Katolišk cerkven list. Danica izhaja t.. 10. in 20. dne vnarepa mcsca na celi poli. in velja po pošti za celo leto 3 tld.. z a pol leta i kr.. v tiskarnici • prejemati;« na leto 2 eld. kr. in na pol leta 1 pld 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo »li praznik, izide lUnir^ dan poprej Tef oj \IX. V Ljubljani I. svečana 1866. Li»t 4. Sreeaiea* Trikrat je bilo jutro in trikrat ie bil večer, ko je četerti dan st varjenja pervikrat izšlo solnce na povelje Stvarnikovo; veličastno je sijalo in se svetilo, kakor bi bila zlata zvezda na persih Vsegamogočnega. Tistega dne pa so tudi v večernem mraku kokor sreberna čeda pri-migljale na nebo novorojene zvezdice. Prezala je bila njih prikazen in opanljiva njih svetloba, ki se je razlivala v tiho noč in se tresla kakor strahu pred < Ičetom luči, kteri jo je vstvaril. Začele so zdaj zvezde svoje pota po nebesnem oboku ter so opravljale stražo pred veličastnim šotorom, iz kterega je imel po neskončno Prišel pa je čas druzega stvarjenja, stvarjenja nove zaveze. Se so gorele tiste zvezdice, bile so kakor previdne device, ki so skerbele, da jim ni pošlo olje v svetilnicah. Kar naznanijo sredi noči angeli presrečni prihod nebeškega Ženina in prižgo na nebu zvezdo njegovo. Naglo se uverste zvezdice krog nove svoje sestre, ki je imela pripeljati nesrečne pogane iz traine maliko-vavstva k jaslicam novorojenega Zveličarja sveta. Glej, to je bila druga Svečnica; obhajala seje na nebu o rojstvu druzega stvarjenja! Tu pa v Cerkvi se vrača svečnica vsako leto. Podoba in znamnje ti mora biti, da je tisti, ki so ga ozna-novale zvezdice, Jezus, ženin svoje cerkve, prava luč, ki razsveti vsacega človeka, ki pride na svet. Uče te prižgane sveče, da On je solnce pravičnosti, ktero je zasvetilo vsim narodom in ktero samo le more raz-svetiti tmino pregrehe. Tebi verni kristjan pa, ki deržiš blagoslovljeno svečo v roki, mora biti tudi v sercu luč, razsvetlovati te mora goreča ljubezen do Boga in do bližnjega: svetiti morajo tvoje dela pred ljudmi v slavo Očeta, ki je v nebesih. Tako bi imeli verniki vsako leto naproti iti nebeškemu Ženinu z lučjo resnice in ljubezni. Glej, to je svečnica, ki jo obhaja cerkev v solzni dolini! Ali glej! On, ki ga oznanujt cerkev, ni samo vsim vstajenje, temuč je mnogim tudi v pogubo. Sveti sicer vsim luč svete vere, njeno večno solnce nikdar ne zaide; vendar pa človeški rod zdaj bolj kakor kdaj zapira svoje oči pred to lučjo in stavi altarje z napisom: „Neznanemu Bogu." Nevera obhaja tako svojo svetnico, ali njene luči niso mile in prijazne, kakor so bile zvezdice, ki so migljale na nebu, temveč strašni kervavi plameni so, ki rode dušiven dim, ki sežgo in podero, česar s»e lotijo, česar pa doseči ne morejo, gerdo osmodč. Glej, to je svečnica, ki jo obhajajo otroci, ki so sužnji tega sveta! Ti pa, ljubi bravec. ki gojiš luč prave vere v sen u. pazi iu glej, da ti luč ne ugasne. Kakor sc udpr«-cvetlica, ktere se dotakne mili žarek jutranjega sobica, tako odpri tudi ti svoje serce milemu žarku svete vere, odpri ga ljubezni. Za to lučjo hodi, kak«>r so hodili m..dri za zvezdo, dokler niso našli Zveličarja. In čc ti i;a zadnje Zveličar migne in te povabi v svoje prebivališč, kjer je vse luč in življenj*', če te nebeški Ženin povabi k večnemu obedu: glej — takrat b«. svetnic*, ki j«> boš obhajal nad zvezdami o rojstvu svojega večnega zvel" ZfNfii iii neremtn pri *poreiii. V Parizu se je pred nekimi tedni to-le dogodilo. V cerkvi sv. Roka gresta dan pred poroko ženin iu nevesta k spovedi. Ženin je kmali se »povedal in obdelal , Tw vesta pa je že uro časa pri spovednici ostala. Potem odvezana silno razveseljena hiti k ženinu; ta pa jo razdražen zaverne, rekoč: „Gospodičina! veste da nikoli si ne bom take jeiual za ženo, ktera za izpoved svojih grehov potrebuje eelo uro." — In pri tisti priči jo zapusti. Ta primerljej se raznese po vsem mestu in tudi gospod K., eden naj bogatejših in nar bolj spoštovanih pariških tergovcev, je to slišal. Bil je mlad in iskal si je zveste tovaršice za svoje žive dni; v šumu in Ia goju velikanskega mesta si pa ni še bil izbral deklice, ki bi bila zanj. Ali pri tisti priči ga prešine misel: „I)cvica, ki kakor nevesta tako vestno dela, bode go tovo tudi vestna, pridna, zvesta gospodinja. To deklico si popelješ v hišo." Kar je mislil, to je storil. Gospod K. je inož, ki n«glo izpelje, kar si nameni. Se tisti dan snubi gospoAteino, oba sta si všeč eden drugemu, serci se vjemate. V začetku tega tedna, piše „Gcmeinde Zeitung" l*. pros., je bila gospodičina z bogatini ter-govcem poročena, iu pa v ravni tisti cerkvi sv. Roka. v kteri jo je bil tako grenko užalil nespametne/, kteri njene roke ni bil vreden. —- Med gostovanjem ženit vanski dan je mlada nevesta še dokaj prav posebnih počislanj doživela. Od vsih strani so ji dohajale drage darila in vošilni listi; — iz imenitne, neznane roke je dobila podobo, ki je kazala gospodinjo, v srcberiiem okviru, ki je bila »»krog z vertnicami oevetličena: zra ven je bil iistič z napisom: „Blagor mu. kdor ima tako vestno ženo!*' Družba blagoserčnih gospa iz naj višjih stanov ji je bila poslala prelep cvetlični šop z napisom v zlatih čcrkali, ki se po našem nekako tako le gla^i Ker lila ltnj.ni si vertm zve T v ij up ui 5«-l po v«xli: Ve«« l.i e 1 >• ••lo tedaj ljudje deržali pri tem takem? — — Ta reč je silo tehtna, torej bi ti jaz želel to pot -e nekoliko bolj natanko popisati, preden te poprašam, kam j-« bos zakrenil. Pot na levo derži skoz cvetlične travnike, toda tiste cvetlice, če jih bolj oglodaš, boš našel v»e-trupeiie: nobeden popotnikov pa jih ne ogleda natanko, temuč v>i jih tergajo in se z njimi tako omamijo. da ne vedo, kaj delajo in kam gredo. Na koncu te poti je strašna pečina, na pečini stoji rogat mož, kteri popotnike grabi iu jih prekucuje v strahovito brezno, ki jo pod pečino, in kteremu se pravi ,.jektehel," *» to je. ..škripanje z zobmi.*4 Da pa ne boš predolgo in zastonj premišljeval, kdo je ta rogati mož, naj ti kar precej povem, da se imenuje ..Pust'4 ali ..Kurent.4' kteri vsako leto veliko ljudi omami in v ,.jektohel<4 ali škripanje z zobmi sternioglavi, namreč v časno in večno to-srečo. i »b družili letnih časih ima drugo ime, postavim ..paboter'4 nočnih rogoviležev, ,,oče4< pijancev, ..zavetnik" nečistnikov itd. K poti navkreber pa mi je še to-lc dostaviti. Kadar pridejo popotniki za križonosccin verh i gore, se križ vsadi v zemljo in ko bi trenil — se križ spremeni v proinicuitiio drevo življenja. Popotniki se ozro nazaj na opravljeno kainnitno in ternjevo pot, in — glejte čuda! vsa dolga p«it je spremenjena v preljubeznjive pisane travnike, rumene žitne polja in sadovite ogradnike *) I. Krai, I l — lepši kot jc bil sam sveti raj. On. ki je križ naprej nesel, da znamnje, angel pride in zverstoma sprejema in vzdiguje razvoseljene popotnike v presvitle, nezmerno lepe in vesele prostore, kakoršnih „še nobeno človeško oko ni vidilo.4' Tam poslušajo tako mične in Ijubeznjivo glasove, ki jih „še ni slišalo človeško uho;44 in ondi vživajo tako milo veselje, tolike sladkosti, da jih „Še nobeno človeško serce ni okusilo.44 Mislim, da prilika razlaganja ne potrebuje. Vprašani te pa, zemeljski popotnik: ,,Na ktero potjo misliš zaviti predpustni čas?44 — ol —-pav. Po oflhottu „ijute ptufke." Kil dati v Ljubljani leta lH3(i. (Spisal Jož. Kova c i č.) IV. Pridem v Ljubljano neko jutro, ki je neprijazno in megleno bilo in torej mesto v nekaki otožni podobi med-lelo, zato pa tudi naravnost hitim proti hiši svojega prijatla. — Oh! kako mi serce bije, se v malo trenutkih z njim objeti, mu v temno-plave oči pogledati in veselo najino prijatelstvo poterditi. Skočim po stopnicah, stojim pred znanimi vrati, potegnem za zvončkovo vervieo po nekdanji šalili navadi; toda — zvonček se kar ne oglasi. Poskusim v drugič in — zopet je vse tiho. -Neka omerznost me spreleti. V tretjič potegnem vervieo , in pa s krepko roko. — „Tin, tin4' — je slabi glas; po mostovžu pa je neprenchljiva dolgočasna tihota, ne duha in ne sluha kacega živega bitja ni. Pozvonim četertikrat skoraj na vso moč, in „tin tin,44 se kakor prej zvonček merzlo oglasi. Znotraj se živa duša ne gane. Začnem se ogledovati in misliti, da sem se ne mara zmotil, in že sem odmenjen jo po stopnicah pobrisati, kar zaškripljejo neke vrata in po mostovžu nekdo tako z nogami po tleh brusi, kakor da bi štorklalo dete v čevljih kacega odrašenega človeka. Jaz pazim in pazim, kar sc vrata odpro in staro mamčc zijaje oči v mene vpre. „Pa se saj nisem zmotil?'4 vprašam to prečudno prikazen, ,,ali ne stanujejo tu več gospa ta in ta s svojo družino?44 „Iz serca mi je žal, dragi gospod!44 zavorne mamče, „da vam moram povedati: gospa in hči ste pred mescem za kolero v Gospodu zaspali, za mladega gospoda pa ne vem, kje ga Bog živi; jaz sem tu le za varhinjo najeta, dokler kdo hiše ne prevzame.44 ..Z Bogom! ne zamerite, da sem vam nadlego delal,'4 rečem na to. — Mamče pokinkujo in jaz jo obernem po stopnicah navzdol ter stopim na ulico. Tu postojim in premišljujem, kaj da mi jc početi? Zelo sem bil pobit, kajti godilo se mi je, kakor ubogemu na smert lačnemu potujočemu, ki je ob reki pod drevesom zaspal iu se mu sanja, da leži na veliki planjavi, polni mlečnate kaše, z obema rokama po njej zagrabi in hiti v usta z njo; ali v hipu se prebudi in z žalostjo so prepriča, da si je — ne z mlečno kašo. ampak s pustim peskom usta napolnil. Druzih prijatlov m znancev ti* nimam: vale pa dalje iti, sc mi de nekoliko tužno. Kar me vendar tudi želodec opomni, da tudi on hoče svojo pravico imeti dopolnjeno: torej stopim v bližnjo kavarno, in med tem da se okrepčujem, pregledujem ljubljanski časnik in najdem, da černa ptujka sem ter tje po deželi in posebno na Dolcnskem še ima svojo košnjo, in sicer po takih krajih, ki so z zdravim zrakom naj bolj sloveli. Potem veržem torbico čez ramo, se namenim v neko gostilnico in tisti dan v Ljubljani preživeti. Kavno grem poleg zvezdnega drevoreda, kar me pretrese krič: ,,Jezus! Marija!44 Obernem se proti strani, od koder glas prihaja, — kar ugledam ljudi vreti proti novemu poslopju. Tudi jaz pristopim in vidim človeka z razbito glavo na tleh ležati. Gosta megla se je tisto jutro pasla; spodleti mil delajočemu na mokri strehi, in se prekucne. Kolera se ga je bila ognila, ali neprizanesljiva rebre-nica ga je bila z drugo zvijačo dobila v svoje naročje in poterdil se je stari pregovor, ki pravi, da vsaki človek smert na rami nosi. Bil je pokojin tesar, in poslopje ravno zgotovljene mestne kazine je bilo torej ker-seno s kervjo ubozega delavca. — Ta prigodba mi je bila tako serce prešinila, da v namenjeno gostilnico dospivši na večkratno vprašanje toeaju kar nic ne čerhnem. Mislil je, da sem nem, in mi z rokama znamnje daje, če želim jesti in piti. Sedaj še le se popolnoma zavem, in mu rečem, da naj me v kako izbo pelje. Zgodi se; pa tu me tako neugodni počutki sprehajati začno, da se med zidovjem kar viditi ne morem. Torej, ker je bilo ljubo solnce ravno megle raztiralo, se odpravljam, točaju ključ izročim in mu povem, da obedovat pridem. Potegnem jo mahoma na grad. Gori pridši se okoli oziram in z milim glasom rečeni: „Bodi pozdravljena prekrasna okolica! ti predragi kip mojega nekdanjega veselja." — Pogledam proti Grintovcu. Bliši se mu na glavi diamantov venec v jutranjem solne«; njegov vedni s starodavnimi bukvami okineani nasprotnik Krim pa s svojimi želtorujavimi kodri naznanja, da si bo kmali svojo zimsko posteljo omislil. Kakor mila zgodnja da-nica, deviška Sveta gora z belo cerkvico Matere Božje očesu nasprot miglja. Stari očak velikanski Triglav s prečastitega prestola po svojih sinovih pazi in s sebično radostjo brunda Vodnikovo pesem: »Hitiš prot oblakom, Nic ti ne maraš, Tvoj rod je nebeški, Ti se ne staraš." Med tem pa kakor divja lovka njemu iz podnožja plava njegova prederzna hči, bistra Sava, v svojem diru ko nenasiten morski volk golta vse svoje sestre, se pri Be-lemgradu s svojo mogočno žlahtnico Donavo zedini in se na zadnje ž njo vred zgubi v černem morju. — Glej! podoba človeškega življenja ti je to. — Ali kam sem se tudi jaz zgubil! — Sej se mi lahko radujejo oei nad naj prijetnejšimi slikami postavim, nad ob obznožju gra-dovega rebra razprostertem prijaznem poglavitnem deželnem in slovenskem mestom, z njegovimi veličanskimi cerkvami, s šibkimi dvostolpji, z belimi hišami, snažnimi poti in ulcaini, s krasnimi drevoredi in blagoserč-nimi prebivavci. Se en pogled na vzhodnjo stran. Skeleča žalost me spreleti, kajti škerbasti ostanki nekdanjega slovečega ozidja in terdnjave , ki se pa neki po višem povelji ne sme razdjati, me živo domislijo na nekdanjo francosko ošabnost in pa na nevredno sužnost moje predrage domovine... Morebiti je to prihodnjim vnukom v izgled! — Tavam v mesto nazaj s posebnimi, pa gotovo ne sladkimi občutki. — Dalje nasl. 10y9e viola S čevljev, burdon X, flavta 4, osmina ali oktava 2 in dvojna mešanimi in v podnožniku poglavitni ali principalni l»a> 8 čevljev. Podnožnik se s pomočjo necega sprcnieua lahko pripre ali pa odpre, kar je gotov«« vsaceinu i/, urjenemu orglavcu jako po godu. Prebiralo ali klavia tura je na epistclski strani omare prav lično iu pripravit«« vravnano. Omara je razdeljena v tri polja: srednje p««lj«'-je na čelu špieasto, vzvišeno in z lepimi izrezki ««zalj šano, ter ne presega visočine dveh sežnjev. V širjavi meri H čevljev S palcev in v globočini 4 čevlje. V notranjem malega tega delca je vmesten sknšeii dvojii. meh z ven in noter molečimi gubami. Mehanika je v vsih razdelkih tako pametno in previdno vredena. da s«* k vsim njenim posameznim delom lahko blizo pride, brez »»vire. Da so orgl«' le - te po svoji p«« steni in prijazni izpeljavi, po primeri velik«-sti močnem in vendar milodonečem glasom, kakor tudi zarad majli nega števila premenov, in nap« »sled zavoljo jak«» nizke c«-ne kaj pripravne za vsako manjšo cerkev, jc jasn«» ko b« li dan. In ker s<» orgl«- razun d«» malega že skor«-j popolnoma dodelane, se slavno duhovsko »d»činstv«« lahk«» osebno prepriča, da so te verstice vs<- r« >ničm-, ak«» se oglaša v Ternovskem predmestji v staimvanji našega umetnika, hišna št. 17, in tam orgle samo poskusi, ali pa poskusiti da. -—- Memo grede naj še omenim, daj«* naš mladi umetnik tudi za popravljanje «»rgel jako pripraven iu roč«*n. Ni še dolgo, kar je za majhen denar v stolni cerkvi ljubljanski namesto velikanskih nevkretnih mehov vmestil jako praktično in tirjatvam sedanje mehanike primeru«« pihalo. - Pa kaj bi še dalje govoril? Naj bolje je, naj pridejo gospodje duhovni sami gledat in sc prepričat. Z B«»gom! It Maribora, -r (O gimnazii in Sloinšeko vem spomincku. — Kar je bilo omenjeno zastran gimn. učitelja v l. listu letošnje „Danice," je ž«- rešen«', če ravno je le Danica bila tožnica, ki se zamere ne boji, ako je treba resnico braniti in napake grajati. Na oglas biškopskega komisarja za gimnazij«« je ravnatelj sklical g". učitelje v sejo, in prizadeti učitelj je «»čitn<» obstal, da je res storil, kakor je bilo pisano o njem: da pa ni imel namena, dijake v veri begati in motiti, in da je uno sv. pismu nasprotno mnenje, da je morski odtok Izraelcem pot skoz morje odperl, v neki knjigi našel. Očitno je potem v razredu, v kterem je to govoril, stvar preklical. — Ce sc pomisli, da je ravno čudežni prehod Izraelcev skoz rudeče morje čversta podlaga sledečemu postavodavstn, eden naj krepkejših nagibov za Božje ljudstvo, da bi Bogu zvesto služilo, kar tudi skorej vsak svetopisec povdarja; da se torej vse preverže, če se ta temelj zgodovine razodenja Božjega izpodmakne: če se to pomisli, je zares prevozna ta stvar, kakor da bi se bila smela zainolčati. Ičitclju pa služi v hvalo, da je preklic izveršil, iu upati je. da bode v |»r i i i o • 111 j ♦ * bolj na tanko ločil zerno od plevela, ako naleti na knjige, ki so večnim resnicam zoporne. Zastran S1 o m šekovega s p o m i n c k a naj bo dovoljeno, da prav prijazno opomnimo visoko Častite gg. dekane in župnike po Štajerskem, naj tudi far&nom svojim priložnost dajo vlagati za spominek. Iz neke i kani jc je že zdaj prišla vpisna pola nazaj; v njej pa najdemo le duhovnikov nW darovniki. Da tudi ljudstvo za Slomšckov spominek rado daruje, spričujeta dva lepa izgleda. V celjski fari pride veri kmet prečast. g. opata prosit, naj mu dovolijo, da sme med kmeti pobirati za spominek, ker si v čast štejejo, da kolikor toliko za spominek vložijo, kar se mu jc, se ve, z veseljem dovolilo. N' sami leinpaški fari blizo Maribora >o farani )>«» priporočanji častitega g. župnika Herga gld. v ta namen zložili, kar je v tih revnih časih za faro. ki nekaj čez poldrugi tisoč duš šteje, gotovo veliko in vse hvale vredno. — Ker se hoče postaviti narodni spominek, ki ima pokojnemu slovenskemu i»ervako, pa tudi vsemu slovanskemu narodu v slavo biti, je potreba, da v resnici tudi narod pripomore k slavnemu cilju: iu bolj ko se narod tega udeleži, veči moralno ceno bo imel spominek. — Toraj prosimo prav vljudno, da sc naj stvar ljudem oznani in razjasni, in s povernitvijo vpisnih pol nekaj časa poterpi, daje vsem, ki časte Slomšekov spomin, mogoče svoj darek oddati. ..Lira Sion*»ka" so ima imenovati mesečni list cerkvenih napevov, ki jih bode na svitlo dajal naš rojak g. Kr. tlerboo, konsorvatorist v Pragi. List, ki bode izhajal 1">. dan vsacega mesca, bo obsegal po * strani velike odmerke iu vselej bo prinašal napove prihodnjega mesca. »'ona bo samo 2 gld. na leto. — Tako delo ni vsakdanj časnik, temuč štelo se bode k umetnijam naše deželo, povzdigovati ima cerkveno petje, blažiti duha in buditi čut za prave lepoti je; torej tacega početja nikoli ne moremo zadosti priporočiti. Vsaka duhovnija naj bi -i naročila ta zaklad in ga pri cerkvi ohranila, akoravno ^a morebiti ta trenutek zavolj pomanjkanja pevstva šc nc more rabiti. Zastran g. tierbca pa menimo. da ni potreba se prehiteti . temuč naj bi nektere tedne tvarino pripravljal in pričakoval, da se dovoljno Število naročnikov zbere, ker če bo veči podpora, bolj z veseljem bode delal in gotovo bolje bode delo. Naročila >e pošiljajo v Prago, pa tudi ..Danica" je pripravljena posredovati, ako sc veči Število naročnikov oglašuje. Praga n- ..Veš kaj? mi je pisal unidau prijatel i/. Slovenskega, ti si gotovo tako bolj med per vimi lenuhi, kar jih nosi mati zemlja. Sej vendar veš, kako imenitna se nam Slovencem Praga zdi, ker nam vzajemnost slovanska ni samo prazna beseda. Kako jo /. drugimi Slovani, to vidiš sani. Poljaei še fcderuiisti nocoj.. biti iu med našimi bližnjimi sosednjimi brati >e vjeinajo nekteri bolj z Madjari, kakor pa z nami iu tako nam ostane samo Praga šc. »iloj, kako lahko bi nam ti (»ovcdal. kaj se kaj tam počno — da so važne reči god« , in tako vemo - in koliko bi lahko pomogel k vzajemnemu spoznanju sorodnih bratov. Sicer pa tudi ve-, .|;i je pri nas navadno bolj suhoparno in tiho, v Prarji pa -e vsak dan kaj novega in znamenitega vidi in -li.-i. s.>j 11*i vclicili mestih jc tako zmiraj kaj posebnega.'" Kos jo. da je v Pragi slehern dan kaj novega viditi in slišati. V adveutu nam je po svojem prehodu čez Niagaro v som svetu znani Blondin kozolce prebračal in zdaj pa imamo plesov in ^narrenabendov" i kakoršnih vi nimate) na kupe. Pa naj vam za te prednosti ne bo /al! Kazuu tacih in enačili reči pa je še malo da ne vsak e je kdo ustrelil, obesil, ali si zavdal, ali j»a e je v novo vnela gorečnost za olepšanje in vredno pronovljenjc staroslavne hiše Božje. Vse, kar jc nepravilnega, sc ima podreti in z novim, krasnemu zlogu primernim nadomestiti, in kar še manjka, dozidati. Vstanovljeno jo v ta namen društvo, ki nabira darove za vredno početje, ne le v denarjih, ampak tudi v>ako verstne druge prispevke, ki so se stekali pod imenom ,,bazar." To ime je sicer turško, pomenja pa lepe reči. Sošla se je v kratkem času lepa zbirka, večidel darovi ženskega spola. Da se pa mnogo verstne reči, spet ') Vera, vera! ki nekteri t>»lik-• manj imajo, kolikor liolj «t« učijo. K'l >r vr In verni.-, >Ia !>o / !»k-irjotoin inn-1 v»-čni k«lor j>o I.;k:trjot'>v > Si s<- gotovo nikoli n<' končni ia- u.csj.i itrb«;. Vr. v denar spravijo, prodajale so sc tri dni pred Božičem v dvoranah na Žotinskem otoku. Prevzele so to opravilo naj imenitneje gospe praškega mesta, večidel plemenitega rodu. Ker so znale po ženski navadi prav dobro govoriti in tudi drobiža niso nič imele, tako da, ako si kupil sraodko in dal goldinar, nisi nič nazaj dobil, in ako si kupil kaj za en goldinar in dal desetak, tudi nič: so nateržile lepega denara, nad devet tisuč goldinarjev, ki bodo precej pripomogli k pospehu plemenitega namena. (Kone<- nasl.) Maj Je Hej norega po širokem svetu* Razne novice. Novi avstrijanski poročnik baron Jož. Hiibner jc bil 17. u. m. z velikimi slovesnostmi, ki Avstrii čast delajo, v skazanje pred sv. Očeta sprem-ljevan. Ves Rim je bil na nogah in vidilo se je, da Rimljanje čislajo katoliško Avstrijo. — »Nova prosta Presse" se je prostosti lotila sv. Očeta obrekovati, da za uboge Poljake niso nič storili. »Volks-Freund" ji je naštel lepo število nagovorov in pisem sv. Očeta v prid Poljakov v malo letih in pričakuje (zastonj), da bo »nova Prosta" svojo neresnico preklicala, če resnico ljubi. Leopold II, mladi belgijanski kralj, je mož bistrega uma in praznega serca. Vse kaže, da je to res. Pervo lepo djanje je bilo , da je v začetku svoje vlade pisal Piju Ia pismo, ki je bilo samo spoštovanje in ljubezen do namestnika Kristusovega. Drugo djanje, vredno moža, ki nosi krono in žezlo, zdaj pripoveduje belgijanski list ,.Le Cherubin." Velemoži, ali da prav rečemo, pa-moži velikega Izhoda (frajmavrarji) pridejo k mlademu kralju ponudit mu »časti" in »trioglarije," s kterimi je bil ocifran njegov oče. Leopold jih fprejinc z veliko priljudnostjo, da jim pa ta-le odgovor: »Vstaven kralj stori le eno samo prisego v svojem življenji, stori jo vstavi lastne dežele." Potem pristavi s tenko zbodljivostjo: »Pustite mi, gospodje, svoje postave, ki jih še ne poznam. .lih bom zvesto preiskal ter vam odgovoril." In časti-vrcdni z Bruselja čakajo in bojo še čakali dolgo časa na odgovor Leopolda II, — pristavlja »Unita. eatt." in pravi dalje: »Narodi ne bodo imeli miru in ne prestoli varnosti, dokler se vladarji evropejski ne spreobernejo kakor, Klodovej ter sežgo kar so častili in časte, kar so sožigali. . . Kadar se bodo brez strahu vklanjali križu in veljavi naj višjih ključev, poteptali pa triogelnik in kotnik, potlej bodo v resnici kralji in očetje svojih ljudstev." V Avstrii, kakor jo znano, je trajinavrarstvo f»rcpovedano. Razveselivno je tudi, kar ima imenovani i>t iz dopisa iz Belgije, ki pravi: »Naš politiški stan se je zelo zboljšal po smerti kralja Leopolda I. Francija vr dandanašnji, da hočemo ostati Belgijani. Naš mladi kralj je čversto katolišk in posebno bistroumen. Kraljica je bila občudovanja vredna poslednje trenutke Leopolda I, ki je imel srečo, da je umeri ko kristjan. (Znano je, da trinogi trajmflvrarski so bili stražo postavili k bolniku in niso nikogar k njemu pustili, da bi ga bil na kaj ker-šanskega opomnil; kraljica pa je s silo šla k njemu tudi kraljevi rodovini pristop izsilila, iu ko je protc-stanški pastor le nektere besede rekel in odstopil, je mlada kraljica opravilo z britko martro prevzela, kralju katoliške občutke olmdovala in storila, kolikor je v tacih okolišinah premogla, in se ve, da jo je kralj v vsem poslušal in vbogal.i Revež kralj je bil od svojih mladih dni pripisan v framasonerijo, on sam pa jo je naj ojstrejši sodil. Nektere tedne pred smertjo je zmiraj obširno govoril zoper trajinavrarstvo, in naj hujše zoper italijansko trajinavrarstvo, kterega je grajal tako terdo, kakor ga vi v ,,1'nita eatt." — Na Laškem se razširja nova družba ali bratovšina za brambo sv. katoliške Cerkve (Associazione cattolieo- italiana per la difesa della liberte della Chiesa in ltalia). Cesa jc pri tolikem preganjanji in zatiranji sv. Cerkve bolj potreba, kakor čverstega zedinjenja vernikov zoper draženega in trinoškega sovražnika? Tudi Slovanom, zlasti Poljakom bi bilo treba take bratovšine zoper rusko fiošastnost in strahovitost, ki hoče s silo vdušiti kato-iško vero. Namen laške bratovšine je, zediniti v zložno djanje. vse Italijane, kteri so zvesto vdani katoliški veri in sv. Očetu in resnično ljubijo svojo domovino, ter bodo z vsimi dopušenimi in postavnimi pomočki branili svobodo katoliške Cerkve. Pomočki k temu so: časni-štvo in sploh pisanje, prošnje in pritožbe pri deržavnih oblastnijali. Družba s svojim glavnim vodjem in drugim osebstvom ima središe v Bolonji in bo imela podružnice po raznih krajih. Znati jc, da ta bratovšina se bode razpregla kakor mreža po vsi Italii, in tresli se bodo pred njo masoni in vsi cerkveni sovražniki. — Darovi za sv. Očeta. Francoski katoličani sc skazujejo prav radodarni do sv. Očeta. V Parizu, pravijo, je vsaka duhovnija eno k drugemu nabrala do ln.OCO frankov. Orleanski škof je po goreči pridigi sam nabral čez 12.1 MM> fr. V Tolozi vikši škof kacih 5U.00O fr. itd. .le pa tudi velika potreba, ker vse bremena tudi ugrabljenih dežel so na ramah sv. Očeta. Tudi na Ogerskeni se je v novo vnela velika gorečnost za darove v prid sv. Očeta. Svitli kardinal opominjajo, da naj se napravi ja in razširja bratovšina za IVtrov denar. — Mevcndorf, ruski poslanec, ki se je novega leta dan tako neobrisano vedel pri sv. Očetu, ko so jim poslanci srečo vošili, bo Rim zapustil in Vasilejkov ga bo na mcstoval. — V »novo-olikani" presrečni Toškani ,,oli kanci" mečejo skale na vozovlake, in v ravno tako »oblaženi" in »osvobodeni" Floreneii in v Torinu mečejo kamne v štacunske šipe, kterih ena stane Thni lir, iu ki tudi posestnikom oči izbijajo... Vsa svoboda j< laž, vsa olika je divjaštvo, ako ni svoboda in olik., zastavljena na podstavo sv. vere. — Frajmavrarski čas Tiiki so vsi polni želca zoper Leopolda II, mladega bol gijskega kralja, ker jih je osramotil in ni hotel reda sprejeti. (l\ c.l — Iz Rima piše dopisnik »Volksfrcundov," da s\ t)če imajo posebno skerb za katoliško časni štvo t v nasprotji z drugim dnevništvoin, ki je veči del v Cerkvi nasprotnih rokah), in pa za odrejo mla dosti. Z živo dopadljivostjo sprejemajo naznanila o vstanovljanji in razširjanji dobrin katoliških listov in tudi saiui k temu spodbudujejo... Kakor razuzdani časniki napčne misli povsod razširjajo, tako dobri dobre, in gotovo je, da katoliškemu časniku je dostikrat od perta pot, kamor ne more noben pridigar in noben katehet. Res jo, da aposteljni niso pisali časnikov, pa jih takrat tudi Neroni in Julijam pisali niso; niso pisali časnikov, pisali so pa evangelije in liste, s kterimi >o napčne misli in krive nauke zavračevali, in taki -pisi so se po vsili občinah brali ter so vernike v dobrem poterjevali. Katoliški časniki .sicer niso nc evangelii in ne apostoljski listi, vendar pa se vojskujejo za t Vrkcv in sv. evangelij, veliki iu razsvitljeni Pij IX so priznali njih djanje in prizadevanje , iu keršanske občine go tovo v svoj prid delajo, ktere cerkvene bukve in spise obilno berejo. — Iz Bosne pišejo v »Kat. list," da ondotni katoli čanje in gerki si veselo zvonove napravijajo in zvone, odkar je v drugo prišel Omer-paša v te kraje. Nekteri turčini so zavoljo tega silo razdraženi, drugi so o Bo žiču prišli v samostan minihom cclo srečo vošit. — Ko loški r. nadškot Jož. Kunszt je zraven nekih druzih od delkov zapustil polovico premoženja za mladcnško >«: meniše, ki naj bi sc v Koloči vstanovilo in oo. jezuitom izročilo; drugo polovico pa ie odmenil podporni zalogi zu več učivnih vstavov. — V Filadclfii je bila prišla anglikanskih cerkev ena zavolj dolga na boben. Katoliški škof\Vood jo kupi za 15.00u dolarov. To je strašno spčklo episkopalce, kteri urno denar z bero in jo hočejo odkupiti za 2< M«X) dol. Katoliški škof pa jim je povedal, da on ni barantač ali špekulant, temuč da je kupil cerkev zato, ker za svoje katoličane nima dosti cerkva. (K. L.i -- Umetnik Liszt je sv. Očetu poslal z Ogerskcga 2o/)0u fr-.r.kov Petrovega denara. — V Lovanii na Belgiškem so belgiški goreči škofje in drugi dobrotniki 1. 1*57 založili vstav, v kterem se odreja duhovstvo za amerikanske misijone. Ta vstav ima tri hiše iu dva obširna verta. Gojencev ima to leto 45, to je, 15 Amerikanov, 14 Nemcev, nekaj Belgijancev in Holandežev, pa enega Moravana. Znano je namreč silno pomanjkanje duhovnov po Ameriki, iu ravno to je nagnilo škofe, da so ta vstav na noge spravili. (Hlas.) Vsih svetnih kat. duhovnov na celem svetu -toje do 325,<>0O: izmed njih se jih šteje na Kvropo samo na Laškem jih je 115Ji00; Francija jih -teje ."»«>.fHm», Španija 3L'hk>, NemSko 30. minihi: ».« m m > je oo. frančiškanov, hhhi jezusovcev, • I* M H i zbi-rališ za bolnike, 5mm henediktinov, 4 uršulinarie, »fN» usmiljenih sester po pravilu sv. Karola Boromcja. (Illas.) — V Turčii, zlasti v Rumclii, zopet vre. — V poslednjih -est letih se jo mili jon ('erkesov preselilo na Turško, izmed teh jih je 3l-niti. Natolccvane pogodbe pa so prečamraste, kakor da bi se to moglo verjeti: Benedke namreč bi bile prosto mesto, kakor Frankobrod; Avstrija bi si prihranila čve-toroostrožnik (4 terdnjavej, kteri pa bi se udeležil nemške zveze i!|; druga Benečija bi se pustila Italii1! T«. — V novi Italii so zmiraj veči zadrege denarske, poli-tiške, pravniške, verske, mestnjanske. Berž ko se je undan kralj vernil domu iz Torina, je imelo ministerstvo viharno posvetvanje; vprašanje francosko, vprašanje rim sko, vprašanje beneško, in naj tehtniši vprašanje praznih denarnic — je bilo na versti. fl nit.) — V god bogo javi jen ja (ss. treh Kraljev dan j v izhodu je cerkve je imel presvitli vladika križevski Juri Šmiciklas v gerški katoliški kapeli v Zagrebu svete obrede in slavno vodokerstjo na tergu sv. Katarine, kjer je bil postavljen tudi en del ondotne posade gerško - zcdtnjene vere. (Kat. L.) — Hči grofa Jurja Appony-a, ki je ogerski judex curiae, in daje otroke izrojati pri oo. jezuitih, se je v Gradcu preoblekla za redovnico (nuno). Sv. Oče so zboru kardinalov o novoletnem vošilu govorili čez četert ure in rekli vmes med drugim: ,,Nikoli nisem potreboval bolj te podpore (hrambe sv. zbora!, kakor zdaj, ker časi se vse na huje obračajo. ('erkev je bila od svojega začetka napadana naj pervo od rimskih cesarjev, potlej od modrijanov, krivovereov, divjakov, mohamedanov, pa spet od krivovereov in never-nikov z novo steklenostjo. Ali nikoli morebiti ni bila vojska tako razdražena, kakor je sedaj. V sredi tega viharja je viditi, da Jezus spi, kakor na genezareškem jezeru. Gospoda še niso prebudile naše britkosti in naše molitve. To je menda zavolj naših grehov, ali morda, kor nas Bog hoče poskusiti in očistiti." Potom sv. Oče zaznam-nujejo žalostno stanje današnjega ljudstva, zlasti na Laškem, in kako se naj svetejši prava čednosti, pravice in vere zateptujejo. Na otoku Madagaskaru se katoliška vera zopet močno razširja. Kraljica sama dajo svojo pohčerjenko in 15 deklic naj imenitniših rodovin katoliško odrejati po bratih ss. Jožeta. — Madridski časnikarji podpisujejo za spominek g. Podro de lalloz, ki je bil čez 2<> let vrednik katoliškega lista „Ksparenza." Tudi naj bolj sovražni listi spoznavajo polno pravico in postavnost ter neomadežanost in blagodiišnost njegovo in so vdeležujejo nabiranja. Imajo že 8000 realov v ta namen. Tudi vladik Slomšek so bili nekak vrednik, in še kaj več. — Po moravskem se razširja bratovšina sv. Mihela v pomoč sv. Očetu papežu. V Drevohosticah je že 230 udov. Vsaki moli očenaš in češenamarijo na dan in plača vsaki mesec 1 kr. < Momovški vikši škof so v pastirskem listu željo razodeli, naj bi vsi verniki k ti bra-tovšini pristopili. (Hlas.) — Vse zemlje nemške zveze Štejejo 24,0*4.000 katoličanov, 20,993.809 protestantov, 44.1 raznovercev, 495.000 judov. Ako se k temu prištevajo pa še druge dežele k Avstrii in Prusii spadajoče, je število tako le: 3(5,858.700katoličanov, 29,644.000 protestantov, 6,566.000 raznovercev, 1,500.600 judov. —V Eisleben-u, rodišu Lutrovem, je bila 12. listop. posvečena katoliška cerkev. Silo ljudstva, veliko protestantov, župan in mestni starašini so bili pričujoči. — Število rimskih prebivavcov so jo lansko leto pomnožilo; bilo jih je 1. 1804 le 203.980, zdaj jih je 207.338. Med njimi jc 32 kardinalov, 33 škofov, 14*4 svetnih duhovnov, 819 bogoslovcev, 2736 mnihov, 2117 redovnic (nun), 271 živečih v vstavili ikonviktiln, liiH deklic p« od-gojilnicah, S33 dečkov in 1114 deklic po sirotišnicah in druzih dobrotnih napravah, 4S81 papeških vojnikov, 437 ne katoličanov, 4552 judov. i HI J — „Volksfreund" piše, da v ogerskem deželnem zboru v verskem oziru kalvinski živelj prevaguje. To je dobro vediti, ker iz tega se utegne pozneje še marsikaka do-godba pojasniti kakor žc dosihmal. Ta kalvinjski živelj, pravi „Volksfrd.ko tiče, omenja ,,Liberta," da v kaznovavnem zakoniku ravno tako stoji paragraf f>S, ki prepoveduje žal jen je veličanstva, kakor paragraf 51i», ki prepoveduje žaljen je zoper s ram o ž 1 j i v o s t. V velikih Petrovicah na deškem je bila 2. nedeljo po ss. 3 Kraljih keršena in obhajana 2< »letna judovska ilekliea Marija Brunerjeva. i P»lah . — Od Sumave v „Blahovčst" pišejo: Pri volitvieah v srenjski odbor je neki radikalec kričal: ,,Ne volite duhovnov in ne vradnikov!" Zgodilo se je po njegovi volji. Ne duhovni in ne vradniki niso biii voljeni . on pa se je srečno v odbor vsnoval; pa ni dočakal še perve seje ne: Umeri je zadet od mertvuda. — Veličanstvi cesar in cesarica sta bila 2*J. u. m. z velikimi slovesnostmi sprejeta v Buualizeinali kakor ti praviš, ..dvalizun" ni nič, ker ga še ni, vendar bi ga pa nekteri radi izlegli. Matikar. Kje V Stergar. V reki Litavi Matikar. Kakošna je ta pošast in komu nevarna? Stergar. To ti je novega plemena krokodil z dvema glavama; kadar bi se zredil, bi se preselil v Donavo, bi po nji gori in doli plaval, tudi po Savi in Dravi, in po vsaki strani reke bi z eno glavo — Slovane zobal, na zadnje pa Avstrijo pohrustal. Kurentov kvartir. Kje si doma, o Kurent-Pust, Ki tako gerdo imaš čeljust? — Skoz mesto pojdi in na stene paz': Doma sem, kjer je zunaj moj obraz. kakMia je \era nevernikov notega kopit«? Verujem , kar je neverjetnega. Verujem, da se godi vse brez vzrokov, da so se podobe same namalale, ure same naredile, hiše same sozidale. Verujem, da se je pervi človek sam vst varil, ali pa, da je pognal iz zemlje, kakor po dežju jurčki na pašniku. Verujem, da ni nič dobrega, pa tudi nič hudega; da ni pregrehe in ne čednosti, da je vse eno, očeta umoriti, ali ga pa rediti in iiiu streči. Verujem, da so vsi ljudje bebci, le sam jaz sem cvet vse pameti, da imam v mezincu več razuma, kakor ga je iu ga je bilo v vsili možganih človeških. In v>e to imam sam od sebe, to so moje zasluge. Verujem pa pri vsem tem, da sem živina; da se le toliko ločim od psa, da le včasi lajam, iu od mačka, da večkrat kot on praskam, in od pujsa, da se včasi postim, kadar se preveč najem. — ol—. itiriževa svoboda.! V polnem P.». stoletji, ko s-vse razlega od ,,olike„svobode," ,,napredovanja." moramo gledati dogodbe, ki nam stermenje in nejevoljo obudujejo. „Cazeta Narodova" govori o nekem tretjem ruskem ukazu, kteri veleva, da gerško s katoliško Cerkvijo zedinjeno duhovstvo helmske škofije v Podolii naj kmali prestopi k r&zkolništvu, ali pa naj deželo zapusti! — Rus se jc menda od severnih belili medvedov učil olike in svobode!! — Ubogi laški redovniki in r<-dovnicc, ktere lahunski volki preganjajo iz njih mirnega prebivališa, pošiljajo prošnje do Napoleona III z.i brambo in pomoč, Ze do 1:V» tacih prošenj je poslala „Unita catt." v Pariz naravnost v Tviljerije ali cesarski dvor. Menda .»e mora nova Italija kmali razpočiti, ki je že toliko kloštrov snedla! (Trinajstletna nevesta in vojakinja.) „Proč od iiieie-, ti živež sinerti,44 — ti posoda greha!" je odgovorila >v. Neža prokonsulovemu mlademu sinu, ko ji j«- ponujal demantov, bi>« rov, iu družili dragotin, .»drug Ženin te je prehitel, in tega jaz ljubim!" — Sto iu sto nevarnost in skušnjav jr serčno potem zmagala trinaj-t letna devica in življenje dala za Ženina, pri kterem s.-zdaj vekomaj veseli. (Človeška velikost.i Nekdo iz akademijske družbe v Parizu je zložil gred človeške velikosti od >tvarjenja do Jezus Kristusa. Ce je ta gred resnična, j<- človeški rod v velikosti slabo napredval. Po tej gredi je bil Adam 123 čevljev in palcev visok, Eva pa lis č. in i*1, p. Noe je bil že 2<> čevljev manjši od Adama, in Abraham je meril 2S pariških čevljev. Mozes je imel že le 13 čevljev. Iz tega se tudi razlaga silna moč ne kterih, n. pr. Samsona, Davida, ki je leve davil itd. llerkul je neki meril še ln čevljev; ni torej zoperna-torno, da je s toliko lahkoto opravil z nemejskim levom. iMertvija med zaiuurei. i I/. Maeon-a v južni Ameriki naznauujejo časniki, da umerje na mesec po 1«» belih, zamureev j»a po .r>«*> (?i, dasiravno ima mesto lisa in n 1 • >.< m h i prebivavcov, in njih polovica j«- belih. Čudna je tudi nezmerna mertvij i med čoriiiiui vojaki. Po (irant-ovih naznanilih je od 1 ~s.( M h > zamurskih vojakov tunerlo njih lis.miO; v bojih pa jih primeroma ui veliko padlo, i Katli. Volksztg. v Baltimori.} Ce je to res, bodo zamurci sčasoma izmerli. — (Prihodnost, i Veči del ljudi je radovednih za svojo č a s n o p r i h o d n ost; za svojo večno prihodnost se jih le malo v resnici peča. V Henedkah je bilo oo. frančiškanom sv. Frančiška „della Vigna" izročeno cesarsko določilo, da se jim po verne njih nekdanji samostan, ki je že od časa pe-vega Napoleona spremenjen v topničarsko kasarno. \ tem ko v Italii hočejo pregnati minihe že iz tnalo samostanov, ktere jim je rovarsko trinoštvo pustilo, jih cesar Frančišk Joief posaja v posest unih, ki so jih nekdanji časi poropali. Kdo ima več pravice katoliškega se klicati V (Liberta.) Samostani so pribežališa pobožnosti lik« m oiikc, kteri narod jih podira, mu gre čast, šteje „inter harbaras nationes," ali med krastovce in kosmatuhe. Slava pa našemu cesarju, kteri terdi vero, pobožnost in oliko! Kakor se v mestu Cincinati katoliško življenje oživlja, tako protestanško pojema. V mescu listopadu sklicani dogovor (konferenci ja i njih pastorjev je poterdil med velikim tarnanjem, da število tistih, ki v cerkev hodijo, se v ravno tisti meri manjša, v kteri število prebivavcev raste. Pred 20 leti je imel Cineinati 7O.0OO prebivavcev, pa je hodilo več ljudi v protestanške cerkve kot zdaj, ko jih ima 180.000. »Centralizacija" v Avstrii vedno s svojo sestrico ..germanizacijo" ali ponemčevanjem vštric hodi. (Czas.i — Pet mili jonov Madjarov, 3 milijone Slovakov: pa Slovaki ne enega poslanca v deržavnem zboru v Pešti nimajo! Lepe ti ravnopravnosti naOgerskem! — V „emi-nent" katoliški Ongarii v peštanskem zboru se je 20. pros. prederznil protestant Potay ogerskega pervoatolnika, nadškofe in škofe podpihovanja krivičiti, in katoliško ogersko duhovstvo ostudno obrekovati: in noben glas skrunivca ni zavernil! — Lepa svoboda v peštanskem zboru! — Upajo pa, da se tudi katoličani Še oglase. \Človek veliko prenese, torej serčnost!) V mestu liarisbitrgu v Ameriki živi mož, kteri je že štirikrat prišel na boben; z voza ie bil enkrat terbusnil v <»0 Čevljev globok prekop; padel je bil z okna pervega nadstropja na tla; trikrat se je bil oženil in 21 živih otrok ima na plečih, ter jih mora oreživiti; pri vsem tem pa se mu sedanjo dobo dosti dobro godi. (Bud.) (Kakor vol, tako volek.) „Budivoj" graja tako imenovane otročje plese, kteri so bili, kakor pravi, po IllCI*" d ril kun „ ...... - - » - . , . paglavstvo v vsem ravnalo po odrašeni derhali, celo pipa ali fajla se ni smela pogrešati. Zdi se nam, pravi „Bu-divoj," da odrašeni dosti norcev obrijejo pustni čas, in ni treba še otrok k temu ravnati. O tej priliki ne smemo zamolčati tudi vošila zastrau slovenskih čitavnic, v kterih se s plesom čedalje bolj lomasti in bode to kodercanje kmalo ena glavnih nalog slovenske olike. Zadnji in naj zadnji čas je namreč, da naj se denarnica plcsavska loči v č i-tavnicah od druzih potrčb, in plačujejo naj Kako pač Čudno je, da se je za tako očitno pravo reč treba s tolikim trudom vojskovati! Iz Zagreba. V zagrebškem zboru je sprejeta ad-resa do sviti, cesarja, kakor jo je zložil dr. Rački. Sladko Ime Jeius. Ime sveto sladko tvoje, Jezus, o Zveličar moj! Naj proslavlja serce moje In narodi vsi z menoj. — V svetem raju vsi duhovi Vse izvoljene verste, Po obnebju vsi svetovi, Naj slavijo vedno Te. Kakor solnca temo nočno V jasni dan spreminja bliš; Tako Ti Ime mogočno! Verne serca razsvitlia. Ti v težavi in britkosti, Ko nas skuša pekla moč , Si, o Jezus, vir sladkosti , Našim dušam svit in moč. Oj Ime presiadko — milo! Si v rešenje dano nam. Zvezda upa, tolažilo Vsim spokornim grešnikam; Ti si slabim poterjenje, Ti pravičnim sladki raj, Ti si pot jim v življenje In plačilo vekomaj. — V strahu svetega spoznanja Vse naj moli in časti, Ter ponižno se uklanja, Tebi , stvarnik vsih stvari! Ime Tvoje naj češeno Bode vedno in povsod. ,.Vse po Tebi ie storjene," Ti vesoljstva si gospod ! Toraj večna čast Ti bodi, Ime sladko, Jezus moj! Vse stvarjenje, vsi narodi Naj Te ljubijo z menoj. — Ti pa, o Zveličar vpiši V serca vsih kristjanov se, Ha vsi v rajskem presvetiši Vekomaj slavimo Te! Fr. 8 i I ▼ e 11 e r. Troje rožic, kterih pervo vsadim na grob svojega blazega očeta, dugo na gr<.l» svoje kaj dobre matere, tretjo pa na grob svojega nar Ijuhaega brata. Seree boli, mi tožno bije, V solz&h prebritkih se topi, •vane otročje plese, kteri so bili, kakor pravi, po i stih v navadi, zdaj pa so se mestnjani v tej reči zmo-ili in take napake odpravili. Preseljujejo pa se na netc in tu še le prav udclujejo. V Litvinovicih se je ■ j___»__; .1___l___i! ../.i/. >.!n.< Ker grob očeta, mater krije, Tud brata mi več tukaj ni. — Oh smert nemila, kaj si strila! Očeta tako blazega, In mater dobro poko>ila, Mi vzela brata ljubega! Pa volja večnega Očeta Čenena bodi vekomaj ! Sej tudi njim je bila sveta, In upam: ključ v sveti r^j. Darujem vender jim aolzice, Ljubezni darek zadnji ie, — Posipam njim ua grob cvetlice. Prič'joče »poininičice. V uelieški dom zdaj vas /ročujem . Preserčno veselite se! In ko vas dosti oplaknjeni, Za »abo privabite me! Naj vera, upanje ljubezen Na tihem grobu rastejo, Hladijo serčno mi bolezen, Ookler se spet ne vidimo. Juri Pa l a ver. MPuhorske spremembe. ljubljanski škofii. Senpet e rska far a v za ples posebej le tisti, kteri ga hočejo imeti, je rrtZp. jO. pros. — Lokalija Duplje je po tako da drugi udje ne bodo s tem nikakoršnega deležia z izpraznjena in 1<. u. m. razpisana. imeli, kar sc jim rado očita in je tudi pri mnozih vzrok, y lavautinski »kotli. C\ gosp. Krist. Kandut, da nc pristopijo, ali pa da odstopijo. Is Ljubljane. Včeraj je bil pokopan dobro znani prof. v pokoju gosp. Janez Pogorelec, ki naj bode vsem prijatlom, zlasti pa njegovim učencem v pobožen spomin priporočen. Iz Prage smo zvedili, da g. Gerbec se neča veliko s cerkveno godbo, je posebno priden ter dela skorej noč in dau. Tudi g. Ant. Ilajdrih ves gori za svojo umetnost. tiospod Ncčasek je sicer postelji ubežal, •oda iz sobe ne more. Veliko jo preterpel v bolezni. — V si ji dež. zbora 2f>. u. m. je komaj komaj z enim glasom zmagal Blciucisov mila iu ine« pred vsem svetom pravični dr. •redlog, da hlovcnsina ne bode nadalje kakor a beračica v šolali svoje lastne domovine. špiritval v semenišču, je postal konzist. svetovavec; prestavljena sta gospoda kaplana: V al en t. S tipi o vse k v Rajhenberg, in Mih. Bauiukircher v Selnice. Vogororl z gg. (iopisornrei. (». Ant. SI.: Listi so zopet poslani; ako dvojne dobite, pršimo, jih nazaj. — (i. Vode: Poprašajte na pošti, ker list je bil poslau če se ne dobi, se Vam bo Še epkrat poslal. — Akad. dru ntvu na H.: Se bode zgodilo. — O. J. iJeb. v Št. V.: Listi za Ant. P. so bili že po dvakrat poslani, pri odpravništvu ni vzrok, ak>. ne pridejo; blagovoliti poprašati na pošti. — BI. g. vit. J v Gradcu: llaiiica naročena, ostanek smo Vam po poŠti poslali. — t«. A. K. v T: Mož beseda! bode vselej prav po volji. — O. M. v P.: lako prav. in lepo! Bog plati. — Opazka: Mili darovi prihodnjič.