamno-lomeev, strojev za izdelovanje opeke itd. Za vse stroje, ki so najskrbnejše sestavljeni in najboljše kakovosti, jamčim. Zadostuje dopisnica in Vas na cenj. željo v svrlio raznih pojasnil in nasvetov radevolje ob-iščem in je obisk brez obveze. Najnovejši ceniki so vam vsikdar brezplačno na razpolago. Zagotavljam vas točno in v vsakem oziru zadovoljive postrežbe in se vam priporočamo.	155
IVAN HAJN Y, Maribor, Kokoš-.nekova ulica 32.
Slovenski Bistrici
in celi okolici ponudi in priporoča razven velike, lepo zaloge znano dobrega blaga za obleko, moško, žensko itd,, — tudi sedaj za spomladanski čas vsake vrste zanesljivega semena, kakor deteljno seme, lucer-no, travno seme. semenski oves, korenjovo, repno, sa-latno itd. — Galico in tudi novo sredstvo: žveplenek mešan z galico, brizgalnice, Žage, gumijeve trake, jjrejo za cepiti, ličje, rafta, motike, grablje, vile. srpe itd. — Tomaževo žlindro (prava znamka „Zvezda"), kajnit, kalijeva sol, fosfor, kisli prašek za živino in svinje, lukulus, bučne in pšenične otrobi, Majdiftovo moko, železo, cement itd.
Vse to v zanesljivem blagu in po nizki ceni.
Alojzij Pinter,
trgovec pri farni cerkvi v Slov. Bistrici.

L Slovenjegoriški umetni parni mlin priporoča svojo lepo moko na prodaj ali v zamenjavo vsakovrstnega
zrnja.
Zagotavlja se najboljša postrežba. Cene najnižje.
Pamo-umetni mlin v Kaniži pri Pesnici (ob državni cesti Pesnica—Št. Bj.
es
Sapi is 416
železnat« kina-vino
Higien. razstava Danaj 1906: Državna ■Jil-:: lika in Častni diplom k zlati kolajn'. ::
Erepilao sredasvo aa siabotelfc. malo-krvne in iskonvftlsoarste. Povssed» voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Isbcren okus. Nad 8(j00 sdrav-mških spričev&i.
h dfornl doMtelj
Trieffe-Baroeli.
v ickarnak v steklenicah po pol litra i E 2'60 is po 1 liter i K 4-80.
S las gre kakor od kraja do kraja,
da prva kranjska pošiljateljska trgovina^
auc::
ana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
©tost@I tvrsžke les 40 leti
1413
POZOR
POZOR
Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno belo kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, posebno veliko izber svilnenih robcev za veliko noč! — Vse po jako nizkih cenah. Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
Jožef Uiiaga makibor
Teletihoffova cesta 21. 70
enai ia ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom goievo 10 d» 20 kron n* dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J Batič, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
j© tukaj. Velikonočni prazniki se
bližajo!
Največja izbira.	Skrajno nizke cene.
Priznano solidna postrežba.
Najnovejše, najlepše moderno in trpežno blago za moške in ženske, svilnene robce in krasne rute v nežnih barvah, vsakovrstno pesilo, se&ite obleke za otroke i» odrasle konjske nepreraoeljive plahte, ročae torbice za nahupovarje, cenjice, otročje vožičke, obuvalo, potna kovčeke kakor tudi najboljše šivalne stroje priporoča cenjenemu občinstva do maei in narodu! iraovee
Mihael Cimerman v Ljutomeru.
OSA prej A. ffiiber Ljutomer
priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah: traverze, cenent, trsje, vse vrste poljedelskega orodja, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde, žice in uireže za vrtne ograje, strešna le-panka, vodovode itd.	239
J
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja naibolj zanesljivo blago tako na trgovce, kr a če, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torel zahfewajfe
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpošiljateljnke trgovine
Podpisani usoja naznaniti velecenjenemu občinstvu, da se dobi pri njegovi žagi in novi opekarni v Makolah (pri dobri okrajni cesti) zidna in strešna o-peka (Strangfalz, Biberschwanz) in tudi kolje za vinograde Iz kostanjevega lesa, drva vsake vrste za kurjavo in tudi kupuje vsake vrste les. Občinstvu se pa takoj Izžaga ali zamenja les po najugodnejših cenah.	170
Za prav obilni obisk se priporoča Janez Bo gina, žaga In opekarna v Makolah.
S dni vozijo bržoparmki francoske prelomorske družbe
Havre v
evyorK
it vožnja.
i»
Veljavne vssae listke (Šifkarte) za pstoike v Amerike ia vdzne listke es potnike k Amerike nasaj v fie®$?i«o izdaja ediao
Ed.Smarda :: Ljubljana
keaees. potoval u.» pisarita Dunajska ceste 18
v feiši Kaetske posojilnice, nasproti znane ge-stilne „Figabirt".	375
ostankov vsake vrste za moške in ženske obleke, hlneevine, (cajgov) belega in rjavega platna, pisanega blaga za srajce ter lepih in močnih kamprikov samo še en kratek čas razpošilja
Prva gorenjska rszpošiljahiica
Ivan Savnik, Kranj (Gorenjsko.) I
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega
blaga!
Vprašajte
enkrat svojega hišnega zdravnika, ta Vam bo tudi potrdil, da dobrega, zanesljivega desinfekcijske-ga sredstva v nobeni domačiji ne sme manjkati. Za umivanje ran in poškodb, za desinfekcijo na bolniški postelji, za toaleto dam je najboljše rabiti
v '/a—l°/o raztopini. — Lysoform je preizkušeno že eno desetletje priznano in znanstveno pregledano desinfekcijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo v vsaki lekarni in drožeriji. Originalna steklenica 80 vinarjev. — Zanimivo knjigo „Kaj je higijtna" pošlje Vam zastonj na zahtevo A. HUBMANN, referent „Lysoform-tvornic", Danaj XX., Petraschgasse 4.
J.FaulasicivPfuju
trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča.
57f>
proti vsem sovražnikom sadnih dreves in trt so novokonstruirane, postavno zavarovane in z darili obdarovane vinogradniške (peronospora) škropilnice (sistem Jezernik), dvojni žvepljalniki, drobno razprši, nobenega popravila. Jamstvo 3 leta — Po ceni. Praktično. Prihrani moči. Zahtevajte cenika o vseh tozadevnih novostih zastonj. — Na stotine priznalnih pisem. — 80000 komadov že v rabi.
Jož. JESSERNIGG,
o Stockerau O pri Dunaju. o
(Prekupci se iščejo).	145
Zl
«... zelenjavo, cvetice in polja zanesljive vrste kupne pri fonfan a jun. ribor, T®I ti-hoffava cesh* 23.	160
uporablja kot pridatek pravi zagrebški ¡Francki z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost
4 cm 46/25,848
Prva slovenska izdeiovalniea mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin ia obri, stay, in uaiei. ključavničarstvo
Iva» debele
Celje, Poljska ulica št. 14
pripero&s svo je tehtnice. Iiast-rovaai cenik na razpolago brezpl&žno in fraoko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in ntež.
(Gicht).
Bolezni v mišicah in kitah ter stare revmatične bolezni, ki so se pojavile po prehlajenju, se takoj omilijo in odpravijo z oti-ranjem z protlnsklm iti revmatizem-balzf mom.
Za oporo delovanja tega vtiravanja (vribanja) se posebno priporoča
čaj zoper proti»,
kateri v telesu nakopičene bolečine - povzročojoče vodene snovi raztopi in. upliva, da se vodna snov po naravnem potu in na neškodljiv način spravi iz trupla, dobiva se v lekarni pri „An-goliu varihu", Sir. A Sira«, Maribor, Tcgettholfova ulica 33 (blizu kolodvora).	262
Vsaka odjemalka Slumpfove dobre ržene kave dobi k vsakemu zavoju (5 kg K 4-— franko) S darili, pri večkratnem odjemanju tudi sukno za
s kavo poslane. Vrečica se da porabiti kot posodin prt.
Jožef Stumpf
tovarna ržene kave
I
Slotov na Labi (Češko).
Vzorci in prošpekti zastonj ia franko.
Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrdki, ker je glasom postave agentom pod kaznijo prepovedano v privatnih hišah žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti zastonj in franko.

Dobiva se v vseh velikostih
1124
Hočete li
krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edmo-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „ Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obeSajoÓo mečkalnico.
^IftUinKl Í Za kul,aTOe žs»nj», slivorke in iiparenje aoilor c»	i TSake vrste. Pri, rosta lil trpežna priprava.
llustrovani cenik brezplačno.
Delniška družba Alfa Separtitor Dunaj XII/3
Najboljše in najlepše blag«
za moške in ženske obleke dobite po
nizkih cenah pn
Janko Artmanu
| vlSentjJuriu ob juž. železnici
| Za pomladni čas sem dobil ravcokar in še vedno prihaja velika množina trpočega in lepega volnenega, bombaževega, suknene^a, platnenega in raznovrstnega drugega manufaktur-nega blaga.
Cene so znižane, postrežba je zanesljiva, mera in vaga je poštena.
Za obilen obisk se priporoča
Janko Artman, trgovec
Št. Jur ob juž. žel.
		
		• \ ;
t
Alojz Tomažič, kaplan v Radgoni, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njegov brat
!artin Tomažič,
bivši kaplan pri Sv. Petru blizu Maribora
v sr. do, dne 24. t m po daljši bolezni in sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 34 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal
Pogreb se je vršil v četrtek ob pol 10. uri predpoldan od tukajšnje župnijske cerkve na novo pokopališče.
Radgona, dne 26. sušca 1914.

Bliža se pomlad.
Ifeiifea priSožisasi za nakup
obleke za moške in dečke, vremenskih vratnikov, perila za delavce, belih in barvnatih spodnjih hlač, škornjev, čevljev, itifletnov, ga-lošen, v vsaki velikosti. — Pletenin, jerbasov za potovanje, torb, vreč za hribolazce itd.
Glavni trg 2. ceno!
m O
a
£t
>N ©
O &
POZOR! Ne zamudite! Za pomladi
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega, novodošlega pomladanskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi druge rute, srajce, zavratnice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri. Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kdor bo z blsflom z«dovoljen« naj pova svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se	Franc Lenart v Ptujn.
v o
VI
3
N<
CT fi)
v o
VH ©
Štefan Kaufman
trgovec z železom v Radgoni
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
*
ßppppppf?
.78 A,
Jurij Heumeyer, Haribor,
Prodaja za vsako sprejemljivo

m^mmimm&m
Dva klavirja»
dobro ohranjena, z lepim glasom, cena 60 K oziroma 210 K, se pro-dasta pri Berti Volkmar, Maribor Gosposka ulica 56.	60
XX8XXXXXXX
Tisočim je že bilo poraagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo knrjiis očes
odpravi brez bolečin, hitro in radikalno trdo kožo in kurja očesa, škatUloa 40 vin.
.,Zamor6ev" protmski in revmatični obliž
zoper belečine v v ledju, kolkih in križu (hrbtenici). Cena 60 vin.
„ZaiPorčBve" pastilje zoper goljšo (debeli vrat)
Cena 90 vin.
Lekarna „H zamorcn", mag. Pharm. Karl Wolf Maribor, Glavni trg štev. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.
: v V,- >;•-	.. -


Priporoča se veiika
trgovina z nsnjem, podplati,
vse potrebščine za obuvala in lastna zdelovalnica gornjih del obuval, vse po najnižji ceni in zajamčeno dobro blago edino le v
Mariborn, Tegettkoffova cesta štev. 16,
292	v hiši g. dr. Rosina.
Matija Naveržnik
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici
menjakovo trgovino vsakovrstna prizna-« A-rca p ¡a no najboljša Quaelenburška nemška	kakor:
garantirano čisto štajersko deteljo, lucerno, vsa travn» in zelenjavna semena po najnižji ceni Nadalje priporočam svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga posebno v nakup za velikonočne praznike p. nudim najboljšo moko štev. 0 k K 88 —, zelo lepe rozine od K 1-20 kg naprej itd. — Ovsa kupim vsako množino ä K 16 — do 18'—, pšenica K 20'— do 22 —, vinski kamen (Weinstein) K 1 do 1*10.
¿a mnogobrojen obisk se priporočam z velespoštovanjem
Josip ŠEBEC, MARIBOR
trgovec s špecerijo in deželnimi pridelki. Tegotthofova al. 57
V Racah
pri postaji trgovina z mešano robo priporoča za praznike poznano lepo in dobro Scherbaumovo moko za gibanice 32 vin., najboljša grisniea 40 vin., petrolej 28 vin.; tadi poznano semenje od Mauthnerja, email-porcelan posodo, motike, vile, grablje, vino, pivo, tudi se kupi in zamenja vsakovrstno zrnje.
Šiianec,

GOSTILNA
39
Rt GROZDU".
*
Vsem cenjenim gostom, ki so za časa, ko je še živel moj oče, posečali v tako obilni meri našo gostilno „pri Grozdu" in jej izkazovali zaupanje, si usojam tem potom javiti, da sem sedaj jaz prevzel gostilno svojega očeta ter jo bom vodil naprej, kakor do sedaj. Mnogo-stranske izkušnje, katere sem si pridobil v tujezemstvu in tudi v vodstvu gostilne svojega očeta, mi bodo pri tem pomagale, da bom zamogel vsestransko ustreči željam naših cenjenih gostov. Kuhinja in klet naše občeznane gostilne bosta nudili najboljše, da bom zamogel, združen z naj-skrbnejšo postrežbo, ne le ohraniti gostilni »pri Grozdu« priljubljenost in simpatije, ki jih je vživala za časa mojega očeta v tako obilni meri, marveč, da jo povečam. Tudi nanovo opremljenim sobam za tujce hočem v isti meri, kakor moj oče, posvetiti vso svojo pozornost.
Proseč cenjeno občinstvo Maribora ter ono bližnje in daljne okolice, da vzame to obvestilo na znanje, se priporoča za obilen obisk ter bilježi z odličnim spoštovanjem 30—296
Adoif Spaizek, gostilna „pri Grozdu".

Izdajatelj ln nalotnlk: Katoüßko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
ÜTlsk tlakama a*. Dtdla r Marlbonu
Glasilo slovenske mladine.
Priloga „Sovenakemu Gospodarju".
Zanimiva obletnica.
Ss<mu»*i ifcUd niti odtoCiii zm go.
Naprej tedaj, junaški roj, Za dom, za drage v hrabri boj Tja med sovražnih čet! Med nami vsak je cel junak, Naj ,pade tretji, drugi vsak, Da bo le dom otet!
Te dni je v Gorici slavil mariborski pešpolk (v katerega so bili nekdaj uvrščeni skoro vsi spodnje-štajerski vojaki), obletnico slavne zmage pri Novari L 1849. Mislimo, da bomo ugodili cenjenim čitateljem, posebno onim, ki so nosili ali bodo nosili cesarsko suknjo in puškioo nabasano, ako priobčimo zgodovinski opis bitke pri Novari.
Nesrečna vojska 1848. leta .ni spametovala pi-jemonteškega kralja Karola Alberta; kar mu je spodletelo takrat, upal je dovršiti z boljšim uspehom spomladi 1. 1849, Zanašal se je pri tem na uporni duh na Lombardskem in Beneškem, na pomoč veseljnih revolucionarjev italijanskih, na boje, v katere je bila zapletena avstrijska vojska na Ogrskem, in pričakoval je tudi pomoči iz Francije in Anglije. Pripravljal se je vso zimo na boj. A tudi grof Radecki ni spal, nego je zbiral toliko vojakov, kolikor mu jih je1 mogel poslati cesar; in ko mu je dne 16, sušca 1.1849, sporoč:l sardinski častnik, da preklicuje kralj premirje, sprejel ga je Radecki prav hladnokrvno ga povabil celo na kosilo. Med tem so pa že izvedeli vojaki, da bode vojska, in mahoma so si nataknili zelene vejice za klobuke, prepevali vesele pesmi in pozdravljali „očeta" Radeokega z navdušenimi klici. Ta pa je izdal vojni ukaz, kratek in jedernat:
„Vojaki! Boj bo kratek! Bojevali se bomo z i-stirn sovražnikom, ki ste ga premagali pri Sv. Luciji, pr: Somma Campagni, pri Volti in pred milanskimi vrati, Bog je z nami, kajti naša reč je pravična reč! Torej naprej, vojaki! Se enkrat sledite svojemu sivemu voditelju v boj in do zmage. Jaz bom priča vašega junaštva in sklenil bom svoje dolgo vojaško življenje, ko bom v prestolnici brezvestnega sovražnika kinčal prsi svojim vrlim tovarišem s krvavo in slavno izvojevanimi znamenji njih hrabrosti. Naprej torej, vojaki! Proti Turinu! je naše geslo. Tatm najdemo mir. Zivio cesar! Živela domovina!"
Zgodilo se je skoro ravno tako, kakor je napovedal Radeoki v tem ukazu.
Komaj je odbila dne 20. sušca 1849 ura opoldne in je preteklo premirje, stala je že vsa vojska ob meji, katero je takoj prekoračila daleč južno od tistega kraja, kjer je isti dan tudi sardinski kralj presto-pil mejo, reko Tičiu. DoČim je ta mislil, da se umika Radeč k; s svojimi 75.000 vojaki Sardincem, broječim 100.000 mož, hotel ga je prijeti Radecki tako, da bi mu zastavil pot proti Turinu. Pa tudi Radecki ni vedel dobro, kje je sovražna vojska; bil pa je tako dobre volje, kakor malokdaj, in ko so mu drugi dan pri zajutrku Častniki prigovarjali, da si naj tudi pusti rasti brke, katere ima že vsak vojak, odvrne: „Cujte, zdaj vam nekaj obljubim: če Pijemonteze v veliki bitki dobro naklestimo, pa si pustim rasti brke!" Ko je to obljubil, bili so njegovi vojaki že prvikrat premagali sovražnika pri mestecu Mortari (dne 21. sušca.). S 16.000 vojaki in 42 topovi se ;e lot'l nadvojvoda Albreht Sardincev, dasi jih je bilo 26.000 z 48 topovi. Hudo so se borili, toda ko je že legla noč na ta kraj, vdrl je polkovnik Benedek v mesto in sovražnik je bil premagan.
Drugi dan so se pomikali Avstrijci dalje severno proti mestu Novari, In pred tem mestom je tekla dne 23. sušca kri v veliki množini. Pijemontezi so se postavili pred mestom v bran na griču, sredi katerega je majhna vas Bicocca (Bikoka) s cerkvijo. Na desno in levo so se razprostirale sovražne vrste, 60 tisoč mož, katerim je bil sa<m kralj Karol Albert vrhovni poveljnik. Avstrijci niso vedeli, da je'tukaj zbrana vsa sovražna vojska, marveč so menili, da je samo zadnja straža umikajočega se sovražnika. Po gumno prime tudi tukaj mladi nadvojvoda Aflbreht sovražnika, toda kmalu se prepriča, da se mu je boriti z vso pijemonteško vojsko, zoner katero je mogel postaviti general d'Aspre saimo 15.000 mož. Trudili so se, da bi vzeli Bicocco in oddelki naše vojske so prodrli večkrat nasprotne vrste in pridrli celo blizu kraja, kjer je stal sam kralj; vzeli so zdaj to, zdaj o-no vas, dasi je sovražnik streljal na nje iz 32 topov. Med junaškim' borilei so bili tudi slovenski fantje 47. pešpolka „Kinskv" (spodnji Štajerci); mnogo junakov je ležalo na bojišču, a vendar niso mogli naši prodreti sovražnika; morali so se oelo zdaj tu, zdaj tam, umakniti, ko so naskočili utrujene Avstrijce laški polki, ki so s čilimi močmi posegli v boj. Celih 5 ur se je bojevalo 15,000 naših proti*60.000 sovražnikom; že so jeli naši omagovati in pobiti b' h'ii, če bi jih ne bil navduševal sam nadvojvoda, jahajoč po bojišču sem in tja, kjer je bila največja nevarnost, In prebili so odločilne trenutke! Radeoki in drugi poveljniki so čuli grom topov, pribočniki so jim donašali vesti o boju1, m hiteli so vsi oddelki naravnost proti Novari. Ob 4. tiri popoldne je prihttel 3. vojni oddelek z razvitimi zastavama in daleč se razlegajočo godbo; ž njim je prišel Radecki. 24 topov je začelo vnovič bru-
hati proti Pijemontezom; kmalu je grmelo na obeli straneh 120 topov. Na desnem krilu so najhujše prijeli sovražnika in ga potisnili nazaj, baš tačas, ko je bil Poljak Chrzano\vsky, poveljnik sardinski, zbral najboljše svoje polke, da bi z vso slo iz Bicooce napadel Avstrijce; pa komaj se je bil pripravil na to, primejo ga že Avstrijci na levi strani; še nekaj pogumnih napadov — in Bicocca j,e bila .naša. Zajedno je prijel 4. vojni oddelek Pijemonteze na desni strani. Radecki je imel še 5000 mož grenadirjev pripravljenih, da bi naskočili sovražnika; toda tega ni bilo več treba, Pijemontezi so se umaknili na vseh straneh, in ko se je zmračilo, bila je bitka za nas doblje'-na. Raz mestni nasip pa je gledal kralj Karol Albert dol na bojišče in okolico, a videS, da je porazen, prosil je Radeckega, naj mu takoj dovoli prenvrje; toda Radecki ga ni dovolil, ker ni nič več verjel kralju.
Bilo je ob 11. uri po noči; v kmetski hiši blizu Novare je sedel general grof Tliurn s svojimi Častniki pri ognjišču. Naenkrat se ustavi na dvorišču kočija; iz nje stopi gospod in se prMiža grofu Thurnu, rekoč: „Jaz sem grof Barge; bi sem pijemonteški častnik, pa sem po današnji bitki izstopil iz službe in potujem na svoje posestvo pri Nizzi. Kralj Albert je odložil krono in njegov naslednik se že pogaja z grofom Radeekim". Thurn mu ponudi čaj in se razgo-varja ž njim; potem mu podpiše potni list in tujec se poslovi. Bil pa je to — sam kralj Albert, ki je takoj po bitki odložil krono in pobegnil v daljno Portugal-sko.
Malo je še med živimi onih mož, ki so se 1. 1849 borili kot mladeniči za domovino. Mi mladi z veseljem čitamo junaške Čine v onših bitkah na Laškem. Po-snemajmo naše vrle prednike s tem, da bomo v teh resnih dneh krepki branitelji slovenske domovine in pravic slovenskega naroda!_
"	ORLI.
Hoče. Za sklep jubilejnega leta smo imeli ilne 6., 7. in 8. decembra 3dnevnico v čast Brezma-dežn". Na praznik zjutraj smo se zbrali Orli v krojih, in pa mladeniči Marijine družbe, da smo po sv, maši skupno pristopili k mizi Gospodovi. Po večernicah ie bil slovesen sprejem mladeničev in mladenk v Marijino družbo. K sklepu svetega leta smo imeli po ve-černicah procesijo z Najsvetejšim, katere smo se u-deležili mladeniči Marijine družbe in Orli z zastavo, — Po zimi, ko je delo na polju ponehalo,, smo telovadili dvakrat na teden, in sicer v torek zvečer po pevski vaji in pa v nedeljo po večernicah; telovadba traja vsakikrat po 1 uro v telovadnici; vadimo se v novih prostih vajah In pa v skupinah. Na zdar!
Orel.
Odmevi od Adrije. Dragi tovariši in bratje Orli! Nedavno sem se v „Našem Domu" poslovil od vas, ker me je klicala dolžnost v vojaško suknjo. Takrat me je urednik opojnnil, da bi se tudi od tukaj kaj večkrat oglasil v „Našem Domu". Toda pri vsej dobri volji dosedaj še nisem imel prilike, da bi bil mogel saj v duhu stopiti v krog vrl'h tovarišev v „Našem Domu". Saj pa je bilo tudi toliko učenja in ekserci-ranja, da smo se sedaj ob božičnih počitnicah komaj malo oddahnili. O čem pa vam, dragi tovariši, naj p'šem? Mari vam naj opisujem, kako se mi je godilo kot vojaškemu novincu? To bi bilo, kakor se mi zdi, premalo zanimivo, saj vas je že mnogo izmed vas samih izkusilo, kaj je vojaški stan, drugim, ki pa še pridejo na vrsto, bi pa itak dosti ne koristilo. Tudi tukajšnjih krajevnih razmer ne bom opisoval; pač pa liočem govoriti o nečem drugem, čeprav sem že o tem predmetu v gotovem času nekaj omenil. Kakor smo se prej shajali ob raznih prilikah mladeniči iz raznih krajev naše mile domovine, n. pr. na mladeniških shodih in taborih ter na telovadnih tečajih Orlov, iako nas je tudi semkaj dolžnost prikimala skupaj iz raznih strani, dobre in slabe, seveda slednjih dosti več kot prvih. In čeprav se nismo prej nikdar videli, nikdar poznali, vendar .nas veže nekaka bratska ljubezen, saj srno navezani drug na drugega, saj nas veže dolžnost, da živimo med seboj v bratski slogi in ljubezni. In akoprav je dosti fantov-vojakov, ki nimajo sploh nobenega verskega mišljenja, katerim ie vsako boljše, vsa.ko višje mišijenie le v za smeli in zabavljanje, vendar se ne zgodi lahko, da bi kateri pretrgal to medsebojno vez ljubezni. Kako pa je doma.? Ali se ne zgodi dostikrat, da napade prej najboljši tovariš svojega tovariša? Da, žalibog, tudi se je že zgodilo, da so prej vrli člani naših organizacij (žal, uidi Orli), ko so se izneverili našim ciljem, napadali svoje prave brate-tovarše. Težko pošiljam to obsodbo v svet, a žal, moram to storiti. Naj bi pač bile te besede v opomin drugim tovarišem, da se varujejo tega bratomornega greha. Kdor rma čut za narodni napredek, za narodno neodvisnost, za blagor domovine, ta si pač mora prizadevati, da se čim dalje l>olj utrjuje v bratski ljubezni. Ce bo povsod v naših se-lih vladala ljubezen, Čista, nesebična bratska ljubezen, tedaj bomo še-le mogli pričakovati kakih uspehov od našega delovanja. Dragi tovariši, naša sveta dolžnost je, da si na vso moč prizadevamo, da se razširi in ukorenini med nami prava čista in nesebična ljubezen. Prizadevajmo si, da z vzgledom uplivamo
na naraščaj, da se že v mladih srcih ukorenini bra-toljubje. Zato moramo zlasti pri mladih fantih paziti, da se v njih srcih ne zaredi črv sovraštva, tudi ne do liberalnih neznačajnežev. Pustimo te propalice popolnoma pri miru, ne zmenimo se prav nič za njih. zabavljanja, saj nam ne morejo ničesar; mi gremo vstrajno naprej, četudi nam stavi sovrag cele gore na pot; naše geslo mora biti: Mi mladi, ml gremo naprej! Vstrajna in trdna, nesebična bratska ljubezen premagata vse ovire. V teh dveh čednostih se moramo sedaj najpridneje uriti. Bratje, pogumno na delo! Do cilja moramo priti prej ali slej! Sedaj pa še nekaj! Zelo radovOcle.n sem, ali se moji tovariši še kaj potegujejo za protialkoholno gibanje? Na delo, tovariši! Alkohol mora podleči! Ptujskemu šnopsu mora enkrat za vselej odklenkati! Ako se bomo z združenimi močmi poprijeli tega dela m vstrajali v tem, bomo gotovo želi lepe uspehe! Obilo uspeha v novem letu tovarišem na organizatoriČnem polju! Nešteto bratskih pozdravov od Jadranskega morja vsem vrlim tovarišem in Orlom pošilja iz vojaške suknje brat Orel _____________ ____ _Radoslav Posavski.
Za mladeniče.
Izmnreden postni večer. „Pameten gospodar bo mladi Kaučič!" Tako je modroval (kmet Praprotnik, ko jo je na pustno nedeljo mahal s svojimi sosedi preko Kaučičevega posestva v eno uro oddaljeno farno cerkev k rani božji službi. „Nič, čisto nič se ni udal po svojem očetu, in tudi nevesta, katero je pred adven-tom pripeljal na svoj dom, kakor vse kaže, bo dobra gospodinja!" je pripomnil stari Podlesnik, ki je že tudi preložil breme gospodarstva na rame svojega sina. „Pa radodaren bo", je pov-darjal Remšnikar, „to sem mu že prisodil, ko je hodil v šolo in grede drobil mravljicam na kup svoj kruh!" „In pa moder", dostavi Polh, „odpravil bo marsikatero slabo navado, ki se je bila udomačila za časa gospodarstva svojega očeta." „Jezik ima pa tudi dober", povzame Hrastnik, „saj ste slišali, kakšno je zagodel tistemu debelemu gospodu v trgu, ki ga je hotel /ogoljufati za dvesto!" Nadaljno hvalo jim je pretrgal Kaučič sam, ki se jim je sedaj pridružil. Njegovi hlapci pa so se uvrstili med hlapce |nam že znanih kmetov, kateri so v precejšnji oddalji sledili svojim gospodarjem in imeli svoje razgovore. „Dobra preža je bila na dan njegove poroke", je začel Praprotnikov hlapec, ko so opazili, da se je pridružil k sprednji skupini mladi Kaučič. „Gotovo Hudi na pustni torek ne bo štedil s pijačo in pogačami!'4 „Tudi na muziko ne bo pozabil, saj se je po svoji poroki pridno vrtel!", nadaljuje Praprotnikov hlapec. „To bo veselje! Jaz sem že naprosil Drofenjakovo Ančo, da mi posodi svojo janko! Mačkova Kunica pa je pripravljena obleči mojo suknjo. „Veš kaj?" pravi Kaučičev Nacl, „jaz sem pripeljal včeraj iz Nabrežnikovega mlina velik žakelj najfinejše moke; čemu za tako malo družino toliko krofov, ki se jih dobi iz takšne vreče. V nedeljo pa sem videl priti k nam tistega Lažnivčevega Marka, ki se dobro razume na svoj ..meh" in ki mu gredo smešnice, kakor bi jih iz rokava tresel. Razgovarjala sta se dolgo v. gospodarjem in odhajal je žida-ne volje in jutri gre hlapec k vinotržcu po en polovnjak ta boljšega; vse kaže", sklene Nacl veselo pripovest, „da nameravajo v torek prirediti godbo, kakor je bilo v navadi pri starem gospodarju." „Saj sem vedel, da je mladi Kaučič, četudi malo hudomušen, vendarle dober oče!" povzame zmagoslavno Praprotnikov hlapec. „Kaj ne, da pojdemo vsi tja? Ah, to bo "veselje! Hej, Ančka, kako se mi bo podala tvoja kikla!" Tako vpije in' maha z rokami in le s težavo mu dokažejo, da še ni danes — pustni torek. —
Mrzel veter je bril preko snežene poljane, toda to ni niti najmanj omajalo sklepa naših korenjakov, .zbralo se jih je pravcata procesija, pridružilo se jim je tudi nekaj deklet v različnih maskah. Mladi Kaučič jim res gostoljubno otvori vrata in jih popelje v sobo, toplo zakurjeno, tudi miza je bila pogrnjena z belim prtom in na njej krožniki napolnjeni p krofi in steklenice z zapeljivo se svetlikajočo tvarino. Kar še manjka k pustni zabavi, se pojavi v tem trenutku na pragu sosedne izbe, namreč godec Marka; na vprašanje po harmoniki je odgovarjal, da je že pripravljena v sosedni sobi. „Le vsedite se in vzamite, kar vam miza ponuja", prijazno prigovarja gospodar, ki se čez nekaj trenutkov vrne z veliko skledo narezanih klobas in slanine, a za njim pa gospodinja s krožniki. „Najprej se nekoliko okrepčajte, potem pa nam bo Marko ,eno zagodel!" Gostje se res niso dali preveč prositi, saj je pustni torek samo enkrat v letu, Marko pa jih je tačas zabaval s svojim svežim humorjem. „Sedaj pa nam prinesi Marko svoj inštrument", pravi gospodar po končanem o-bedu, „da primerno proslavimo nocojšnji večer!" Ta izgine kar v stransko izbo in se vrne takoj, z nocoj pač najmanj pričakovano stvarjo: z velikim, lesenim rožnim vencem. Gospodar poklekne s svojo družino uprav na sredi izbe in gostje radi ali neradi sledijo njegovemu zgledu. Kdo bi opisal kisle obraze grozno presenečenih pustnih šem, ki so se med molitvijo zadržale Se dokaj dostojno, le domači hlapec Nacl, kateremu se je čudno tresel glas vsled pridrževanega smeha, je zapazil, ozrši se za vrata, kjer je klečala čudna ženska z janko Drofenjakove Anče, grozeče dvignjeno pest. „Katerega si Devica v templju našla! Hvala Bogu, sedaj bo konec!" — Toda ta prešmentani Marko nocoj ni maral odjenjati, dokler ni trikrat pretipal vsako jagodo na mole-ku. „Sedaj pa, dragi gostje, se vam zahvaljujem za današnji obisk, pojdite sedaj lepo mirno domov in upam, da se jutri ne boste kesali, da ste iskali pustno zabavo pri mlademu Kaučiču!" — Naslednje leto pa je molil ta večer rožni venec sam s svojo družino.
Da oi bilo več tako modrih gospodarjev, koliko fantov bi si ohranilo poštenje; koliko mladenkam bi ne bil ravno pustni večer grobokop njihove življenjske sreče!
Mladeni&ki znaki. V prejšnji prilogi .„N. D." pike mladenič iz Vurberga o mladeniških znakih, tudi jaz mislim z njim. Zalibog, da se ti mladeniški in drugi znaki malokje dobe. Zatorej si jih mladina ,ne more kupiti. Poživljam gospode trgovce, da si jih takoj naroče. — Velikonedeljčan.
Dekliški vrtic.
Narodna noža je torej zopet na dnevnem redu in Margeč-
ki se je celo o njej sanjalo. Naj pa zna, da je tudi naš gospod pevovodja bil tako odločen in nas je nastopilo ob „Stražini" 10-letnici 20 v narodnih nošah; reklo se je: to zahtevam^, pa gmah. Ker vem, da še mnogo deklet nima pojma, kako da pravzaprav izgleda slovenska narodna noša, pa vam povem torej Jaz, kako obleko da smo imele. Bele rokavce, pri vratu nabrano z lepo vezenino in zapete pri vratu, in pesteh, rokave široke, nabrane; prikrojeni so rokavci podobno kot moijke kmečke srajce. Krilo široko, nabrano zgoraj, segajoče ne čisto do gležnjev, da se še dovolj vidijo bele nogavice. Modere iz istega blaga kot krilo, h krilu prišit. Krog vratu rožnate ali črtaste svilene rute raznih ban', kakoršna se pač k barvi krila poda. Krila smo imele raz-
nih barv, nekatere svilene modre, rujave, ponajveč izpreminjaste svile. VeČina je pa imela krila iz navadnega kretona; dno je bilo črno ter posuto z raznobarvnimi majhnimi rožicami. Predpasnike črne, ponajveč svilene, s čipkami okrog, zgoraj G—8krat nabrane v razdalji 1 cm. Predpasniki široki in ne v kožice vrezani, kot tudi krilo ne. Na glavi smo imele iz večine avbe in ena se je postavila s pečo. Svečan izraz so podali krasni pasovi s pentljami. Prav ima naša Margečka, da pravi, naj se prej rumene rute odstranijo, ki so res nekaj silno neokusnega. S tem bo napravljen precejšen korak nazaj /k narodni noži. Naj začno za enkrat vsaj pevski zbori nastopati v narodnih nošah. Ako katera želi videti glede informacije sliko našega pevskega zbora, ki izide v kratkem v obliki razglednice, naj pa piše na društvo „Straža", Dunaj, VI., Webgasse 17 ter priloži 20 vin. v znamkah za razglednico. Ce pridemo s tem vsaj pol koraka bližje narodni noši, bo to zelo veselilo vašo — dunajsko dopisovalko.
Zavedajmo se. svojih dolžnosti! 1 Zavedajmo se, da smo hčere slovenskih mater in da je naša sveta dolžnost, boriti se za naš narod in njegov napredek, delovati za blagor ljudstva, kolikor moremo s svojimi močmi. 2, Zavedajmo se, da smo bile pri sv. krstu sprejele med otroke božje. Pokažimo očitno pred svetom, da ljubimo Boga, ki nas je ustvaril. 8. Zavedajmo še, da imamo dobro in skrbno mater, prebla-ženo Devico Marijo, ki nas bode vedno vodila po pravi poti, ako ji bomo ostale vdane in zveste hčerke, 4. Zavedajmo se, da nam je podelil Bog tudi dobre in skrbne dušne voditelje, ki skrbe za blagor naših ne-umrjočili duš; za to jim moramo biti hvaležne. 5. Zavedajmo se, da imamo še veliko mlajših bratcev in sestric, katere moramo že v zgodnji mladosti vadili poštenega krščanskega življenja. Naša dolžnost nam zapoveduje, da obračamo vso skrb na nje, da jih po-hujšljivci .ne dobe v svoje roke ter ne okužijo njih nedolžne duše, 7. Zavedajmo se, da je naša dolžnost, Čitati katoliške knjige in Časopise, ki jih imamo dovolj v naših knjižnicah. Delujmo, kolikor je v naši moči, za razširjenje katoliških časopisov! _
Pismo iz Slavonije.
Ljubimo domovino! Kaj pomeni beseda domovina, katera budi v. nas tako divna Čustva, Slovenija, domovina je predivni, čarobni kraj, kateri je vseviš-nja roka okinčala z najlepšimi cvetlicami, okrasila z zelen gozdmi in romon potoci, posula ravnimcama in plodnim poljanama. Domovina je tisti kraj, kat.erl je nosil zibelko našo, kateri spremla vse dneve našega živlenja, v katerem počivajo predji naši. Mila naša domovina je sveti altar, na katerem je že gorelo tisoč in tisoč žrtev, v korist roda in doma. Ako je majhna, nesrečna, izdana in izranjena, mi treba, da jo žarko govorom in tvorom ljubimo, in ljubezen naša treba, da tim bolj raste, kak rastejo njene boli in patnje. Zato pa so dolžni vsi ljudje, bez razlike vere, poklica in položaja, ljubiti svojo domovino, 'n natančno iz-polnjavati dolžnosti do nje. Kako jo bodetao najbolj ljubili? Ako se za njo borimo, njena sveta prava čuvamo. Ne smemo se strašiti nasprotnika, samo hrabri naprej! Naj si zapomnijo naši domači in tuji sovražniki, da milostivi Oče nebeški, kateremu so Slovani vedno zvesti bili, ne bode dovolil, da. nam Slovanom, domovino vzamejo. Naj si zapomnijo, da ognjišče, osnovano na tuji zemlji, stavljeno na pesku tihih vpitja in solz, nemore dolgo ostati in napredovati, ker ga bodo- kletve gromoviti bliski, svetska sodnija pred ali sled uničili. Slavonija nlgdar ne bo propadla! Dok živi Bog, živeli bodejo tudi Slav.oni, Ce tudi je * sa debla mile naše Slavonije, ne samo mnogo listja in cvetja otrgano, že cele vejice in veje, druge pa ranjene stojijo, vendar je deblo ostalo zdravo in dnevom za dnevom vse lepše razvija svojo krono. Oj, ne zdvajajmo! Samo naprej! Zarja rumeni, svetlo bo! V boju je rešenje. Četudi bodo naše glave legle na po-činek brez zmage, to bo zastavo, katero smo mi vzdi-gali, prejeli drugi in tako dokončali naše divno delo Vsi Slova.ni, bez razlike vjeroizoovesti, morali bi biti složni in edini. Vsi bi mogli da si pod Slovanskom zastavom, v slovanskom duhu podajo bratske roke, da se grle poljubom mira in ljubezni, smatrajoč se vsi za otroke enega nebeškega Očeta in ene matere, mile slovenske domovine. Lepo pravi prijatelj: „Ako ne bo med nami sloge in edinosti, ne bo nas vodil slovanski duh, ako ne spojimo svoje moči na skupno delo, vprašajmo se, kako daleč pridemo, kak daleč spravimo mili naš slovenski narod!?" Molimo se Bogu, da nas zadahne čista slovanska svest in pošteno slovansko srce! Mlado junaško In čisto srce more domovini največ koristiti. Kaj so v prirodi prašnlki na cvetu, kaj je sveže zelenje na travnikima, kaj je sjaj zlatu, In blisk dijamantu, to je srce čisto in pošteno v življenju mladine za domovino.
Ljub'mo tedaj domovino, Ljub'mo rodni kraj, Mladost našo gdje nevino Uživamo zdaj! — __V. 2,
Naša mladina na shodih in prireditvah.
Dunti.j. Ob „Stražini" desetletnici. Izvejte, dragi rojaki, kako smo proslavili na Dunaju desetletnico „Straže" in obenem desetletnico, kar se nam je izpolnila vroča Želja, imeti slovensko službo božjo. Z vsem navdušenjem prihitel je sam nje ustanovitelj, preč. g. prof. Fr. Rebol, ter nam v slovenski besedi oznanjal besedo božjo ter daroval najsv. daritev za „Stražane." Pevski zbor je mnogo pripomogel, da je ostal ta dan vsem v najglobljem spominu. Izvajale so se |med dragim tudi dr. Kimovče-ve: „O Bog v nebeški slavi" in „Marija kraljica Slovencev" ter nad vse krasno Spindlerjevo: „O kam, Gospod, gre tvoja pot?" — Popoldne je bila slavnostna .akademija v velikanski dvorani V. Schlossgasse 5, kjer je bil ob času evharističnega shoda in jubilejnega sprevoda pozdravni večer društva „Straže." Spored je pa bil sledeči: 1. Jakob Aljaž: Slovan |na dan. Moški zbor. 2. Pozdrav gostov po društvenem predsedniku. 3. Narte Velikonja: „Straži" ob desetletnici, prolog, govori gospod phil. Fr. Koblar.
4.	Slavnostni govor, preč. gospod prof. Rebol. 5. | Zgodovina „Straže", govori gospod cand. med. vet. Ivan Zgur. b. Petje: vodi preč. gospod dr. Kimovec. a) dr. Fr. Kimovec: Oj z Bogom, ti planinski svet, moški zbor; b) dr. Fr. Kimovec: Izgubljeni cvet, šesteroglasni mešani zoor; c) dr. Schwab: Barkaro-la, moški zbor; d) Narodna, Hubad: Prišla je miška, meš. zbor! e) Narodna, Hubad: Bratci veseli vsi, mešani zbor; f) Narodna, Pirnat: Na Gorenjščem je fletno, mešani zbor. g) Nedved: Nazaj v planinski raj!, mešani zbor. K temu bodi pripomnjeno, da gre pač največ hvale gospodu pevodju, preč. g. dr. Kimovcu za neumorni trud, ki ga je imel s svojim zborom, Mi šteje 48 oseb. Pevke z malimi izjemami smo nastopile vse v narodnih nošah, kot tudi dva gospoda pevca, kar je dalo vsemu večeru domač in prijeten značaj, tem bolj, ker sa se pele iz večine nar. pesmi. Oočinstvo kar ni hotelo nehati s ploskanjem. K sklepu je bila še prekrasna in globoka Meškova igra: „Mati." Ze moto: „Materi domovini od nje lastne dece zaničevani" pove, kaj se v igri dogaja, da je posvečena vroči bolezni do rodne zemlje. Neizbrisen bo ostal ta večer vsem „Stražanoin." Tako „Straža" res apostolsko deluje med dunajskimi Slovenci, ker skrbi za nje v verskem in narodnem oziru ter nudi zdravo zabavo. Društveni lokal „Straže" se nahaja v VI., Webgasse 17, slovenska služba božja pa je ob treh popoldne v XV., Pouthongasse 16, drugo nedeljo vsakega meseca. Rojaki! Ako imate koga tukaj, ki še tega ne zna, sporočite mu in prepričani ste lahko, da ostane zvest Bogu in narodu. — J. P.
Jarenina. Zopet smo se ;zbrale, dobro misleče sestrice, v Čitalnici dne 22. febr., kjer iias je predsednica Antonija U1 pozdravila ter izražala željo, da bi si D. Z. ustanovila pevski in zmernostni odsek. J. Toplak Reklamira „V pepelnični noči", Le-derer Eliza „Jaz pa nekaj vem." Micika Dejčer govori o lepoti dekliške nedolžnosti, katero naj mladenka čuva kakor punčico svojega očesa. Č. g. kaplan nam razloži govor in deklamacijo in nam priporoča, zajemati moči iz „hrane močnih", v sv. zakramentih, da ne upešamo v bojih. Nato da besedo došli sestrici jz Št. Jakoba, Liziki Rotm n, lci je s svojima tovarišicama prihitela nam v vspodbudo. Prinaša nam pozdrave in želi naši D. Z. najboljšega uspeha, katerega naj mladenke dosežejo z edinostjo, v vestni uporabi časa, kajti: Kakor kaplja v potok kane, mine čas; naglo kane, a ne vstane, več za nas!
Ptnj, Pri zelo dobro uspelem shodu D. Z. na Jožefovo so bile vse točke zanimivega sporeda sprejete z navdušenjem. Oso-bito je ugajala vprizoritev postnega dramatičnega prizora „Žalostna mati, prosi za nas!" Do srca so vsem segale besede ljube sestrice od Sv. Trojice v Halozah. — Radi praznikov izostane aprilin shod; nadomesti naj ga Marijino slavje povodom majni-kovega shoda dne 17. maja. — Na svidenje na belo nedeljo pri Sv. Trojici v Halozah, dne 17. maja pa v Ptuju!
Središče. Poročilo D. Z. V letu 1913 se ¡e vršil X. redni mesečni shod dne 12. oktobra s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednice. V prvi vrsti je pozdravila došlega govornika od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, potem Orle, ki so se tudi udeležili shoda, slednjič še vse zbrane. Govorila je o potrebi dobrih Ira-štev. 2. Pevec Tila: Kako hodimo in delajmo na potu našega >.i-vljenja, da bomo srečni in zadovoljni. 3. Kocjan Mar.: O poštenosti in dekliški časti. 4. Starnberger Pepca: Naši nazori v D. Z. Pokažimo protivnikom, kaj zmore mladina v naših društvih.
5.	Podgorelec Ter. se v iskrenih besedah poslovi od mladenke Micike Krajnc, ki zapušča D. Z. in nastopi nov stan. Namesto M. Krajnc, ki je bila namestnica predsednice, se izvoli Pepoi Starnberger. 6. C. g. kaplan Sagaj nas je vodil v duhu in s xw močjo razglednic po južni Italiji. Opisoval nam je razne znamenitosti v mestih Neapelj, Pompeji ter hojo na ognjenik Vezuv Pomudili smo se tudi v Dalmaciji, zlasti v mestih: Dubrovnik, Split, Šibenik, Zader, kotorski zaliv. Spoznali smo Dalmacijo kot kamenito in vsled tega ubogo deželo ter smo morali nazadtiie reči in smo tudi zapeli: „Lepa naša domovina" 7. Orel Fr. Srša je govoril: ali se more živeti brez opojnih pijač ter dokazal, ti;, je to res mogoče. Shod se je zaključil s prisrčno zahvalo vsem govornikom in govornicam.
XI.	Poučni shod dne 16. nov. 1. Predsednica govori o dobri porabi časa. 2. Dečko Marija deklamira: „Naš narodni dom." (Gregorčič.) 3. Zadravec Marija deklamira: „Detinsko zaupanje." 4. Luci Ivana: Češčenje do Marije. 5. O. g. duhovni vod. o angelju varihu — D. Z. Kakor čuva angelj vsakega človeka, tv ko čuva in varuje dobro društvo našo mladino, da se ne izgubi v slabih družbah. 6. Predsednica zaključi shod s pozivom, da se prihodnjega shoda mladenke zopet v obilnem številu udeleže.
XII.	Občni zbor dne 26. decembra. 1. Občni zbor je otvo-ril in vodil č. g. duhovni voditelj. 2. Tajnica poroča o celoletnem delovanju D. Ž. ter prečita pravila. 3. Knjižničarka poda poiv-čilo io knjižnici. Knjig je bilo v D. Z. prebranih 505. 4. B1 ig;-.,-ničar Slov. kat. izobr. društva poroča o (stanju blagajne. 5. Volitev. V odbor so izvoljene sledeče: predsednica Podgorelec T.; nje namestnica Koter Mar.; tajnica Ploh Mar.; blagajničarka J. Klobučar; knjižničarka Črček Eliz.; odbornice: Kocjan Mar. in Ladič Eliz. 6. Lukačič Sabina deklamira: „Kmetski hiši." (Gregorčič.) 7. Kunst Mar.: o cvetkah sv. kat. cerkve. 8. Dogša M.: o mogočnem varstvu Marijinem. 9. Koren Mar. deklamira: Pesem o nedolžnosti. 10. Žnidarič Ant.: Bodimo zavedne Slovenke, branimo svoje in slovenskega naroda poštenje. 11. Ladič Eliz.: o ponižnosti. 12. Podgorelec Ter. želi srčno novo leto č. gospodu voditelju in članicam ter svari pred plesom, M se bo zopet začel pa novem letu. 13. Č■ g. kaplan se zahvali govornicam, vspodbuja nas, naj vedno delujemo tako, da lahko rečemo: gremo „kvišku in naprej!" ter zaključi shod.
Tako smo končale in zaključile leto 1913. Če gledamo nazaj, lahko rečemo, da smo delale na polju izobrazbe in čednost-nega življenja mnogo, vendar še ne zadosti. Kar še nam primanjkuje, to hočemo in moramo izpopolniti v prihodnje. Ne smemo se bati nasprotnikov, ne poslušati obrekovalcev, ne se vdajati mlačnosti in malomarnosti; posebno pa iztrebimo iz naših src plevel napuha in samoljubja, ki se je tu pa tam pohotno že razraščal, ter ne delati razločka med eno ali drugo mladenko, češ, ta ali ona je več ali manj vredna, ali to ali ono po strani gledati, rekoč: „Ta je povsod poleg, jaz pa nikjer!" itd. Tako ne bo šlo nikdar „kvišku in naprej!" Le s sestrinsko ljubeznijo in vedno z enakim navdušenjem za vzore D. Z. v prid naš in v blagor slovenske domovine vedno „kvišku in naprej!" To želi in pričakuie Vaša — tajnica.
Ljutomer. Sestanek D. Z. dne 19. nov. Novi duh. voditelj, č. g. A. Rezman, je govoril o „Izgubljenem raju." Vsaka hiša, kjer prebiva mladenka D. Z., lahko postane raj, v katerem najdeš: 1. delo (v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh); 2. Boga; 3. strah božji; 4. drevo življenja (prejemanje presv. Rešnj. Telesa); 5. drevo spoznanja dobrega in; hudega (znamenje svet. križa); 6. reko (milost božjo). Tomažič Antonija je govorila o sedmih poglavitnih grehih, ki se prav pogosto najdejo med Slo venci. Nato smo zapele „Krasen poglled." — Sestanek dne 1. jan. Predsednica pozdravi in želi vsem veselo novo leto. Vič. gospod duh. voditelj govori o napredku, ki ga naj začne D. Z. v novem letu in vabi posebno k obilnejši udeležbi pri mesečnih sestankih. Nato govori o pogubnem tisku in prepovedi svetega očeta Leona XIII., čitati in razširjati veri sovražne knjige, časnike in spise. Sošterič Ter. pojasni škodljivost alkoholnih pijač Sn vabi tovari-šice k družbi „Sv. vojska." Tomažič-Antonija deklamira „Novo leto", Magoša A. „V nebo poglej." Določila se je redne mesečne sestanke druga nedelja v mesecu.
Ljutomer. Poučni sestanek D. Z. dne 8. febra.v?.. Sh vi se o tvori s pesmijo „Slovenka sem." Ob povoljni udeležbi mladenk pozdravi predsednica, ki obenem izrazi željo, da naj z vzbujeno pomladno naravo oživi delovanje naše D. Z. Naznanila je tudi sklep zadnje odborove seje, da se ustanovi protialkoholni odsek. Vič. g. vod. dokaže z zgodovinskimi podatki škodo, ki jo povzroči alkohol tako posameznikom, kakor tudi celim narodom. Nadalje govori o družbi „Sv. vojska.14 Terez. Sošterič opiše veliko nevarnost, ki preti milemu našemu narodu pod vplivom alkohola
in vzpodbuja tovarišice k pristopu v abstinenčni odsek. Vič. g. vod. ¿e posamezne točke natančneje razloži in vpiše v družbo „Sv. vojska" takoj 22 deklet. Obenem imenuje kot voditeljico tega odseka Terez. Sošterič in kot namestnico Marijo Brumen. Nato sledi dvogovor „Bog hoče", ki sta ga prednašali Frančiška Kar-dinar in Julija Sagaj. Končno še tzapojo naše pevke pesmico: „Na tujih tleh."
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Tekočega meseca sušca smo imeli že dvoje lepo uspelih zborovanj. Dne .l. marca je imela D. Z. poučni shod in oočni zbor, ki se ga je udeležilo do 100 mladenk. Otvorila ga je vod. Mlakar Marjeta ter vspodbujala, naj bi mladenke ostale zveste D. Z. in njenim ciljem. Poseben užitek nam je nudil govor gdč. Lojzike Dostal, učiteljice na Orni gori, ki je mladenkam jasno naslikala, kako se naj vedejo in vadijo v šoli življenja in v šoli domače liiše ter jim priporočala tozadevne lastnosti. Iskrena zahvala požrtvovalni gospodični! Za cilje D. Z. so še navduševale v svojih govorih Mlakar Marjeta, Peršuh Mar., Jurič Helena in gospod duhovni vod. Nato se je izvolil od' voditeljice predlagani odbor. — Na Jožefovo so zopet napolnili dvorano zborovalke in zborovalci — bilo jih je čez 300
—	iz domače in sosednih župnij pri shodu bralnega društva. Ob začetku in koncu je zapel pevski zbor lepe pesmi. Govorili so: Peršuh Mar., Osi Katka, mladenič Planinšek Janez, predsednica društva Planinšek Tončka in gospod župnik. V proslavo godu g. župnika so mladenke Marijine družbe vprizorile ganljiv prizor: „Najlepši dan."
Zreče. V nedeljo, dne 8. marca, je imela D. Z. svoj sestanek za tekoči mesec. Predsednica Lamut Barbara Vspodbuja čla' niče v navdušenih besedah k složnemu delu za dosego vzvišenih in važnih ciljev D. Z. Orož Tončika opozarja tovarišice na razne nevarnosti, ki jih prinašajo za čednostno mladenko različne domače šege in navade. Ivšek Alojzija se spominja „Našega Doma" in vspodbuja tovarišice, da mu ostanejo tudi odslej zveste čitateljice. Mlada, nadebudna govornica Drobne Nežika pa poda na podlagi svojega zanimivega življenja lepo sliko mladostnega življenja. Med govore so pa vpletle svoje zanimive deklamacije: Orož Hanika, Drobne Mimika, Rahle Ivana in Orož Mimika. — Članice, le tako zvesto naprej in dobri sadovi ne bodo ¡nikakor izostali!
Braslovče. Akoravno obstoja naša D. Z. že nad tri leta, vendar še smrt v vseh teh letih ni posegla v našo sredino. V četrtek, dne 12. marca 1914, pa se je kakor blisk raznesla novica po naši širni fari, da je Bog vtrgal cvetko iz našega vrta v osebi 251etne Antonije Ortl. Neizprosna jedka ji je pretrgala nit še mladega življenja. Rajna je bila goreča častilka preblažene Dev. Marije in presv. Rešnjega Telesa. To nam spričuje tudi to, ker je poprej y življenju, posebno pa sedaj v . svoji oporoki mnogo darovala raznim cerkvam. Bila pa je tudi vzgledna članica naše D. Z. ter vrla zagovornica naše krščanske narodne prosvete. Če tudi jej je pustila prva bolezen grozne posledice, namreč da je bila. od svojega 14. leta popolnoma gluha. Vendar je vkljub temu na narodnem polju mnogo storila. Ona je bila naročnica vseh naših listov, posebno priljubljen jej je bil „Naš Dom", v katerega je vedno pisala ' krasne in podučne članke pod nekim neznanim naslovom. Tudi v druge liste je večkrat pisala. Sploh je bila ja-ko nadarjeno dekle. Da ji je bil res pri srcu narodni blagor, je pokazala posebno s tem, da je večkrat in še celo tik pred svojo smrtjo poslala „Slovenski Straži" (100 K. Pogreb se je vršil v soboto, dne 14. marca, na zelo slovesen način. Dolga vrsta ljudi, med njimi tudi večinoma vse članice naše D. Z., jo je spremljalo k večnemu počitku. Predraga Tončka! Tvoje ivzgledno delovanje in lepa priprava na smrt se mi je živo vtisnilo v spomin, in kličem Ti v imenu Dekliške Zveze v slovo: „Milejše solnce naj te tam obsije, zavetje vsprejme boljše domačije!" — Trezika.
Št. Pavel pri Preboldu. Tričetrtletno poročilo o delovanju Dekliške Zveze in občni zbor. Dne 20. aprila je imela Zveza IV. poučni shod. 1. Kmet in nebeška ptica. Deklam. Terez. Ocvirk. 2 Dajajmo lepe vzglede! Govorila Oec. Matko. 3. Ostanimo doma! Govorila Karolina Hrašovec. 4. Tri pomladne cvetke: a) Naše obnašanje pred svetom, b) Čitanje dobrih, poučnih knjig, c) Varčnost. Govor vlč. duhovnega vod. — V.,poučni shod dne 1. maja. 1. Ta sestanek je obiskala predsednica S. O. Mar. Drev. V svojem govoru je primerjala našo mladost cvetočemu maju. 2. Sovražniki vere in čednosti. Govorila Helena Sibila. 3. O zdravju. Govorila Frančiška Ocvirk. 4. Mladost priprava na starost. Govorila Ivanka Zvajger. — VI. poučni shod dne 22. junija. 1. Napredek slovenskih mladenk. Govorila M. Žagar. 2. Pomladne misli. Govorila Frančiška Govek. 3. „Je bilo že tako namenjeno." Govorila Neža Valant. — VII. poučni shod dne 6. julija. 1. Prvo in zadijje sv. obhajilo. Deklam. Anica Piki in Pavla Ocvirk. 2. O šivanju. Govorila Antonija Breznikar. 3. Obnašanje otrok do starišev. Govorila Marija Rančigaj. 4. Pogosto sv. obhajilo in slovenska mladenka. Govorila Frančiška Cigler. 5. Telo in duša. Znanstvena razprava po knjigi „Pamet in vera." M. Kunst.
—	VIII. poučni shod dne 31. avgusta. 1. Čas. Deklam. Pavla O cvirk. 2. Nit življenja. Govorila Neža Valant. 3. V prijateljstvu? Govorila Marija Žagar. 4. Godovna častitka vlč. g. duhovnemu vod. Deklam. Marija Kisovar. 5. Slavnostni govor k godu vlč. g. duhovnega vod. Govorila Julka Ocvirk. — IX. poučni shod dne 21. septembra. 1. Spomini iz romanja v Rim. Predavanje članice D. Z. na Gomilskem Antonije Kunst. 2. Hvaležnost. Govorila A. Breznikar. 3. Deset nasvetov članicam dekliških zvez. Govorila Marija Kunst. 4. Najoblastnejša vladarica. Govorila J. Ocvirk. S tem shodom smo se poslovile od prijaznih župnijskih prostorov, v katerih smo našle začasno zavetje pred nasprotniki. — X. poučni shod dne 23. novembra. 1. Vlč. g. duhovni voditelj so nas v svojem prvem govoru v novem Društvenem domu vspod-bujali k živahnejšemu delovanju. 2. Pregled vspehov D. Z. Neža Valant.3. Na apostolsko delo! Govorila Marija Ranftigaj. — Dne 8. decembra je imela zveza svoj II. redni občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Predsednica otvori zborovanje in sporoča pozdrave gornjeradgonske D. Z., posebno od podpredsednice T. Kovačič vlč. g. duhovnemu vod., ter vsem zborovalkam. 2. Tajnica poroda, da je priredila zveza v preteklem letu 10 poučnih shodov, pri katerih je bilo 34 govorov in 5 deklamacij, čitalo se je tudi iz knjige „Gospodinjstvo." Shodov se je udeleževalo povprečno po 60 članic. Pri vseh shodih smo slišale koristne nauke vlč. g. duhovnega vod. Članice naše zveze so nastopile štirikrat kot govornice pri sosednjih Dekliških zvezah. Ženskega poučne-nega tečaja v Braslovčali se je udeležilo 5, dekliškega shoda v Nazarjih 31 in shoda v Petrovčah pa 4 članice. Igre ni priredila zveza vsled pomanjkanja prostorov nobene. 3. Blagajničarka poroča o denarnem stanju zveze. 4. Knjižničarka poroča, da se je v preteklem letu prečitalo nad 200 knjig; na razpolago so bili vsi društveni časniki in 20 iztisov „Našega Doma." 5. Voditeljica evharističnega odseka poroča, da se je molitvena ura opravljala redno vsak mesec. Mesečnega skupnega obhajila se je udeleževalo okni i 30 mladenk. Odbor se je izvolil sledeči: Julka Ocvirk, predsednica! Karolina Hrašovec, podpredsednica; Marija Kač, tajnica: Helena Sibila, blagajničarka: Marija Kunst, knjižničarka in namestnica tajnice; Justina Vedenik, Jožefa Golovšek, Katarina Zjrank, Marija Žagar in Barbara Ahac, odbornice. — To je kratko poročilo o našem doslej omejenem delovanju. Omejenem, ker je naša organizacija vsled pomanjkanja primernih prostorov občutno trpela. Sedaj pa, ko je z Društvenim domom odstraniena ta zapreka, zastavimo vse svoje moči ter delujmo po geslu „vse za eno, ena za vse" v korist naroda in v lastno izobrazbo.
Kozje. Dne 8. sušca smo članice D. Z. imele dekliški mesečni sestanek, na katerem smo slišale marsikaj zanimivega in lenerra. Marijn Pernmovski ie prednašala pesem: „Slov. svet — Mariiin dom." Nežika Zlendar je priporočala tovaršicam cvetko ponižnosti. Prešibek Marija ie govorila n dekliškem ponosu. Res ranliivo je bilo slišati dvogovor, v katerem se poslavlja sestra Raiel Matilda od svoje sestre Bračun Ana, da se poda vi samostan. Društvena soba ie bila natlačeno polna mladenk. Zborova-riie je vodila Maček Marija.