Acrocephalus 23 (110-111): 1 – 4, 2002
1
Acrocephalus – mednarodna ornitolo{ka revija
za jugovzhodno Evropo in vzhodno
mediteransko regijo
Acrocephalus – international ornithological journal for
Southeastern Europe and Eastern Mediterranean region
Kaj pomeni prevzeti uredni{tvo revije Acrocephalus danes, ko se pi{e leto
2002? Zlasti veliko odgovornost, saj prevzemam v roke orja{ko dedi{~ino
svojih predhodnikov, Iztoka Geistra in Boruta [tumbergerja, dveh velikanov
slovenske ornitologije. Pod Geistrovo taktirko se je Acrocephalus leta 1980
rodil, do`ivel krst in potem od mladostni{kega obdobja prerasel v klju~ni
element slovenske ornitologije, katerega ~ast in slava sta prodrla tudi onkraj
meja Slovenije. O tem pri~a nemalo citatov v tuji ornitolo{ki literaturi,
vklju~no z velikimi deli o evropski avifavni, kot sta Cramp (1986 – 1994) in
Glutz von Blotzheim & Bauer (1987 – 1997). [tumbergerjevo obdobje je za
revijo pomenilo tako oblikovni kot vsebinski preporod. Revija je postala
mednarodna, z mednarodnim uredni{kim odborom, in dobila nov obraz,
primerljiv z vodilnimi revijami ornitolo{ke znanosti. Poleg slovenskega je bilo
z uvedbo angle{kega pisanja, jezika sodobne znanosti, mogo~e v reviji objaviti
nekatera znanstvena in strokovna dela tujih avtorjev (KMECL 1999), naboru
nekaterih na{ih izvrstnih recenzetov pa so se prikju~ili {e tuji, med njimi tudi
ugledna imena evropske ornitologije. [tumberger je svoje delo opravil izvrstno
in v ~ast mi je bilo, da sem mu lahko pri tem stal ob strani kot sourednik.
Danes sva vlogi zamenjala, in sam kot urednik in Borut kot nekak{na
urednikova desna roka bova Acrocephalus razvijala v za~rtani smeri. V reviji
bomo zbirali rezultate ornitolo{kih raziskav JV Evrope in vzhodno
mediteranske regije, ki je ornitolo{ko slabo raziskano pa vendar zelo zanimivo
in pestro obmo~je, in jih predstavili v ~imbolj znanstveno–strokovno korektni
in ~isti lu~i. Temu na~rtu stoji ob strani odli~na ekipa prenovljenega
uredni{kega odbora z uglednimi znanstveniki in strokovnjaki, zbranimi iz
razli~nih evropskih dr`av: Slovenije, Hrva{ke, Mad`arske, Avstrije, Nem~ije,
Italije in Velike Britanije. Sedanji sestavi so se z leto{njim letnikom pridru`ili
{e Luka Bo`i~, dr. Anton Brancelj, Janez Gregori, dr. Gordan Luka~, prof. dr.
Roger H. Pain, assoc. prof. dr. Jenö J. Purger in prof. dr. Kazimir Tarman. Tako
dosedanjim ~lanom kot novim ~lanom uredni{kega odbora se ob tej
prilo`nosti iskreno zahvaljujem za izkazano podporo in pripravljenost
sodelovati pri nastajanju revije. Hvala! Delo pri njej pa je danes zaradi novih
konceptov postalo tako obse`no, da je za eno osebo `e prakti~no neobvladljivo.
Zatorej sem v o`jo uredni{ko ekipo urednika in sourednikov povabil {e dva
zanesenja{ka sodelavca, mag. Bo{tjana Surino kot sourednika in Andreja Figlja
kot tehni~nega urednika. Za izpeljavo velikih projektov mednarodnih
razse`nosti pa seveda tudi to ni dovolj. Potreben je {e izdajateljski aparat, se
pravi Dru{tvo za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife
Slovenia), ki skrbi za vse druge aktivnosti. ^eprav nevidne, so izredno
pomembne za nastajanje in kontinuiteto revije, od naro~ni{kega servisa,
distribucije pa do finan~nega vodenja. Za vse to bo potrebna velika pomo~ in
sodelovanje pisarne DOPPS in njenega direktorja Toma`a Jan~arja, ki mi je
kot novemu uredniku obljubil vso podporo, za kar se mu iskreno zahvaljujem.
Revija namre~ ni namenjena le veselju posameznikov, ki u`ivamo v
raziskovanju ptic in pisanju ~lankov, je strokovni obraz in argument dru{tva,
Acrocephalus 110 - 111.qxd  19.12.2002  11:02  Page 1
Uvodnik / Editorial
ki ga zaradi svoje mednarodnosti in strokovnosti ne ka`e kar tako prezreti.
Pojdimo zdaj {e k pticam, osrednji temi, ki se je lotevamo. Po poti, za~rtani v
letu 2000, ko smo si v uredni{tvu zadali smeli cilj o pticah JV Evrope in
vzhodno-mediteranske regije ([tumberger 2000a), smo `e za~eli stopati. V
samo dveh letih nam je uspelo v reviji objaviti prispevke o pticah iz 11 dr`av:
Slovenije, Hrva{ke, Makedonije, Bolgarije, Gr~ije, Mad`arske, Avstrije, Italije,
Omana, Maroka in Tur~ije, s pri~ujo~o {tevilko pa se je seznamu priklju~ila {e
^rna gora. Acrocephalus tako danes ni le dru{tvena revija, njegov pomen v
ciljni regiji se {e krepi ([TUMBERGER 2001a). Ptice Balkana in JV Evrope so bile
za mnoge raziskovalce velik iziv. Najpomembnej{a raziskovalca, ki sta prodrla
v ta svet, sta bila Othmar Reiser s svojo Ornis balcanica (Reiser 1984 – 1939)
in Sergej D. Matvejev s svojim Pregledom faune ptica Balkanskog poluostrva
(Matvejev 1976). Seveda je na obmo~ju delovalo {e veliko drugih
raziskovalcev, katerih pomembni prispevek je zbran v `e omenjenih velikih
delih evropske avifavne, pa vendar najnovej{i evropski ornitolo{ki atlas
(Hagemeijer & Blair 1997) {e vedno razkriva velike bele lise na tem obmo~ju.
@e v zadnjih dveh letih [tumbergerjevega Acrocephalusa smo bili pri~a nekaj
odkritjem, ki so pomemben prispevek k poznavanja avifavne JV Evrope. Taka
je bila opredelitev raz{irjenosti in gostot koza~e Strix uralensis v Sloveniji
(Miheli~ et al. 2000), odkritje gnezdenja sredozemskega galeba Larus
audouinii v Jadranu (Rubini~ & Vrezec 2000), status cevonoscev
Procellariiformes v Jadranu (Stip~evi} & Luka~ 2001), odkritje zgodovinskega
pojavljanja klav`arja Geronticus eremita v zgornji jadranski regiji (Perco &
Tout 2001), ugotovitev raz{irjenosti in gnezditvene biologije bele {torklje
Ciconia ciconia v Sloveniji (Denac 2001), status kraljevega orla Aquila heliaca
v Gr~iji (Sakoulis 2001), podatki o raz{irjenosti zakrinkanega srakoperja
Lanius nubicus v Makedoniji (Velevski 2001) in nenazadnje dokazi o {irjenju
gnezditvenega areala travni{kega vrabca Passer hispaniolensis vzdol` Jadrana
(Rubini~ 2001). Dovolj argumentov za nadaljevanje skupnega dela.
In vrnimo se {e k Sloveniji. [e vedno bomo objavljali prispevke v sloven{~ini,
vsi prispevki brez izjeme pa bodo opremljeni s slovenskimi povzetki. Nadaljnji
razvoj slovenskega strokovnega ornitolo{kega izrazoslovja je tako zagotovljen.
Toda ali je zagotovljeno tudi nadaljnje raziskovanje avifavne Slovenije? To je
odvisno predvsem od vas, dragi ~lani Dru{tva za opazovanje in prou~evanje
ptic Slovenije, ki ste gotovo najve~ji ornitolo{ki raziskovalni stroj v Sloveniji,
sposoben opraviti celo tako velike in zahtevne raziskovalne projekte, kot je bil
denimo popis ptic Kozjanskega regijskega parka (Jan~ar & Trebu{ak 2000) ali
popis kosca Crex crex (Trontelj 2001), da o zimskih {tetjih sploh ne govorim
([tumberger 2000b & 2001b). Kljub temu pa so nekatere ptice, kjub svoji
ogro`enosti, {e vedno ostale neopa`ene. To so zlasti ptice nevodnih habitatov,
ki smo jih ornitologi v preteklosti kar nekako zanemarjali. O tem pri~a pregled
statistike 100 {tevilk Acrocephalusa (Tome 2000). ^e si ogledamo za primer le
nekaj vrst iz seznama vrst z visokim dele`em evropske populacije v Sloveniji
(Hagemeijer & Blair 1997, Vrezec 2000), nam bo to takoj jasno. O vrstah,
kot so planinska kavka Pyrrhocorax graculus, krekovt Nucifraga caryocatactes,
slegur Monticola saxatilis, kotorna Alectoris graeca, gozdni jereb Bonasa bonasia,
sokol selec Falco peregrinus, triprsti detel Picoides trydactylus, podhujka
Caprimulgus europaeus, ~e na{tejem le nekatere, ni {e nikoli v ve~ kot 20-letni
zgodovini Acrocephalusa tekla beseda v kakem samostojnem ~lanku; v
obse`nej{ih avifanisti~nih pregledih smo lahko prebrali le nekaj skromnih
navedkov ali ornitolo{kih bele`nic. V svojem prvem uvodniku je [tumberger
2
Acrocephalus 110 - 111.qxd  19.12.2002  11:02  Page 2
Acrocephalus 23 (110-111): 1 – 4, 2002
3
(2000a) izpostavil, da je konec zgolj favnisti~nih bele`enj vrst in da je ~as za
temeljitej{e in na~rtovane raziskave, osredoto~ene zlasti na posamezne vrste. Z
Acrocephalusom Geistra in [tumbergerja smo razre{ili marsikatero ornitolo{ko
uganko, ~aka pa nas {e precej dela. [e k sre~i, da so nam ptice v veselje in radost
in da nas delo z njimi popelje v precej nenavaden pravlji~ni svet, v katerem se
modrost in estetika prepletata v najlep{i lu~i. Pomembno je, da spoznanja, ki
smo se jih nau`ili v tem svetu, delimo tudi z drugimi. Vsakdo, ki zvedavo stopa
v ta svet, bo lahko odstrl del~ek tan~ice, ki nam zastira pogled na resnico
narave. Z zdru`evanjem na{ega znanja bo odgrnjeni ko{~ek tan~ice ve~ji, na{
pogled pa jasnej{i. Znanje lahko zdru`ujemo le prek zbranih zapisov. Z zapisi
pa ne smemo odla{ati, saj je spri~o nara{~ajo~ega ~love{kega pohlepa ta
pravlji~ni svet, ki ga tako obo`ujemo, vse manj{i in bornej{i. Za u~inkovito
varovanje in negovanje tega sveta pa potrebujemo znanje. Imamo izjemnega
zdru`evalca znanja, revijo Acrocephalus, v uredni{tvu pa bomo skupaj s
kakovostnimi recenzenti poskrbeli, da bodo sporo~ila spoznanj jasnej{a in
strokovno korektnej{a. Napolnimo ~a{o nesmrtnosti!
Al Vrezec
Literatura
Cramp, S. (ed.) (1986 - 1994): The Birds of Western Palearctic. Oxford University Press,
Oxford.
Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in raz{irjenost bele {torklje
Ciconia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-103.
Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1987 - 1997): Handbuch der Vögel
Mitteleuropas. Aula-Verlag GmbH, Wiesbaden.
Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding
Birds. T & AD Poyser, London.
Jan~ar, T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka.
Acrocephalus 21 (100): 107-134.
Kmecl, P. (1999): Acrocephalus na pohodu. Acrocephalus 20 (97): 165-166.
Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. Conspectus
Avifaunae Balcanicae. Srpska akademija nauke i umetnosti, Beograd.
Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v
Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22.
Perco, F. & P. Tout (2001): Notes on recent discoveries regarding the presence of the
Northern Bald Ibis Geronticus eremita in the Upper Adriatic Region. Acrocephalus
22 (106-107): 81-87.
Reiser, O. (1894 - 1939): Materialien zur einer Ornis balcanica. Bosnisch-
Herzegowinisches Landesmuseum in Sarajevo, Annalen des naturhistorischen
Museum in Wien, Wien.
Rubini~, B. (2001): [irjenje severozahodne meje gnezditvenega areala travni{kega
vrabca Passer hispaniolensis vzdol` jadranske obale: kako se vede nova populacija v
hrva{ki Istri. Acrocephalus 22 (109): 207-211. 
Rubini~, B. & A. Vrezec (2000): Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull
species in the Adriatic Sea (Croatia). Acrocephalus 21 (102-103): 219-222.
Sakoulis, A. (2001): The status of the Imperial Eagle Aquila heliaca in Greece.
Acrocephalus 22 (106-107): 105-108.
Stip~evi}, M. & G. Luka~ (2001): Status of tubenose seabirds Procellariiformes
breeding in the eastern Adriatic. Acrocephalus 22 (104-105): 9-21.
[tumberger, B. (2000a): Sove – pred jubilejem revije Acrocephalus in po njem.
Acrocephalus 21 (98-99): 1.
[tumberger, B. (2000b): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji.
Acrocephalus 21 (102-103): 271-274.
[tumberger, B. (2001a): @elezni vrabec. Acrocephalus 22 (104-105): 1-2.
[tumberger, B. (2001b): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji.
Acrocephalus 22 (108): 171-174.
Acrocephalus 110 - 111.qxd  19.12.2002  11:02  Page 3
Uvodnik / Editorial
4
Tome, D. (2000): Sto {tevilk Acrocephalusa. Acrocephalus 21 (101): 173-176.
Trontelj, P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no
stabilno populacijo. Acrocephalus 22 (108): 139-147.
Velevski, M. (2001): New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in
Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula.
Acrocephalus 22 (108): 159-161.
Vrezec, A. (2000): Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji. Acrocephalus 21
(102-103): 241-248.
Acrocephalus 110 - 111.qxd  19.12.2002  11:02  Page 4