Glas KRANJ, 30. MARCA 1956 LETO IX. — ST. 26 DIN 10 — J ■ • a J a : Gorenjokl tlak / Ureja: tt™»đni6hi odbor / Odgovorni urednik: Slavko Dežnik Vala!, uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek ln petek / Naročnina: letna •00, polletna 809, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Girtiiske S *Hupščlne Gosiinshe %bo v niče okraja Kranj Lansko leto za 17,6 odstotkov povečan promet z jestvinami Investicijski krediti potrebni pred veliko sezono - Skupinskemu turizmu tudi v prihodnje vso pozornost - Nagrajevanje in vzgoja - dva vatna problema . Bled, ». marca. Danes Je bil na Bleda 4. občni »bor na Gorenjskem naj bi to izva- tične organizacije in društva. Gostinske zbornice okraja Kranj in prvi občni zbor, odkar sta Jal* že v predsezoni. Tudi »so- Ko to poročamo, se občni *e gostinski zbornici okraja Kranj ln Radovljica združili. Ra- cialmega turizma« ne gre za- zbor Gostinske zbornice še na- *en 176 delegatov so se občnega zbora udeležili predstavniki nemarjati. V prihodnje naj se daljuje. republiške gostinske zbornico ter Okrajne trgovinske zbornice. ns bi vec dogajalo, da bi bili A. Med navzočimi jo bil tudi predsednik ObLO Bled tov. Kapus. nekateri hoteli, zlasti na Bledu, v predsezoni zaprti. Primer: 34 Nekoliko skrajšano poročilo ojev jestvin, kar vsekakor ne gostov iz Munchena ne bo pri- delu zbornice od združitve do predstavlja ugodnega odnosa. ^0 na ^e ^er ^ vgj občnega zbora je podal pred- Se bolj nestvaren odnos med hoteli, razen hotela'»Lovec« za- •ednik tov. 2akelj. Iz njegovega prodanimi alkoholnimi in brez- pr^j< Poročila je bilo razvidno, da se alkoholnimi pijačami pa je sko-je vrednostni produkt gostin- raj v vseh občinah kranjskega skih podjetij na Gorenjskem v okraja. Unskem letu glede na leto 1954 Zaradi tega je skupščina ugo-Povečal za 8,2%. Odnos med tovila, da je dolžnost vseh čla-nrano in prodanimi alkoholni- nov zbornice, da nadaljuje borko h!3!3^ l?«ieJf£2abele" b° p^^f^n^evanju, aaj bodo in t^ImiTk^o m da so v lanskem letu bele- s tem pridobill na ugledu, hkra- , t Nemaio važna 1e vložila gostinska podjetja 17,6% tl pa bodo povečali tudi promet, f9* „ Nemalo razna je vzgo Povečanja prometa v hrani. To- Razprava na skupščini je bila, * *o«tin»kega kadra, katerega da ta odnos še nikakor ne za- iah,ko rečemo, precej živahna. e a^°'^\n^ b° dovoljuje. V letu 1955 je bilo povzemamo nekaj ugotovitev iz imel hlapčevskega in klečepla VOLITVE V »Iskri« so v sredo volili Delavski svet Prodanih v vseh gostinskih razprave' Podjetjih za 624 milijonov di- Zbnj direktor Doma na j._ narjev alkoholnih pljac, med- Eerskem. Investicijski kreditl bi tem ko je bilo prodane hrane ge morali dodeljevatl gostjnskim Z zasedanja občinskega ljudskega odbora Domžale Zbori uolioceo u maju Pred dnevi je bilo 7. redno zasedanje občinskega ljudskega sprejeli, ker bodo verjetno odbora Domžale. Z ozirom na to, da še nI sprejet letošnji enotna za vso republiko. Kakor zvezni družbeni plan, so odborniki na tej seji obravnavali in odlok o formiranju svetov po- potrdill plan začasnega finanslranja občinskega proračuna za trošnikov, je tudi odlok o for- II. tromesečje 1956. Ker tudi še nI znana udeležba (participa- miranju kreditnega sklada za cija) na davkih, so odborniki poudariti, da je treba Izdatke zidanje stanovanjskih hiš za predvideti samo za najnujnejiepotrebe. Za obdobje II. letošnje domžalsko občino zelo pomem- ga tromesečja so določili za iz-datke znesek 21.562.000 dinarjev, ben, ker se bo s tem om. ^očila Zatem so odborniki sprejeli izglasoval odlok o formiranju ^ ijffSffi *rad"Ja stanovanj, skih turistov. Pri tem naj bi .po- dva odloka. Na predlog gospo- svetov potrošnikov za posloval- Kunčlč, direktor »Park« hotela Bled: Več pozornosti bo treba posvetiti sistemu nagrajevanja v gostinstvu. Prav tako je zelo važno vprašanje ureditve odnosov med sezonskimi gostin nega odnosa zlasti do inozem- magalo tudi vse množične poll- za skoraj 430 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je bilo podjetjem veliko pred sezono. Sedanje nejasnosti, ki nastaja- darskega sveta je ljudski odbor niče trgovinskih podjetij »Napredek« in »Planina«. Za tem je ljudski odbor sprejel tudi začasna pravila o pravicah in brezalkoholnih pijač v lanskem J zy&z[ g nft Uvajo Pr0dani?. Va S "god"0 na "Porabo sredstev, milijonov dinarjev. Prodaja Tud{ glede obdavčenja za izda- hrane v gostinskih obratih, zla ttl v zasebnem sektorju na Bledu, ni šla v korak z vrednostjo prodanih alkoholnih pijač. Tako je 8 zasebnih gostinskih kal0 "v propagandni'sklad, obratov na Bledu prodalo v lanskem letu le za 5.000 dinar- janje tujskih sob pri zasebnikih bo treba nekaj urediti. Ta obdavčenje naj ne bi bilo preveč občutno in naj bi se ste- Vditev svetov Potrošnikov v Tržiču Brio, Hotel »Zlatorog« Bohinj: Zbornica naj sprejme sklep, da se proti članom, ki ne plačujejo redno članarine zbornici, energično ukrepa. Jurjevič, predstavnik Republiške gostinske zbornice: Go- Dmžbeni načrt Železarne Jesenice ▼ razpravi Predvideno povečanje proizvodnje za 1,5% To dal jo bil r Železarni Jesenice r razpravi predlog družbenega načrta za tekoče leto. Predstavniki podjetja s člani obratnih ln osrednjega delavskega sveta, resno razpravljajo o predlogu družbenega načrta, ki ga bodo dokončno sprejeli aa onem prihodnjih zasedanj Delavskega sveta. Predlog predvideva zvišanje niške železarne pa bo predvl- proizvodnje za 2.987 ton, kar doma povečan za 3.645 ton, tako pomeni 1,5% povečanja v odno- da bo znašal 7.200 ton. Izvažali ■u na lanskoletno skupno pro- bodo v 16 prekomorskih držar, primanj kuje. V nadaljevanju so odborniki obravnavali vlogo Kmetijske zadruge v Trojanah, ki je prodornostih svetov potrošnikov. Za iz,d*%<****» 5?^? m«^„h„ „ «*.;..»„j-i4 i j! nja za izvrševanje gostinskih Nadalje so obravnavali in spre jeli odlok o formiranju občin akega kreditnega sklada za zi uslug. Pri tem je ljudska odbor ugotovil, da ta KZ ne opravlja m«ari%Ptrc pikarije8 voUJo"* ^a"^£. "nafnavež^o Predvideva tudi povi- predvsem v države Bližnjega, STtrfSkl^občanf Udeležba je tesnejše stike z ljudskimi od- Sanje .kupne blagovne proiz- *T«**W. *-JSSS^SS^ doslej bila ponekod kar zadovoljiva, za nekatere prodajalne danje stanovanjskih hiš. Pravdi 8V°je prave ker se kreditnega sklada sicer še niao (Nadaljevanje na 2. strani) O delu Sveta za komunalo tržiške občine le ziBiiarjali ureditve mesta O čem so razpravljali te dni na seli Sveta za komunalne zadeve? Nekateri delavci želijo graditi jeve ceste do Rotarja Okrajni bor7Jpri" nMtavitvT vodilnega vodnje za 894 ton ali 0,5%. Ko- Severne in Centralne Afrike ln lastne hišice in Svet je sklepal ljudski odbor bodo ponovno o-kadra v gostinstvu, saj je od llčinoko pa je predlog družbene- Južne Amerike. o tem, komu naj se dodeli atav- pozorili na nujnost popravila odnosno" mesnTcTe na notrc^nJkov tega r marsičem odvisen uepeh ga načrta enak lanskoletnemu Četudi so lansko leto v 2e- bišče in kje Izpopolnili so ob- opornih zidov okrajne ceste v nT bUo naToltveWe w m- poslovanja. le. da predvideva povečanje lezarni mnogo gradili, je pred- finsko komisijo za izdelavo Bistrico. Ce se cesta tam zruši *1&™™£'$"oJTl. Potočnik, Putalk LJabljana: proizvodnje izdelkov za potrebe videna Precejšnja gradnja tudi J^^J^J^*^ L*^'*™*** te**° 8trU" v naprej omalovaževali pomen Skupinskemu turizmu naj se širok, potroinjo, fine pločevine etos Predvidevajo dokončno J* Jg^^f ^5re*»PS ™ E5? ^ Znat" »vetov, ali se ljudje tako malo tudi v prihodnje poavetl vsa tor proizvodnje predelovalnih ureditev ,v^arne tanke ploče- ° ^re^'Jf *> Pr^^1" J* JS^SK del J?aseliJ ot>" Kanimalo? J, nazornost Gostinska podjetja obratov. lavo« proiavodov e^- vine, predelovalnih obratov, to- razvo turizma je razpravljal čine pa bo odrezan od Tržiča za ' ' u^""* " pilndce, novih naprav za izdela- omenjeni svet. Uprava cest bo dolge tedne. vo patentiranie žice, postavitev let°s zavarovala cesto Križe— ' novega reverzirnega ogrodja za Pristava-Tržič proti prahu. Ve- ^r^f6?11^ oM'ne Lovro cf" hladno valjane trakove itd. Pri- UM množiine peska že dovažajo r"'J^, jev Prisostvoval seji je pravili bodo tudi vse potrebno na kolodvor v Križah. Zaradi ^ako 8e. ^ ^a ^ta za akorajtojo izdelavo tranafor- pomanjkanja sredater za tedaj "^^^ ^fan^ "edUev v matorske pločevine, posvetili ni upanja, da bi se rekon- «g« ■.9^f1° B« \* ****** posebno skrb raziskovanjem struirala ljubeljska cesta od ^P°- *£*l l*Uh kvalitete plemenitih jekel, ne- Ljubelja preko Tržiča do Na- J™^8,1? ^^"^ rjaveče pločevine, bele pločevl- klega. Tržičani in tujci bodo *• ^""^fL^Tf*1 Je na ne itd. Za plinske generatorje veseli, če se cesta vsaj toliko t^^*™&** *° Tr" in kalorično centralo bodo aku- uredi, da ne bo jamasta. J3"J* VBak k?,tiCek v me- šaU uvesti uporabo manj kvali- V bližnjih tednih bo občina V opremljen, tetnega premoga itd. O vsem začela s prelaganjem ceste od Nato se je v svetu razvdla sitem razpravljajo danes na sin- Dovžana proti Kilarju na Can- ^ka razprava o ureditvi javnih dikalnih sestankih in na zase- karjevi cesti. Cesta bo vodila Prostorov. TežkoČa pa je z ljud-danjdh Delavskih svetov, da bo- skozi Kilarjev kamnolom in bo mi> ki hočejo po vsej sili imeti do predlog družbenega načrta 60 cm višja kot dosedanja, da vrtičke med hišami. Tako bo podjetja čim bolj proučili in s se omili klanec. Prav tako bo ena stranka imela fižolove prek-popravki ter dopolnili sprejeli, pločnik podaljšan od Cankar- iJe iz zaman j a, druga iz leskovih palač, vsak vrtičkar bo imel drugačno ograjo okoli svojega vrta. Občina ima na razpolago dovolj vrtov, ki jih rada daje na razpolago interesentom. Toda med novimi hišami, tako ob Cankarjevi cesti kot na Ravnah in zgornji pilarni, se naj napravijo javni nasadi in parki. Nekateri ozkosrčni ljudje bodo sicer ugovarjali, toda Tržičani ne smejo več pustiti, da bi bili glede parkovne ureditve na zadnjem mestu v Sloveniji. Mala Kobarid ali Črnomelj, ali Vele-njo niso od tujcev toliko obiskovani kraji, kot je obmejni Tržič. Občina naj vrtičkarjem odmeri primeren prostor, med novimi hišami pa naj se urede javni parki. Svet za komunalo je sklenil tudi ukrepati proti hišnim lastnikom in strankam, ki mečejo smeti v strugo Bi-Valjar v jeseniški železarni strice. J. V. OBRAZI IN POJAVI Kdo so ti ljudje Letošnji občni zbori osnovnih organizacij dejatva, da bodo lato« kmetje ▼ fcranjakem SZDL so pokazali, da se je ta naša množična okraju (ki obsega bival kranjski in radovljiški politična organizacija akoraj povsod precej okraj), plačali kljub vsem taksam ln davkom, okrepila in začela z aktivnim delom. Vanjo .o manj davka, kot ao ga 1954. leta plačali kmetje »e vključdli novi člani. Predvsem na podeželju samo v bivšem kranjskem okraju, »e je Socialistična zveza močno uveljavila. V Kljub temu ponekod uspevajo. To s. je od- času občnih zborov je naraslo število članetva razilo tudi na občnah zborih. Občne zbore na za približno 1000, predvsem kmetov. Ustanovijo- Trati pri Loki, v blejski občini, v Ziganji vasi, nih je bilo 7 novih osnovnih organizacij. v tržaški občini in r Voklem ao kmetje bojko« To je vsekakor uspeh. In ta uspeh pomeni, tirali, da se je kljub najrazličnejšim prišepetovalcem Toda, kakšni to U ljudja, ki bi radi ribarila tudi na naši vasi nekaj premaknilo. Vse bolj r kalnem? raste spoznanje, da posamezno kmečko gospo- Poglejmo r Voklo. Tam je bil pred dnevi darstvo in kmetijska proizvodnja nasploh, ni sestanek upravnega odbora zadruge, ki naj bi nekaj zaključenega. Uspeh kmetijske proizvod- pripravil občni zbor. To priložnost so nekateri nje in posameznega kmetovalca je odvisen od izkoristili, da bi dald duška svojemu besu do Uspeha našega celokupnega gospodarstva in je novih predpisov v kmetijstvu, nejgov sestavni rtei Razvoj proizvajalnih sil Ne bi navajal nesramnih izrazov, s katerimi terja nove proizvodne odnose. Na fevdalno raz- ao blatili našo družbeno ureditev. Ustavil bi se drobljenih, naturalnih proizvajalnih enotah, ne rad le ob zanimivi ugotovitvi. Voklanski zamore j o rasti novi družbeni odnosi! družniki namreč zelo slabo gospodarijo. Cela Zato sprejemajo taki kmetje vse ukrepe v vrsta napak je, o katerih bi se bilo dobro po-kmetijstvu kot del naporov za uveljavljanje govoriti. Toda obnje se niso spotaknili. Nobe-novih proizvajalnih odnosov. Samo s skupnimi den se ni vprašal, od kod velike izgube pri napori bo mogoče prebroditi zaostalost in zbolj- posameznih odsekih. Te niso nastale zaradi po-Šati življenjske pogoje na vasi. speševalne službe, marveč zaradi slabega gospoje jih pa seveda nekaj, ki drugače sodijo o darjenja. Strojnik je za izposojanje strojev za-novih ukrepih. Oni vidijo predvsem sebe. Drugi računal celo več, kot je bila določena tarifa, in celotna družba jim niso mar. In prav zato, Vendar ga ni nihče poklical na odgovornost za ker vidijo samo sebe, jim nova smer razvoja tako početje. v kmetijstvu ni po godu. Oni bi še vedno radi Tipičen primer, kam se pride, če vsak gleda vse zase in sami — na račun drugih seveda. le nase! Z gesli o skrbi za kmeta, ki je baje »na robu Občni zbori Socialistične zveae pa so kljub Propada«, poskušajo dobiti na svojo stran vse vsemu pokazali, da se da kolo našega razvoja kmetovalca. Pri tem gredo seveda molče mimo vrteti 1. naprej. ABC 8812 E4 TE DM PO SVETU Ze prejšnji teden, v petek, 23. marca, so svečano proglasili novo republiko v Aziji — Pakistan. Ta mlada država se je pojavila na političnem zemljevidu sveta 15. avgusta leta 1947, ob razdelitvi indijskega pod-kontinenta. Po številu prebivalstva je sedma največja dr-1 žava na svetu. Doslej uradno ni bila proglašena za republiko in je imela za šefa države generalnega guvernerja. Proglasitve pakistanske republike se je udeležil tudi predsednik Zveznega izvršnega sveta Veljko Zeković. V Pakistan je ob tej priliki prišel tu*-di podpredsednik sovjetska ivlade Mikojan, ki je po zaključku svečanosti odpotoval v Jndijo, kjer se je sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem. Sestanku teh dveh državnikov so pripisovali mednarodni politični opazovalci velik pomen. Konec preteklega tedna in v začetku tega tedna je bila v Pankowu konferenca Enotne socialistične stranke Nemčije. Na konferenci so razpravljali tudi o rezultatih XX. kongresa KP Sovjetske zveze, ki so ga ocenili za »velik ideološki prispevek, ki je anuliral celo dobo v delu KP SZ«. Generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz - Tito je * poslal konferenci pozdravno brzojavko, v kateri je poudaril, da se jugoslovanska delegacija žal ni mogla odzvati povabilu, naj prisostvuje njihovemu kongresu. Na nedeljskih volitvah v Tuniziji je vseh 98 poslanskih mest v ustavodajni skupščini pripadlo kandidatom Narodne fronte, ki jo vodi Neodestur. Udeležba volivcev je bila 83,5%. To pomeni velik uspeh za vodjo Neođestura Habiba Burgibo, ker so njegovi nasprotniki, zbrani okrog bivšega generalnega tajnika Salaha Ben Jusefa, — leti zahtevajo, naj bi se nadaljevala oborožena akcija proti Francozom — propagirali, naj se ljudje vzdržijo glasovanja. Med tržaškimi Slovenci je vzbudila te dni veliko ogorčenje vest, da se lo spremenil zakon o pokrajinskih volitvah. Na ta način bodo slovenske občine prikrajšane, ker bodo skupaj z nekaterimi predmestji občine Trst, volile le 2 svetovalca v pokrajinski svet. To je očitna diskriminacija na škodo naprednih opozicijskih struj in Slovencev. V naprednih političnih krogih menijo, da predstavlja sprememba zakona o pokrajinskih voiltvah razen vsega tudi kršitev posebnega statuta londonskega sporazuma, ki izrecno prepoveduje spreminjanje upravne razdelitve na škodo jugoslovanske manjšine. Na seji francoske vlade, ki je bila v sredo, so razpravljali predvsem o mednarodnem položaju. Vlada je sklenila zahtevati zvišanje proračunskih vojaških izdatkov za operacije v Severni Afriki. Hkrati pa je sklenila tudi, da bo poslala v kratkem prvo trgovinsko delegacijo na Kitajsko. S posvetovanla občinskih sanitarnih inšpektoriev Poostritev higienskih ukrepov Kazni "d 50.000 do 1 milijon dinarjev Aktualna tema: Okrajna sanitarna inšpekcija Kranj je v ponedeljek, 26. t. m. sklicala sestanek občinskih sanitarnih inšpektorjev. Na posvetovanje so prišli tudi zastopniki Centralnega higienskega zavoda iz Ljubljane in načelnik tajništva za zdravstvo in socialno skrbstvo pri OLO Kranj. Udeleženci so razpravljali o nalogah, pravicah in dolžnostih občinskih sanitarnih inšpektorjev. Ugotovili so, da je v okraju veliko pomanjkanje strokovnih uslužbencev, zato si bodo občine morale s štipendi- ranjem same zagotoviti potreben kader. Vsaka bo morala imeti svojega sanitarnega tehnika. Za sedaj jih je v celi Sloveniji samo 49. Na Gorenjskem imajo po enega v Radovljici, na Jesenicah, na Bledu in v Kranju. V krajih, kjer so uslužbeni samo higieniki, bo treba organizirati seminarje za pravilno jemanje vzorcev živil. Osnovanje živilskih laboratorijev v posameznih občinah zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za sedaj še ne bo možno. Redno oddajanje vzor- Uspel občni zbor Razpravljali so tudi o gostinstvu v Domžalah Domžale, 28. marca. Včeraj zvečer je bil občni zbor SZDL v Domžalah. V lepo opremljeni kino dvorani se je zbora udeležil tudi republiški poslanec tov. Ivan Novak-Očka. , Izčrpno poročilo o dosedanjem delu SZDL v Domžalah je podal predsednik tov. Lado Karel. Ob razpravi, ki je sledila poročilu, so navzoči člani najprej pozdravili Odlok Občinskega ljudskega odbora o formiranju svetov potrošnikov. Pri tem so bili soglasno mnenja, da bi se ti sveti formirali v 14 dneh. Nadalje so govorili tudi o gostinstvu v Domžalah, ki je vse prej kot zadovoljivo. Zlasti kar se tiče cen. V Domžalah poslujejo 3 gostinski obrati, od katerih sta .2 državna gostinska podjetja, tretji pa posluje v zakupu. Ugotovili so, da so cene v državnih gostinskih podjetjih previsoke predvsem zaradi prekomernih režijskih stroškov. Poleg direktorja je samo v restavraciji zaposlen še poslovodja, kar seveda vpliva na stroške in v zvezi s tem tudi na cene. Zaradi tega so bili navzoči mnenja, da je eden od teh dveh uslužbencev nepotreben, ker bi lahko ena oseba opravljala posle direktorja in poslovodja hkrati. Delavski svet tega podjetja je sicer o tem že razpravljal Ln zavzel isto stališče, le zaradi zamere ni hotel odločiti, kateremu naj se odpove. V razpravi je sodeloval tudi poslanec tov. Očka, ki je navzoče seznanil z aktualnimi zunanje - političnimi dogodki, medtem ko jih je podpredsednik občinskega ljudskega odbora tov. Franc Habjan seznanil z novim sistemom kmetijskega obdavčenja. Ob koncu zbora so izvolili novo 17-člansko vodstvo SZDL Domžale, hkrati pa še 30 delegatov za občinsko konferenco SZDL. cev bo zlasti problem za Selško dolino, ker zveza s Kranjem ni direktna. Marsikje, kjer je sanitarna inšpekcija že posredovala, se niso izvedli nobeni ukrepi in prizadeti se za njene ugotovitve ne zmenijo dosti. Z novim zakonom, ki ga bo v kratkem sprejela Ljudska skupščina, bo sanitarna inšpekcija dobila široka pooblastila in njeno delo bo tako veliko učinkovitejše. Sanitarni inšpektorji bodo imer li sami pravico ukrepati. Izrekali bodo kazni, ki bodo precej ostre — od 50.000 do 1 milijona dinarjev. Tudi njihova odgovornost, disciplinska in materialna, se bo z novim zakonom povečala. Pri občinskih ljudskih odborih bodo ustanovili posebne odseke za zdravstveni nadzor. Pomoč obljublja tudi Ljudska milica. Ugotavljala bo, če so živila registrirana, nadzorovala bo transport in kontrolirala, kako se predpisi sanitarne inšpekcije izvajajo. Okrajna sanitarna inšpekcija bo nadzorovala vso proizvodnjo živil v Okraju. Nadalje so sanitarni inšpektorji razpravljali še o dolžnostih in tehničnih problemih v zvezi z mrtvoogledniško službo, prijavo in odjavo nalezljivih bolezni, obveznimi cepljenji o-trok itd. V njihovo delovno področje spada še nadzor nad kliconosci, evidenca nad pregledi osebja, zaposlenega v živilski stroki, kontrola šolskih mlečnih kuhinj, tovarniških bifejev in cela vrsta drugih nalog. J. O. Se bo premaknilo? Kal bo z dograditvlio sindikalnega doma v Kraniu? Prelili so illitinri V minulem tednu je bila v hotelu Korotan na Jesenicah slavnostna seja Turistično - olepševalnega društva na Jesenicah. Udeležil se ga je, ražen predstavnikov ljudske oblasti, množičnih organizacij in drugih, venije [in izročil zaslužnim članom jeseniškega turistično "2 olepševalnega društva odlikovanja. Srebrno odlikovanje Turistične zveze sta prejela predsednik društva Janez Cerne (in odbornica Julka Bnrnikova, bronasto pa Mirko Ramuš. Na seji so razpravljali tudi o izboljšanju /turizma v gorenj esavski dolini. Štiri poslovni prostori za Okrajni sindikalni svet in Občinski sindikalni svet, sejna dvorana, dvorana za predavanja s 350 sedeži in velika knjižnica s Čitalnico ?s* vse to čaka že pet let na dograditev. In to v Kranju, kjer prav teh prostorov na vso moč primanjkuje. Povrhu se v strogem centru — v Parku svobode. Sindikalni dom se dograjuje že pet let. Dograditev se je odlašala iz leta v leto, hkrati pa je iz leta v leto postajala nujnejša. Na marsikaterem zboru volivcev so na ta račun padle pikre pripombe. Jasno je, da v današnji situaciji nihče ne more pričakovati, da bodo za dograditev tega objekta prišla sredstva nekje »od zgoraj«, Zato je Občinski sindikalni svet preteklo sredo na razširjeni seji sklenil, naj se med vsemi člani sindikata na Gorenjskem razpiše notranje posojilo v višini 100 milijonov dinarjev. Posojilo bi lahko vpisal vsak posameznik, sindikalna organizacija, ustanova, podjetje itd. Za podrobnejšo tehnično izvedbo razpisa je bila imenovana posebna komisija. Od zavesti slehernega člana sindikata je odvisno, ali se bo gradnja Sindikalnega doma premaknila z mrtve točke ali ne. Povsem naravno je, da človek včasih zboli. Pripeti se mu, da se prehladi ali pa so obstajali drugi vzroki, ki so V določenem času povzročili bolezen. In če človek zboli, je prav tako povsem naravno, da se zdravi. Gre k zdravniku, ki ga pregleda in mu na racept napiše nekaj latinskih besed, katerih bolnik običajno ne razume. Toda razumejo jih v lekarni, kjer mu takoj, ali čez kakšno uro, dve, izstavijo zdravila. No, prav pri zdravilih se pričujoči sestavek tudi prične . . . Vsakdanji pojav je> da so lekarnah vrste pred okencem, kjer izdajajo zdravila. Včasih daljše, včasih krajše. Recepti se kopičijo, zdravila pa zamenjajo lastnika. Če povprašaš bolnika, nakaj jemlje zdravila, ti bo začudeno ih nemalo užaljeno odgovoril; »Saj sem vendar bolan! Ali ne vidiš? — In konec koncev, zdravnik me je pregledal in mi jih predpisal!« Ker poznam mentaliteto bolnikov, se dostikrat sprašujem, ali »padejo« vsa dvignjena zdravila na »plodna« tla, se pravi, ali jih bolniki popolnoma izkoristijo. Dosedanja praksa je pokazala, da gre mnogo zdravil v nič, ali da ostanejo neizkoriščena. Prijatelj, ki ga venomer nekaj boli, mi je pravil: »Veš,« pravi, »zdravila jemljejo le tisti, ki so bolj redko bolni, tako imenovani boJniki — »začetniki«. Mi, ki kar naprej bolehamo, smo vanje že popolnoma izgubili zaupanje.« Milijoni gredo torej dostikrat v nič. Predajanje na Jesenicah Železarna Jesenice je povabila na Jesenice prof." Ivana Bertonclja, člana Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu v Ljubljani. V sredo dopoldne in popoldne je predaval v kino dvorani o sodobnih metodah poučevanja. Predavanje je bilo za mojstre in ostalo vodilno osebje jeseniške 2elezarne, ki si vsa leta po osvoboditvi prizadeva strokovno izpopolniti člane kolektiva in dvigniti proizvodnost dela izrednega pomena. Zbori volivcev v maju (Nadaljevanj namesto za razvoj kmetijstva in živinoreje raje ukvarja z drugimi nekmetijskimi dej avnost-mi, zlasti z avtoprevozništvom in gostilno. Zaradi tega odborniki niso sprejeli dokončnega sklepa, marveč so imenovali posebno komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje v tej zadrugi in na prihodnjem zasedanju ljudskega odbora poda svoj predlog. Sklenili so tudi sklicati zbore volivcev do konca meseca maja, na katerih bodo odborniki volivco seznanili z raznimi go- e s 1. strani) spodarskimi problemi v občini. Ob koncu seje so še sklenili, da so podjetje »Mestna šivalnica in krojačnica« v Domžalah priključi tovarni »Universale« Domžale, ki je pred kratkim pričela izdelovati tudi modno konfekcijo. V dosedanjih poslovnih prostorih »Mestne šivalnice in krojačnice« bo podjetje »Universale« odprlo lastno trgovino. S tem bo zelo ustreženo potrošnikom, ki bodo izdelke tovarne »Universale« lahko kupovali po znatno nižjih cenah, kot drugod. —t— Ljudje in dogodki PREMOSTITI PREPAD Boljši pogoji za sodelovanje socialističnih ali Skoraj od začetka stoletja je mednarodno delavsko gibanje v hudi idejni in organizacijski krizi. Stalinizem jo je poglobil do te mere, da njene ozdravitve nekateri sploh več ne pričakujejo, Peroti stalinske noči, ki so desetletja grozljivo lebdele nad šestino zemeljske oble, so onemogočale vsakršno sodelovanje med posameznimi delavskimi gibanji. Zmaga Oktobrske revolucije, ki je vzvalo-vila vse napredne sile v svetu v navdušen pozdrav »prvi deželi osvobojenega proletariata«, kmalu ni več mogla biti tista centripetalna sila, ki bi navdihovala k enotnosti. Bivši ideološki spor med revolucionarji in reformisti se je v novih pogojih spremenil v pravi prepad. Pri tem so se kmalu začele iz-preminjati tudi vloge gibanj na obeh straneh prepada. Social - demokracija, ki je v prvi svetovni vojni in v odporu pred fašizmom pokazala toliko anemičnosti, je v velikem številu dežel s pametno socialistično politiko zbrala v svoje vrste pretežno večino delavskega razreda ln zaposlenega prebivalstva vobče. Komunistične stranke pa so vedno bolj postajale samo agentura sovjetske zunanje politike, politike tuje velesile. Čim manj so bile takšne, tem manjši so bili njihovi neuspehi. Ob vsem tem se je hitro razvijala tehnika, propadel je kolonialni sistem, jačal se državni kapitalizem, milijoni so po vsem svetu stopili na pot praktičnega uresničevanja socializma. V teh pogojih «e vedno bolj vsiljuje rešitev hude krize, premostitev globokega prepada. Povsem je razumljivo, da tega ne bo lahko doseči. Na obeh straneh se je nakopičilo toliko negativnega, da ponovno zedi-njerije delavskega gibanja ne more biti stvar hitrega preokreta. Potrebni bodo dolgi in vztrajni napori. Pozdraviti pa moramo vsakršen napredek, ki odstranjuje nakopičene predsodke na eni strani in s tem povzroča, da kopnijo kupi pristranosti na nasprotni strani prepada. Tudi v tem oziru je bil moskovski kongres velik korak naprej. V času med obema svetovnima vojnama in zlasti še po drugi vojni, ko so komunistične partije s svojo politiko izzvale nasprotovanje znatnega dela naprednih ljudi, je bil sorazmerno lahek posel tistih elementov v mednarodnem delavskem gibanju, ki so se z vsemi silami vrgli v napad na znanstveni socializem. Praksa »železne zavese« in prizadevanja anitikomunlstov so omajali zaupanje v socializem. Subjektivne sile in socialistična zavest so pretrpele hude udarce prav v času, ko je objektivni socialistični razvoj v gmotnih odnosih pravzaprav že izvojeval svojo zmago. Vsepovsod je nastopila miselna stagnacija prav takrat, v dobi, ko je napredovanju socialističnih odnosov bolj kot kdajkoli poprej potrebna močna, organizirana zavest. Novi pojavi sodobnega sveta so ostali nepojasnjeni v vrstah delavskega gibanja. Ko je objektivni razvoj pripeljal do skrajne točke, od koder je potreben le še korak v svobodno združenje svobodnih proizvajalcev, je organizirana socialistična misel nekako odpovedala. In prav ona je nujna za ta zadnji korak. Prerod socialistične misli XX. kongres kaže, da idejna kriza doživlja svoje zadnje dneve. Kakor hitro bo oživelo prizadevanje za znanstveno socialistično tolmačenje današnjega sveta v Sovjetski zvezi, bo to povzročilo tudi drugod določeno idejno oživljanje. Tista socialistična gibanja, ki so se doslej posvečala samo praktični dejavnosti, na miselnem področju pa sledila meščanskim smerem, se bodo kmalu tudi sama začela tehtneje ozirati okoli sebe. Morda ne pretiravamo, če pravimo, da bo nastopil prerod socialistične misli. Vse to bo seveda možno le v tem primeru, če bodo uspešni napori za novo sodelovanje med socialističnimi gibanji in med naprednimi silami. Ko je popustila napetost v svetu, ko je Sovjetska zveza obsodila svojo povojno zunanjo politiko, koje odločen preokret v smeri socialistične demokratizacije, pokopala stalinizem in priznala prostorno in časovno pogojenost raznih poti v socializem, dejansko ni več nobenega razloga proti takemu sodelovanju. Res je še dosti odvisno od njenih nadaljnjih ukrepov, od njene prihodnje prakse. Ta pa bo tem pozitivnejša, čim tesnejši bodo njeni odnosi z ostalimi naprednimi gibanji v svetu. Zato samo lahko pozdravimo številna vabila k navezovanju stikov in k sodelovanju, ki so jih v zadnjih mesecih sovjetski politiki poslali nekaterim voditeljem social - demokratskih strank. Pogoji za novo sodelovanje že obstoj i jo, — seveda aa sodelovanje, v katerem ne siti« biti nobene »vodilne; sile« in fiobenega takšnega partnerja, ki bi vsiljeval svoja gledanja. Novo mednarodno sodelor-vanje med sbciaHstičnimj silami bi moralo počivati na enakopravni izmenjavi izkušenj in demokratičnem soočevanju mnenj. Zal je preteklost nakopičila že toliko slabega, da se dvomi še dolgo ne bodo razpršili. Tudi hladna vojna je zapustila težke sledove. To smo pred tedni videli z vso jasnostjo, ko smo brali poročila z zasedanja Sveta Socialistične internacionale v- Ztl-richu. Prvaki evropskih socialdemokratskih strank si tam niso bili edini, kakšen odnos naj njihove stranke v prihodnje zavzamejo do Sovjetske zveze in njene partije. Prav zato niso mogli sprejeti nobenega določenega sklepa. Omejili so se na priporočilo, da bi bilo koristno razvijati stike s sovjetsko državo, sodelovanje s partijo in z drugimi komunističnimi strankami pa povezati s pogoji ideološke narave. Tendenc k sodelovanju taki sklepi seveda ne bodo mogli ustaviti. Menimo, da bo razvoj sam silil v to smer, — tako Sovjetsko zvezo kot tudi ostale činitelje. Mnogo bo odvisno od tega, kako se bodo prilagajali zahtevam časa. čas pa danes poteka tako hitro, da je skeptikom vedno težje. —jž Nastane vprašanje: Kdo je te-mu1 kriv? Krivda za to bo bržkone večstranska. Pri zavarovancih, k* so nedisciplinirani in večkrat tudi' »namišljeni« bolniki, prav tako pa tudi pri zdravnikih. Nekaj ugotovitev: Nekateri zdravniki predpišejo zdravila pod oznako »usluga«, dostikrat v privatnih ordinacijah. So pa tudi bolniki, ki gredo raje v zasebno ordinacijo zdravnika in plačajo pregled, Icer domnevajo, da jih zdravniki v privatnih ordinacijah temeljiteje pregledajo kot v ambulanti, kjer imajo premalo časa. Dogaja se, da zdravniki izstavljajo recepte na ime ne-upfavičencev do socialnega zavarovanja. Neki zdravnik v Kranju je n. pr. izstavil recept «9 samoplačnika na blanket za zavarovance v rubriko »delodajalec« — »privatnik«. V lekarni so pri izdaji zdravila ta recept spregledali in jih izdali brezplačno. Ko pa so ugotovili pomoto, so o tem obvestili zdravnika s prošnjo, naj pove, kj« stanuje dotični bolnik — samoplačnik. Zdravnik je odgovorili da tega ne ve točno. Nato j* zahteval recept nazaj in poslal nov recept v lekarno z istim seznamom zdravil, verjetno na ime zavarovanca, z navedbo delodajalca. Sin ali hčerka iz večje kmečke družine s posestvom dela H tovarni. Pripeti se, da vsa družina in tudi bližnji sorodniki ter celo znanci uživajo pravice sina ali hčerke do zdravstvenega zavarovanja. Taki primeri s» dogajajo prav gotovo zarad! površnosti zdravnikov, ki ne preiščejo zavarovancev dosledno, temveč dzstavljajo recepte na podlagi diagnoze zavarovanca, ki je lahko v tem oziru pravi strokovnjak. Bodisi zdravniki kakor tudi organi notranje uprave so ugotovili, da leže na domovih zavarovancev precejšnje količine neizkoriščenih zdravil. Sliši »e nemalokrat tudi, da se nekateri zavarovanci bahajo, češ koliko stroškov so že povzročili zavo-" du za socialno zavarovanje ... Nepravilnosti glede izdajanja in predpisovanja zdravil so torej na dlani. — Kaj storiti? Nedvomno bo treba pooštriti, tam kjer tega še ni pa usposta^ viti, najprikladnejši in hkrati najučinkovitejši način kontrole. Vsa kontrola, kolikor bo lahko učinkovita, pa ne bo dosegla svojega namena, če ne bomo začeli načrtneje vzgajati zavarovancev samih. To ni zgolj naloga organov, socialnega in zdravstvenega upravljanja, temveč zlasti organov delavskega upravljanja in sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah. Da, tudi pri porabi zdravil bo treba začeti biti boj za pravilen odnos do družbenih sredstev! I. AUSEC H H ROB Kolektivom v premislek Na,več sestankih je bila ia-raffiena želja, naj bi večje tovarne odprle določene servisne delavnice. To jim spričo stroškovnega kadra in tehničnih sredstev ne bi bilo težko. Te usluge bi lahko v mnogo-čem razbremenile družinske izdatke: bodisi zato, ker bi bil? cene lahko dokaj zmerne, bodisi zato, ker bi se marsikaj, kar se sedaj ne da, poslej dalo popraviti (vulkanizacija gumijevih Izdelkov itd.). O tem je govoril na okrajni konferenci Zveze komunistov tudi sekretar CK ZK Slovenije tovariš Miha Marinko. Zal, doslej ta pobuda ni rodila nobenih konkretnih rezultatov. Na splošno prevladuje mnenje, daše to delovnim kolektivom splača, ker ne bi »neslo«. Na občnih zborih osnovnih organizacij SZDL v Kranjn, j« bilo spet dosti govora o tent. Člani Socialistične zveze so kar konkretno našteli: da bf »Iskra« lahko odprla poprav-ljalnico za radio aparate ln druge precizne inštrumente, d» bi »Sava« lahko začela z vulka-nizacijo gumijevih izdelkov, d» bi »Tiskanina« lahko odprla poslovalnico za čiščenje oblek in blaga. Kaj pravijo k tem predlogom kolektivi in samoupravni organi teh podjetij? Prav bi bilo. da bi na javno vprašanje dal* tudi javen odgovor. —S* 2 Borenjsh 756109 O 2 PRAZNIKU D £ L O V M H m i A D I M £ Spomini na brigado »Živela prva kranjska brigada" - je odmevalo pozno v noč Kranjska mladina je sodelo- pismeno pohvalo. Ta uspeh nam Prav vsd smo so dobro izka- Res je bilo tako. V nasled- vala v raznih akcijah zveznega je dal še večjo voljo do dela. zali. Tudi dekleta zaslužijo po- njem letu je bila ustanovljena enačaja, od proge Brčko—Bano- Štab brigade se je s komandirji hvalo, saj sta dve od njih pre- druga kranjska brigada Staneta viči pa tja do del v Jablanici. vsak dan posvetoval, kako bi jeli celo naslov 'udarnika. Ob Žagarja. Odšli smo v Jablanico. V letu 1951 je bila ustanovljena delo še izboljšali. Uspelo nam prostem času smo se udejstvo- Stari znanci smo si podali roke samostojna »Kranjska brigada«, je. Cez deset dni brigada ni vali na kulturno-prosvetnem in in izkušnje iz prejšnjega leta so DVA INTERVJUJA Še preden so zaplapolale prve zastave . . Hasim Hadži merović je sin bosenskih staršev. V vojni je ostal sam. Toda ne za dolgo. 1946. leta se je zbrala v Bosni mladina vseh narodov Jugoslavije. Našel je mnogo dobrih to- Priprave so se pričele sredi ju- bila več samo pohvaljena, pobija. Odziv mladine je bil zelo stali smo udarni. Ob razglasitvi velik, prijavili so se dijaki gim- je bilo kot v panju, veselje in nazije, gumarske šole »SAVA* m vajenske šole v »Iskri«. Brigada je štela 120 mladincev in mladink. Ime je nosila po narodnem heroju Stanetu Žagarju, °rganizatorju narodnoosvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Ob slovesu nam je vsakdo želel veliko uspehov pri gradnji mladinske proge. Še zadnjikrat Srno zamahnili v pozdrav in že smo imeli Kranj za seboj. Vo-fcili smo se skozi Hrvatsko in naslednji dan prispeli v Bosno. Mladina iz vse države je gradila novo progo. Nastanili smo se v svoji baraki s še neko dru-lo brigado, katere ime mi je že Ušlo iz spomina. Takoj smo se spoprijateljili in seveda do konca akoije ostali dobri tovariši. Se isti dan smo se seznanili z ostalimi brigadami na našem sektorju. Naše delovno področje jo bilo približno četrt ure oddaljeno od bivališča. Najprej *mo uredili brigadno kuhinjo, nato pa smo si razdelili potrebno orodje in brigada je bila Pripravljena, da s krampi naskoči odkazani hrib. Razdelili smo se v tri izmene: dopoldansko, popoldansko in nočno. Prvi dan smo se preveč zagnali, zato nas je po končanem delu vse bolelo. Volje kljub temu ni nihče izgubil. Po nekaj dneh smo se privadili, utrujenost je iz dneva v dan bolj po- vzklikanje prvi kranjski brigadi se je zavleklo pozno v noč. To je bil za nas resničen pra- fizkuiturnem področju, v večer- nas spremljale pri delu. Delovni nih urah pa smo se najraje pogoji v Jablanici so bili neko- zbrali pri tabornem ognju, pre- liko težji, toda kljub temu smo pevali in se veselili dnevnih dosegli zavidanja vredne uspe- uspehov. Kovali smo prijatelj- he. Druga Kranjska je postala stvo t. ostalimi brigadami in bili trikrat udarna. . :■■ ii'.:-:-,,.s Hasim Hadžiamerovič varišev. Še preden so ob progi Brčko—Banoviči zaplapolale zmanjšali njihovo težo in prihranili na delovni sili. Delali smo v treh izmenah in včasih celo za 300% presegli normo. Prirejali smo tudi kulturne in zabavne večere in s sosednjo^ tržaško brigado smo se posebno dobro razumeli. — Nazadnje je prijazni in na« smejani Hasim še povedal, da je v naslednjih letih odšel na delovne akcije s pionirji. Dvakrat jih je peljal na obiranje hmelja v Žalec na Štajerskem in tudi na tiste kraje so mu ostali lepi spomini. Marsikatera solza je zablestela ob odhodu Tudi tovariš Tone Hotko iz Kranja je star znanec udeležencev mladinskih delovnih akcij. Dobro se še spominjam, kako so v poletnih mesecih 1947. leta Kranjčani že zbirali denar za njegov nagrobni venec. Na prve ^brigadne zastave, je^ Ha- progi Samac—Sarajevo je težko zbolel in precej dolgo je moral sim že sodeloval v pripravah za gradnjo. Nato je odšel na Češko in se izučil v predilski stroki. Vrnil se je 1948. leta in od tedaj je zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. V poletnih mesecih se je vključil v V. slovensko MDB »Staneta Rozmana«. Postal je namestnik komandanta in njegova brigada se je na progi Do- ostati v bolnici. Vest o smrti seveda ni bila resnična in z veseljem smo ga ob vrnitvi vsi pozdravili. Naslednje leto je tovariš Tone ostal v Sloveniji. Delal je v Bičkovi mladinski delovni brigadi na odseku Rudno—Lastovka v Selški dolini. Leto dni kasneje pa ga spet srečamo na »avtoputu Zagreb— »Kdo bo naredil več« — je njihovo geslo znik. S podvojeno silo smo se smo vedno pripravljeni poma- Mestni komite LMS Kranj zagrizli v delo v zadnji dekadi, gati drug drugemu. hrani danes kar pet udarniških Vsakega posameznika je sprem- Približal se je dan odhoda, brigadnih diplom in nekaj di- jemala zato je bil tudi učinek ljala želja, da bi tudi on postal Na predvečer smo se poslovili plom za fizkulturno in prosvet- dela vedno večji Z vagončki udarnik. Delo jo pokazalo svo- od tovarišev, ki so še ostali na no delo. Kranjska mladina je smo prevažali vsak dan nešteto je. Ob koncu je bila brigada delu in jim želeli obilo uspeha, svoje mesto častno zastopala na kubikov zemlje. Med seboj smo »Staneta Žagarja« drugič udar- Dvakrat udarna in večkrat po- teh akcijah, tudi tekmovali. Ze drugi dan je na. Skrb, ali bomo kos nalogam hvaljena brigada Staneta Zagar- bila pohvaljena najboljša iz- in bomo dostojno zastopali ja se je vračala. Vsakemu bri- mena. Cez nekaj dni smo usta- kranjsko mladino, je bila za gadirju so žarele oči od veselja novili še trojke. Vsaka je ho- nami. Dokazali smo, da smo in vsakdo 6i j© želel, da se tela biti najboljša. Ob koncu vredni imena, ki ga je nosila vključi prihodnje leto spet v prve dekade je prejela brigada brigada. brigado. boj—Banja Luka junaško izka- Beograd«. Bil je komandant I zala. Bila je petkrat udarna in Kranjske MDB »Franceta Pre- enkrat pohvaljena. Tudi Hasim serna«. V razgovoru je življenje je osvojil častni naslov udar- na tem gradilišču takole opisal: nika. Brigadnega življenja se _ Tri tedne pred odhodom vedno rad spominja: brigade sem odšel na tečaj ko- — V Doboju smo delali pod mandantov. Tam sem spoznal težkimi pogoji — pripoveduje, sijajnega fanta iz Sandžaka. Alojz Eržen. — Prenašali smo Železne tračnice in da bi zvišali delovni učinek; smo jih namesto po suhem nosili v vodi vzporedno s tokom. Na ta način Program prireditev „Mi gradimo ceste, proge..." Kot nekdanja članica mladin- vega do zadnjega dneva. Pesem kov — takrat veselja in navdu OB 10-LETNICI mladinskih delovnih brigad V KRANJU Vse udeležence lokalnih, republiških in zveznih delovnih NA JESENICAH Klicali smo ga Medo, priimka pa se več ne spominjam. Postala sva kmalu najboljša prijatelja. Uspela sva, da so tudi najini smo brigadi namestili v istem »lo-gorju«. Še vedno imam pred očmi dan prihoda mladih graditeljev iz Kranja in Sandžaka. Brigadi sta se postrojili druga drugi nasproti. Medo in jaz sva seznanila najprej člane obeh štabov, nato pa so si podali roke še ostali brigadirji. Tri dni smo urejali taborišče, Sandža-kovci so pomagali nam, mi pa njim . Med obema brigadama skega kolektiva tovarne »In- »S krampom udari, z lopato od- šenja kar ni bilo konec. Celotna akcij( kakor tudi ostalo prebi- do izvajali mladinci. Nastopajo gtaba teks« sem sodelovala na raznih vali« je odmevala po gradilišču delovnih akcijah. V mesecu a v- Pojoč smo odhajali na delo, po- gustu 1947 sem se v Kranju joč in vedno vedrih lic smo se vključila v III. Jelovško mla- vračali domov. Tudi tekmovali brigada si je priborila trikratni udarni naslov. Po napornem fizičnem delu smo se redno udejstvovali tudi v fizkulturi, študirali smo kulturne programe za brigadne svečanosti in se zabavali. Sten-čas je bil vedno poln zanimivih valstvo občine Kranj, obveščamo, da bodo proslave od 31. marca do 8. aprila 1956. Spored: 31. 3. ob 19. uri: akademija v Sindikalnem domu.. 1. 4. od 8. do 12. ure: prosto- 31. marca: centralna proslava se je razvilo globoko, nesebično Domu Partizan. Program bo- prijateljstvo. Celo od glavnega smo dobili pohvalo za. vzidava prispevkov. Dekleta nismo ho- Voljno delo pri urejanju igri-tela nikjer zaostajati za fanti. gca na zlatem polju. recitator j i, tamburaški zbor in godba na pihala. Nedelja, 1. aprila: Spominske plošče delovnih akcij na stajnem poslopju. Predsednik ObLO Jesenice Maks Dolinar bo nato sprejel večkratne brigadirje in odiikovance. Mladinci pomagajo pri raznih delovnih akcijah dintfko brigado. S pesmijo smo smo med seboj, najboljša četa zapustili'Gorenjsko in se odpe- je*bila zvečer pred zborom po-Ijaii neznani Bosni nasproti, hvaljena ter je prejela prehod-Nekateri smo bili še plahi, saj nismo vedeli, če bomo kos vsem težavam in naporom. Pohoči smo prispeli na cilj. Ob razsvetljavi karbitaric smo se namestili v leseno barako. Nestrpno smo čakali dneva, da bi videli, kakšen je svet okoli nas. Med seboj smo se hitro Pobratili in postali dobri tovariši. Delo smo opravljali v bližini Doboja. Prvi mesec smo gradili useke in nasipe, polagali smo tračnice, in ker smo bili zadnja izmena, smo postavljali tudi nova postajna poslopja ob Progi Doboj—Banja Luka. Začetek je bil težak. Marsikatera nežna dlan je dobila kr Delovna akcija je bila šola mladih ljudi in marsikaj smo pridobili v nekaj mesecih brigadnega življenja. Gradili smo progo ih proga jo gradila nas. Radi smo se tudi zavrteli, kadar nam je harmonikar Tone zaigral ha svoj meh. Največkrat smo zaplesali kolo »Mi gradimo ceste, pruge, postavljamo moste duge«. Tako nam je v d^elu in zabavi potekal čas in trikrat udarna III. Jelovška brigada se je s ponosom poslovila od Bosne. V Kranju smo se razšli vsak na svoj dom. Sama sem se kasneje udeležila raznih delovnih akcij in povsod sem srečala znance iz tretje Jelovške. To je bilo veselje, saj smo si imeli toliko povedati. Izkušnje in znanje z delovnih akcij smo vsi s pridom uporabljali, zdaj pa je naša dolžnosi.da z življenjem in pomenom delovnih brigad se- 6. 4. ob 19. uri: gledališka predstava v Prešernovem gledališču. V GORENJI VASI Občinski komite LMS Gore »bratstvo in edinstvo«, ki smo ga skovali. Na večer pred vrnitvijo v domače kraje je za slovo mladinskih spustil našo zastavo komandant novem po- sandaške brigade., naslednje jutro pa sem jaz dvignil njihovo. Ločitev je bila težka za oboje. Marsikomu so ob odhodu solze zablestele v očeh — je končal svoje pripovedovanje tovariš Hotko. J. O. 7. 4. ob 19. uri: zbor brigadirjev in mladincev na Titovem trgu. nja vas je pripravil naslednji program: Nedelja, 1. aprila ob 8. uri: množično strelsko tekmovanje, ■ sodelujejo lahko člani, mladin- predvajanje ci, mladinke in pionirji. Naj- Od 31. 3. do 8. 4. filmov za mladino v kinu »Stor- uspesnejšj tekmovalci bodo do-žič«. bili lepa praktična darila, naj- boljša strelska družina pa pokal občinskega komiteja LMS Gorenja vas. Nedelja, 1. 4. ob 20. uri: zbor yseh brigadirjev; kratka akademija in zabava. Sodeluje priznani tržiški kvintet. V teh dneh bo tudi odprta razstava dokumentarnega gradiva z delovnih akcij Ljudske mladine Jugoslavije. Občinski komite LMS Kranj .....M........I.............. Poziv! Občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Kranju poziva vse brigadirje in brigadirke, ki so sodelovali na lokalnih, republiških, zveznih delovnih akcijah, da se javijo ali pa spo-roče svoj -naslov Občinskemu, komiteju Ljudske mladine Slovenije — Prešernova ul. Kranj, najkasneje do 4. 4. 1956. Občinski komite LMS Kranj Mladinci s« pomagali tudi pri gradnji gimnazije v Loki no zastavico. Zastavica je ro- vave žulje, toda roke so se mala iz rok v roke, vsaka četa krnalu utrdile. Velika volja do je hotela biti najboljša. Pa kaj dela nas je spremljala od pr- zastavica — proglasitev udarni- znanimo tudi doraščajočo generacijo, cioibančke, pionirje in mladince. Lojzka Kotar, Kamnik. Kramp, lopata in knjiga je naš« orožje ŠT. 26 / 30. MARCA 106S forenjsta 5 Od petka do petka Z zasedanja Zvezne 1'udske skupščine Konec preteklega tedna se je pričel« ▼ Beogradu zasedanje Zvezne ljudske skupščine in se v času, ko to pišemo, Se nadaljuje. To večdnevno zasedanje Zvezne ljudske skupščine sodi med najpomembnejše dogodke našega notranje političnega dogajanja v tem tednu, saj so bila na njenem dnevnem redu Itevilna pomembna vprašanja za bodoči razvoj našega gospodarstva sploh v letošnjem leta. Med najpomembnejše značilnosti tega zasedanja sodijo prav gotovo ekspozeji Milentija Popovića p predloženem zakonu o zveznem proračunu, nadalje podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, • zakonu o državni upravi in o zakonu o zveznih organih nprave in slednjič ekspoze podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča-Tempa, o osnutku zveznega družbenega plana sa letošnje leto. Predlog zakona o proračunu vsebuje precej novosti, zlasti pa gibljivejše in labilnejše prelivanje in uporabo sredstev raznih skladov, ki bodo letos ustanovljeni. Ekspoze Edvarda Kardelja o zakonu • državni upravi vsebuje precej novosti. V njem so zlasti izražene organizacijske spremembe naše državne uprave, ki jo je treba glede na novo teritorialno razdelitev izpopolniti in še bolj prilagoditi utripu celotnega dogajanja pri nas. Novi osnutek zveznega družbenega plana za letošnje leto, katerega je obrazložil Svetozar Vukmanović-Tempo, navaja glavne značilnosti letošnjega gospodarskega razvoja pri nas. Medtem ko je Svetozar Vukmanović-Tempo najprej analiziral nekatere splošne značilnosti naše dosedanje gospodarske politike in se še posebej dotaknil našega gospodarstva v obdobju leta 1953—1955 je zlasti govoril o naših načrtih v letošnjem letu. Ni prav nobenega dvoma, da bo v letošnjem letu posvečena največja pozornost povečanju kmetijske proizvodnje, delovni storilnosti ter obsegu in sestavi investicij v letošnjem letu. Temelj naših ukrepov v kmetijstvu bo in mora ostati še nadalje pospeševanje zadružništva, krepitev državnih kmetijskih posestev, nadalje služb za pospeševanje kmetijske proizvodnje in zlasti za večj« družbene materialne investicije. Zadružništvo je podlaga za pospeševanje kmetijske proizvodnje na široki osnovi. Letos bomo morali še bolj intenzivno nadaljevati podpiranje splošnih kmetijskih zadrug, zlasti v razvijanju storitvenih dejavnosti, mehanizaciji za kmetijska dela in pridelovanje kmetijskih pridelkov. Začeto dejavnost v odkupu in prometu s kmetijskimi pridelki, bo treba okrepiti tako z ekonomskimi kakor z organizacijskimi ukrepi. Družbeni plan za letošnje leto in gospodarski sistem predvidevata več olajšav, ki bodo zadrugam omogočile, da bodo svojo dejavnost uredile in razširile. Zato naj bi se celoten obseg družbenih investicij v osnovna sredstva kmetijstva po predvidevanjih plana povečal na 26 milijard dinarjev, aH za, 19% v primerjavi z lanskim letom. S tem pa še niso izčrpane vse investicije v kmetijstvu. Nekaj sredstev bo šlo tudi i« proračunskih skladov za napredek kmetijstva, in sicer bržkone kakih 8 milijard dinarjev. Eden izmed bistvenih pogojev za trajnejšo ureditev trga in izboljševanje življenjskega standarda naših delavcev in uslužbencev pa je prav gotovo povečanje delovne storilnosti. Delovna storilnost se pojavlja tudi kot glavni pogoj za odstranitev težav na trgu. Brez stalnega naraščanja delovne storilnosti ne bi mogli urediti glavnega problema našega razvoja. Spopad med nujnostjo intenzivne investicijske izgradnje, katero še vedno zahteva nizka stopnja razvitosti naših proizvajalnih sil, ter potrebo po stalnem naraščanju življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Na vseh področjih naše proizvodnje Imamo Se ogromne možnosti in velike ter neizkoriščene rezerve za naglo povečanje delovne storilnosti. Letošnje leto bi bilo velikanskega pomena za naš nadaljnji razvoj, če bomo začeli * vztrajnim izkoriščanjem teh rezerv. Glavni pogoj, da bomo začeli izkoriščati rezerve, je t odstranitvi tistih gmotnih težav v našem procesu reprodukcije, ki so delovno storilnost znatno potiskale navzdol. Drži, da sta neredna preskrba s surovinami iz uvoza, In pa pomanjkanje slehernih večjih rezerv le v dosedanjem razvoju zelo pogosto in na mnogih mestih prekinila normalen, neoviran potek proizvodnega procesa In povzročila, da je bila proizvodnja neracionalna. Drži tudi, da so bili tudi neredno vzdrževanje osnovnih sredstev In pogosti sastoji saradi pomanjkanja rezervnih delov ovira v dela podjetij. Te oviro zadnja leta niso bile toliko v nezadostnih sredstvih amortizacijskih skladov, kolikor v težavah glede nakupa določenih delov za izmenjavo in vzdrževanje, zlasti ia nvoza. Za večji vzpon delovne storilnosti v letošnjem let« je nnjno potrebno, da potrofinjo investicijskih sredstev podjetij, ljudskih odborov in republik, v večji meri usmerimo na racionalizacijo in rekonstrukcijo, da bomo s odstranjevanjem ozkih grl v proizvodnji z uvajanjem bolj racionalnih procesov zelo hitro in razmeroma z majhnimi sredstvi povečali proizvodnjo in delovno storilnost. Družbeni plan za letošnje let« predvideva povečanje celotnega družbenega produkta sa 4,3*/«, oziroma povečanje na prebivalca za 2,5%. Razen povečanja druibenega produkta kot gmotnega temelja za ureditev razmer na trga, je naša politika letos usmerjena na povečanje nvoza potroSnega blaga. Hkrati s tem pa gredo naši napori tudi za tem, da omejimo In zmanjšamo družbeno potrošnjo. V tem omejevanju je letos glavno znatno zmanjšanje obsega družbenih investicij. Obseg teh v letošnjem leta je predviden v znesku 346 milijard proti 420 v lanskem leta. To pomeni, naj bi se investicije zmanjšale za 18%. Glavni razlogi za zmanjšanje investicij so predvsem v tem, da obseg nove zaposlenosti, ki je v veliki meri odvisen od obsega investicijske dejavnosti, vskladimo z našimi gmotnimi možnostmi ter tako omejimo naraščanje plačnega sklada ter vskladimo odnos na trgu osebne potrošnje. Učinek tega ukrepa bomo čutili tudi v tem, da bo omogočil skladnejšo preskrbo podjetij z raznimi potrebščinami, da bo povečal izvoz industrijskih izdelkov in da bomo imeli več blaga za osebno potrošnjo. Ti povzetki iz osnutka letošnjega družbenega plana nam kažejo, da bodo morali delovni kolektivi v naših podjetjih dodobra pretresti vse možnosti za nadaljnje povečanje delovne storilnosti, ki lahko v prvi vrsti neposredno vpliva tudi na dvig življenjske ravni. 2ogDvor d kritiki Dejavnost nepoklicnih igralcev, združenih sedaj v gledaliških odsekih »Svobod« in Pro-svet. društ., je po vojni v osnovah spremenila svoj značaj. Do-čim je bilo nekdaj najmočnejše gibalo čisto veselje (diletto) do odrske igre, se je po vojni temu, po sebi lepemu nagibu, pridružil še družbeni faktor. Amaterski režiser, scenograf, igralec je, bodi zavestno, bodi podzavestno, vključil svoj talent v skupni proces, ki se je pričel hkrati s prvim strelom iz partizanske puške, proces, ki ga označuje problem: delovni ljudje in kultura. V sklopu socialistične družbe se ne moremo več zadovoljiti z majhno kulturno ali zavoljo raznih, v podzavest potisnjenih želja, marveč je družbeno odgovorna naloga. Po večini se tega dejstva igralske družine — mislim stalne, ne samo slučajno in za določeno priložnost zbrane — dobro zavedajo. To kaže večja skrb v izbiri repertoarja in resnejše pripravljanje predstav. Svoj delež k nalogam gledaliških družin bi morala pridati tudi kritika. Seveda od amaterskega poročevalca, kot od igralca ne moremo zahtevati dognane popolnosti: globokoumnega eseja ali ostre dramaturške razčlembe igre, saj celo naša poklicna kritika zelo močno šepa. vsem druge (in pogosto ostro kritizirane) kot amaterstva, ki ga zmeraj odlikuje osebna prizadetost, toplina in neposrednost. Taki slavospevi kaj lahko zbudijo pri igralaki družini ali posamezniku neupravičeno samozavest, vase zaljubljenost in nestrpnost, ki mu bo v nadaljnji rasti huda cokla. Bralec, ki bo verjel takemu poročilu in videl znabiti le podpovprečno uprizoritev, bo prihodnjič ne-zaupen in bo ostal doma. Polne dvorane pa ne odtehta nobena še bolj laskavo napisana ocena. Odgovoren poročevalec ne bo pohvalil požrtvovalnosti in truda amaterjev z obrabljenimi frazami, ki ne povedo ničesar, ampak bo poiskal preproste in iskrene besede. Opozoril pa bo tudi na knjige; manj na pomanjkljivosti posameznikov kot uprizoritve v celoti. Ne bo pisal samo za igralce ampak tudi za publiko, ki ji bo pojasnjeval, kako je treba gledati in razumeti igro. Samo taka kritika bo prinašala svoj delež k nadaljnji rasti gledališke kulture v malem mestu in na vasi. France Bratkovič. Preusmerili bodo gledališki program V soboto zvečer se je po daljšem času spet napolnila klubska soba kulturnega doma v Mošnjah. Člani SZDL so se zbrali na občnem zboru. Tajnik je poročal o politični in kulturni dejavnosti v občini. Poudaril je, da je bila najbolj delavna igralska družina DPD »Svoboda« in kritiziral odbor SZDL, ki je nudil premalo politične in moralne podpore mladini. Po poročilih, ki so jih podali odborniki, se je razvila živahna razprava. Dramskemu odseku so očitali, da so predstave Iz leta v leto slabše, zato bodo repertoar v prihodnji sezoni spremenili. Skušali bodo postaviti na oder le taka dela, ki so v skladu s kulturnim izobraževanjem vasi. Ob koncu zbora so udeleženci izvolili nov odbor SZDL in 5-članski potrošniški svet poslovalnice KZ v Mošnjah. S tem bodo verjetno odpravljene" tudi nepravilnosti, ki se sedaj dogajajo v trgovini, zlasti v mesarskih poslovalnicah. ' . CZ. Občinski svet »Svobod" in Prosvetnih društev Kranj na začetku poti Indijanski slikar F. Blaokbear Bosin: Prerija gori. Le majhen drobec nekdanjih gospodarjev Severne Amerike Se živi v ne/katerih rezervatih. Samo nekaj nad 300.000 jih je ostalo. Priobčena slika priča, kako tudi najmanjši narodi prispevajo svoj delež k svetovni kulturni gradbi. elito, temveč ustvarjamo silno širok krog občinstva, ki bo znalo ceniti in ocenjevati umetnostne in kulturne vrednote. V tem poslanstvu med poklicnim in nepoklicnim igralcem — ne glede na razlike v znanju in izrazni sili — ni razlike; povsod tam, kamor poklicno gledališče ne pride, prevzame amaterska družina kulturno in estesko-vzgojno nalogo le-tega. Zato amaterska dejavnost dandanes ni več samo ljubiteljstvo, v katero se posameznik zateka na besu pred morečo sedanjostjo Nekaj po moramo pričakovati od nje: da je resna in da dohaja čas. V desetletnem razveseljivem razvoju slovenskega amaterskega igralstva poročanje o igrah temu vzponu žal ni sledilo. Se danes jadra tako vsebinsko kot izrazoslovju pod zastavo ranjkega »Jutra« ali celo Bloi-weisovih »Novic«. Vsako delo terja neko plačilo in amaterskemu igralcu je priznanje, posebej javno priznanje v časopisu edino plačilo za heštevilne, pri večernih skušnjah prebite ure. Do 'kraja zgrešeno bi bilo »objektivno« stroko vn j aško kritiziranje, ki bi ljudem ubilo vse veselje in voljo do dela. Nič manj pa ni zgrešeno neresno in pretirano nekritično hvalisanje vsevprek, M izzveni pogosto za inteligentnega amaterja naravnost žaljivo. Mnogo preveč je le zmerom v navadi pisanje, da je »igra več kot uspela«, da je podal igralec »svojo vlogo I tako dovršeno, kot le kateri poklicni igralec«, da so »vsi igralci brez Izjeme odigrali svoje vloge dognano« ali celo, da je »družina že daleč prerasla amatersko raven«, torej, da je vsaj enaka poklicnim ansamblom. Take primerjave so do kraja nesmiselne, saj so osnove poklicnega igralstva po- VVWVVVW\A^WVVWVVVWV>A'VWV^^ Za mednarodni festival v Ca- nnesu je konkuriralo 5 jugoslovanskih podjetij s kratkometražnim! filmi. »Triglav-fiim« j« predložil »Ples čarovnic«, filmski balet po glasbi Blaža Ami-ča. V Cannes bo poslan film »Pričevanje o Tesli« (Umetniški studio Beograd) in film »Crne vode« (Jadran film). Frankov režim je zaprl sredi snemanja novega filma znamenitega španskega režiserja Bar-dema. Tuji igralci (francoski in ameriški), ki so sodelovali v novem filmu, so odklonili delo pod drugim režiserjem in zapustili Španijo. Hrvatska književna revija »Republika« je v svojem 12. letu popolnoma spremenila avoj izgled. Sedaj izhaja kot nekakšen kultumo-literamo-zabavnj omnibus. Prvi posvet delegatov »Svobod« in Prosvetnih društev iz občine Kranj je rodil nekaj dobrih misli in pobud, ki bodo prinesle prosvetnemu delu v novih občinskih okolnostih boljše in uspešnejše oblike dela. Prosvetne naloge niso samo stvar prosvetnih društev, temveč naloge vseh organizacij, podjetij in ustanov, ki predstavljajo našo družbo. Delati z roko v roki je gotovo že dobro zagotovilo za napredek. Delegati so dognali, da bi bilo povsem narobe, če bi se prosvetna društva zapirala vase, še bolj pa, če bi jih SZDL, ZK in druge organizacije, pa tudi kmetijske zadruge,, pozabljale, podcenjevale ali celo, kakor so izvajali nekateri delegati, za-metavale. Kmetijska zadruga iz Podbrezij ni žrtvovala niti dinarja za izboljšanje dela prosvetnega društva. Njih skupna dolžnost je, da proučujejo svojo okolico kot celoto in da skupno iščejo uspešnejših oblik za izvajanje kulturno-poll-tičnega programa, ki izhaja iz trenutnih gospodarskih osnov in potreb kraja. Eden izmed poglavitnih uspehov posveta pa jo bila ustano-- > Koncert slepih iz Stare Loke v Tržiču Knjige in šola O pomanjkanju knjig, zlasti mladinskih, ki so predvidene tudi kot obvezno čtivo v naših gimnazijah, menda ni treba posebej govoriti, ker je to znana stvar. Da bi to stanje kar se da omiliti, je »Mladinska knjiga« začela z novo knjižno zbirko »Kondor«, ki naj bi izdajala dola iz slovenske pa tudi svetovne klasične literature. Na sestanku Šolskih knjižničarjev in profesorjev-slavlstov, ki Je bil v sredo, so precej razpravljali o načrtih te knjižnice za letošnje in prihodnja lets in dali nekatere pobude. Vse kaže, da se tudi mladinski literaturi v kratkem obetajo boljši časi. IVER V moskovski založbi Izdatelj-stvo inostrannoj literaturi je izšel ruski prevod znamenitega romana Dobrice Cosića »Daleč je sonce«. Makedonsko gledališče v Skopju je razpisalo nagradni natečaj za izvirno makedonsko dramo. Od 25 predloženih del ni komisija nagradila niti enega. Kriterij je bil zelo strog. V Ljubljanski drami je bil kriterij — izgleda — precej pre-mil. Pred kratkim je bila premiera nagrajene Javorškove farse »Povečevalno steklo«. Kritika je igro razcefrala. Posebno ostro je v Ljudski pravici Lev Modic obsodil idejno politično tezo farse. Precej hladni so Tržičani in težko jih je kam spraviti. Toda pretekli ponedeljek so brez vsake propagande napolnili veliko dvorano v Cankarjevem domu do zadnjega kotička. Niso brez srca in kadar je treba, pokažejo tudi svojo dobro stran. Kot žitno klasje v vetru Jo valovala dvorana, ko jo opazovala govornika, slepega profesorja Petra Confldentlja, kako je čl tal svoj pozdravni nagovor s prsti. 2e en sam pogled po dvorani jo pokazal, kolikšne simpatije so si hipoma pridobili slepi iz Stare Loke. Nastop pevskega zbora je bil ubran, lep in prisrčen. Solo točka slepe tova-rišice Lizike Pohorčeve je žela viharen aplavz, enako tudi solistični nastop Helene Zajčevo, ter duet tov. Zajčeve in tovariša Confidentija. Pevci bi res zaslužili, da njihovo petje posnamejo na gramofonske ploSče. Ljudje bi jih radi posluSali. Tudi citrašice in obe tovariiici, ki sta igrali klavir, so bile deležne hrupnega priznanja. Nad vse je ugajala himna Stari Loki, ki jo je pel mešani zbor. Škoda bi bilo, da bi odšla v pozabo. »Mali orkester« slepih iz Loke je zaigral bolje kot marsikateri veliki orkester, saj v izvajanju ni bila samo rutina, ampak tudi veliko pristnega čustva. Tržičani želimo, da bi nas slepi še večkrat obiskali, čeprav vemo, da od nastopa niso imeli nobenih materialnih koristi, saj je vstopnina komaj krila stroške. Se dolgo se bomo spominjali njihovega koncerta. J. vitev Občinskega sveta »Svobod* in Prosvetnih društev Kranj. Ustanavljanje teh svetov pri občinskih ljudskih odborih je povsem novo in izhaja predvsem iz težnje, da se tudi na tem področju uveljavi družbeno sodelovanje. Četudi bodo najuspešnejše in najpravilnejše oblike dela sveta nastajale šele pri delu samem, je že sedaj mogoče predvidevati nekatere značilnosti, ki bodo nedvomno vplivale na uspeh. Predvsem je to družbeni organ, ki na osnovi širših posvetov svetuje in vpliva na vsebino kulturno-političnih programov. Biti mora zgolj dober svetovalec, ki ne duši samostojnega dela društev. Njegova naloga je tudi, da posreduje izkušnje uspešnejših društev in da sklicuje skupne seminarje in tečaje. Povezuje tudi društva zaradi medsebojnih gostovanj, posebno ob krajevnih praznikih. Tudi pomoč pri sestavljanju in izvajanju proračunov, pomoč pri urejevanju administrativnega poslovanja in pravilno razdeljevanje subvencij bo njegova naloga. In še vrsta nalog bo, ki jih bo moral prevzeti nase. Posvet je razen razprave o delu posameznih društev prinesel še nekaj sklepov. Ti se nanašajo predvsem na izobraževanje delovnega ljudstva. Društva bodo pripravila strokovna predavanja s temami, ki bodo zanimale najširši krog ljudi. Uvedla bodo tudi predavanja o družbenem upravljanju v šolskih, potrošniških in drugih svetih. Posebno skrb pa bodo posvetila mladini. Nudila ji bodo privlačno delo ln jo prek tega vključevala v svoja dru-Stva. S tesnim sodelovanjem in razumevanjem vseh organizacij, vseh podjetij in ustanov bodo lahko Svobode in prosvetna druStva opravljala svoje poslanstvo, nov ustanovljeni svet pa bo Imel svojo dobro osnovo in zagotovil, da bo lahko kot svetovalni in posredovalni organ mnogo koristil pri prosvetlje-vanju delovnih ljudi v skladu z novimi družbeno - političnimi zahtevami naše socialistične stvarnosti. Podjetja, ■stanove, ljudski odbori, zadruge in razno organizacije, pristopajte med temeljno ali vsaj podporna Slan« Prešernovo dražbe! MOZ S KLOBUKOM (lesorez), delo nadarjenega Tineta Juva-na, dijaka IV. razr. gimnazije v Stražišču. ST. 26 t 3«. MARCA 1956 GORENJSKI KHETOYAL.EC KMETIJSKA ZADRUGA -društvo ali gospodarstvo Ob občnih zborih kmetijskih zadrug Lep napredek na vseh področjih, sn uplovili zadružniki KZ Naklo - Dobiček za investicije Prejšnji petek je bil v Naklem občni zbor tamošnje kmetijske zadruge. Udeležili so se ga skoraj vsi člani zadruge. Zbralo se jih je 125, med njimi pa smo opazili predsednika Okrajnega odbora SZDL Mirka Zlatnarja in predsednika OZZ Toneta Fajfarja. DELOVNO PREDSEDSTVO Na levi je predsednik zadruge tovariš Andrej Triler Zbor je potrdil mnenje, da so naklanski zadružniki nedvomno lahko marsikomu za zgled. Poročila upravnega odbora in pa Posameznih pospeševalnih odsekov so pokazala, da je bil v Preteklem letu dosežen znaten napredek na področju proizvodnje in organizacijskega utrjevanja zadruge. Predvsem v živinoreji so bili Vspehi veliki. Povprečna molz-nost krav se je povečala in je danes 2.800 litrov. Najslabša krava daje 1.440 litrov mleka, najboljša pa 4.462 litrov mleka na leto. Prav zaradi skrbne kontrole mlečnosti in drugih osnovnih značilnosti živine je dana solidna osnova za selekcijsko delo. Poljedelski odsek je pripravil več analiz zemlje, ki so pokazale, da naklanskim njivam primanjkuje predvsem apnenca. Poskusno škropljenje proti plevelu je pokazalo prav zadovoljive rezultate. Viktor Zaplotnik je poročal o delu strojnega odseka in je ugotovil, da so bile v lanskem letu usluge za posojanje strojev prenizke in je zato strojni odsek zaključil poslovno leto s precejšnjo izgubo. Zato se bodo v tem letu cene uslugam nekoliko dvignile. Po poročiu trgovinskega odseka je bila živahna razprava o tem, ali je v Strahinju trgovina potrebna ali ne. Nekdo je trdil, da ni, ker ne bo rentabilna, a ga je večina pobila, saj je v Strahinju preko 100 gospodinjstev, ki so sedaj naveza- za trgovino v Strahinju res tehtni in bi jo bilo treba čimprej odpreti. Iz strukture dohodkov zadruge je razvidno, da velik del odpade na les in na povsem nekmetijske dohodke od nabiranja borovnic. Iz tega se vidi, da v naklanskem koncu res ni najboljših pogojev za poljedelstvo, na drugi strani pa nam ti podatki dajo misliti, da se zadruga morda še vendarle ukvarja preveč s postransko dejavnostjo." Predsednik zadruge je tudi poudaril, da člani ne prodajajo vseh pridelkov preko zadruge. Od zadruge bi radi imeli nekateri samo koristi. Tudi tovariš Ivan Zupan je podprl to njegovo trditev. Dejal je, da se je vedno, ko je primanjkovalo mleka, pojavila težnja, da bi se ga čimveč prodalo neposredno privatnikom. V tako imenovanih »mlečnih mesecih«, ko je bilo mleka na pretek, pa ga je vsak poskušal čimveč spraviti v — mlekarno. Velikokrat so temu krivi prekupčevalci. Tovariš Zupan je navedel primere pri nakupu živine. Dejal je, da se je, odkar je izšla uredba, ki prepoveduje odkup živine po hlevih, spremenilo samo to, da sedaj prekupčevalec namesto v hlevu sklene pogodbo v hiši. Za živino se potegujejo mesarji iz Tržiča, Golnika,' domača klavnica itd. Da se to prepreči, je pozval zadružnike, naj prodajajo živino in vse pridelke le preko zadruge. Na ta način bo imela koristi zadruga, hkrati pa vsak zadružnik. rabiti ta sredstva. Nekateri so se ogrevali, naj se postavi v Naklem pekarna, da jim ne bo treba »uvažati« kruha iz Kranja in Tržiča, drugi pa so menili, naj se zgradi strojna remiza. Zbor je ob koncu pozdravil tudi tovariš Mirko Zlatnar. Dejal je, da je iz poteka občnega zbora razvidno, da so zadružniki v preteklem letu dobro delali in da so lahko marsikomu za zgled, kako je treba gospodariti in po kateri poti je treba iti. Treba bo seveda še mar- Novice iz kmetijskih zadrug JAZ SEM ZA TO Franc Stopar, 83-Ietni Vazarjev ata — najstarejši zadružnik — glasuje sikaj storiti. Toda želel bi — jc dejal tovariš Zlatnar — da gre* ste po tej poti naprej, kot ste šli doslej in se ne plašite raznih prišepetovalcev, ki bi radi sejali zmedo in zavrli naš razvoj. -Ik Kmetijske zadruge so v zadnjih desetih letih razvile razne dejavnosti, pomnožile svoje premoženje in vplivale na kmetijsko proizvodnjo neprimerno bolj, kakor v razmerah stare Jugoslavije. Zadruge so postale čisto drugačne — po svojem notranjem delovanju so se močno približale podjetju, obenem pa zadržale vlogo organizacije za pospeševanje kmetijstva. Taka je splošna smer razvoja, vendar so imele posamezne zadruge prav majhne uspehe v tem oziru. Se zmeraj je prek 30 zadrug, ki nimajo lastnih poslovnih prostorov, strojnih lop, primernih skladišč, strojev itd Taka zadruga nima med člani pravega ugleda in je največkrat samo ustanova, ki jo vsako leto sproti tako temeljito izkoristijo, da ni sposobna napredovati. Vodstvo in članstvo takih zadrug bi moralo kazati še večjo voljo, da svojo zadrugo spravi pokonci, ne pa da jo na let-nem občnem zboru samo osku-bljo. Prav lep vzgled požrtvovalnega odnosa vodstva in članov daje KZ Javorje, KZ Trebija, KZ Sorica in še nekaj drugih, ki že več let vlagajo ves dobiček samo za gospodarsko krepitev svoje zadruge. Zavedajo se, da jim je zadruga silno potrebna in da lahko samo z njeno pomočjo najhitreje izboljšajo stanje na svojem področju v gospodarskem in kulturno-pro-svetnem pogledu. Taka skrb za razvoj zadruge je pravilna in lahko uživa vso podporo. Nasprotniki zadrug pa pravijo, da bi morala zadruga z denarjem v prvi vrsti pomagati temu aH onemu kmetu. Ce bi zadruga denar sproti razdelila posameznim kmetom, je popolnoma jasno, da bi bile to le majhne vsote, s katerimi si kmetje ne bi dosti pomagali. Ako pa zadruga denar vloži za svojo krepitev, to zanjo mnogo pomeni. Zadružna zveza je n. pr. svetovala KZ Kranj, naj članstvo samo plačuje skočnino. ne pa zadruga. To so Zvezi zelo zamerili in ji na zboru tudi očitali. Vendar resnice ne morejo spremeniti. KZ Kranj že 5 let plačuje svojim članom skočnino za bike, ki znese v enem letu četrt milijona dinarjev. O teh primerih ne bi pisal, če ne bi videl, da se pojavljajo zagovorniki takih postopkov ravno na letnih občnih zborih. Ako bodo člani te ljudi poslušali, bodo s tem povzročili propadanje in končno likvidacijo domače zadruge. V bližnji prihodnosti boste zvedeli nekaj več c tem. Taka politika je namreč pripeljala na rob propada že 4 zadruge. Kaj bodo delali ti ljudje potem, koga bodo sku-bili, ko ne bodo imeli več lastne zadruge, ne vem? Ali je tem lažizadružnikom ljubše, da prevzamejo stvar v roke nezadružna odkupna podjetja? Kaj bodo v teh podjetjih dobili za pospeševanje kmetijstva, o tem ti preroki ne razmišljajo. Zato je dolžnost vseh naprednih zadružnikov, da zastavijo svojo besedo proti razmetavanju zadružnih sredstev. Nekoč so kmetje sami zbirali denar, da so lahko nabavili kak stroj ali podobno. Po drugi strani pa so pri odkupu obogateli trgovci in mesarji — tedaj je bilo po mnenju nekaterih nergačev vse prav. Danes pa, ko zadruga nabavlja stroje za svoj denar, omogoča elektrifikacijo, skrbi za kulturni dvig vasi, jim to nič ne pomeni. To so lahko samo najbolj reakcionarni in najbolj sovražni elementi in če pogledamo preteklost in vidimo kajjso bili nekoč, odkrijemo šele njihov pravi videz. Zadruga danes ni več podobna društvu kakor nekoč. Včasih je predstavljala zadrugo samo mlatilnica, slamoreznica ali travniška brana. Danes je zadruga lahko podjetje — gospodarska enota. Ako gospodari dobro, bo uspevala, če se zanemari, mora propasti. Zavedno vodstvo in članstvo zadrugo dvigne, paraziti pa jo pokopljejo. To osnovno misel naj imajo člani pred seboj na letnih občnih zborih. Razprava naj najde odgovor na to, s kakšnimi ukrepi bo zadruga organizirala večjo proizvodnjo na svojem področju in pridelke pravočasno odkupila. ' ING. J. P. Živinorejci, posvečajte molži več pozornosti NAVZOČIH: 125 ČLANOV Pogled na dvorano med poročili Upravnega odbora Maiaža vimena Po odvzemu prvih curkov mleka naj pripravi molzač vime za molžo s pravilno masažo! Masira naj najprej desno polovico vimena s palcema desne in leve roke medtem ko sta obe desni četrti vimena objeti z dlanmi in prsti. Masažo vršimo s palcema od zgornjega dela vimena v polkrogu proti se- nih žlez v seske, nato začnemo isti način molzač masira še zad- z molžo. nji del vimena, katerega nato Priporočamo molžo s suhimi dobro izmolze. dlanmi in prsti, a če to le ni Da se molzač prepriča, ali je mogoče, se sme uporabiti za izmolzel zadnje kaplje mleka iz ovlaženje rok le vazelina, s ka- vimena, izvrši še kontrolni pri- tero masiramo vime pred mol- jem. Vsako četrt prime s prsti ž o Molža leve roke čim višje, nato pa z desno roko objame sesek in iztisne iz njega poslednje kaplje mleka. Z zgoraj opisanim načinom molže sem hotel opozoriti na Ves dobiček, ki ga je ustvarila na notranji strani, z dlanmi ^in še sproščeni. Nato se postopo- hS^^^^^^Jij Pri molži s celo pestjo in palcem morata kazalec in palec skoma. Levo polovico vimena krepko objeti gornji del seska, pa objamemo tako, da sta palca ostali trije prsti pa so zaenkrat C dpešno delo KZ Laze v Tuhinju Kmetijska zadruga Laze v Tuhinju sodi med najboljše v kamniški občini. Šteje 138 članov. *z dobička, ustvarjenega v letu 1954 (bilo ga je dobrih šest milijonov), so vložili prek dva milijona din v kmetijski sklad 478.000 din pa so vložili za gradnjo 21 gnojničnih jam in treh silosov. Na območju zadruge so uspeli Pri DOZ zavarovati 488 glav goveje živine ali 97% vse odrasle živine. Zadruga je organizirala tudi svojo sadno drevesnico, v kateri imajo letos 7000 »adik, od katerih jih bodo dali *etos zadružnikom prek 1000 komadov. Naš ra govor Gfi „Deset nas je bilo. • »Pokazati še ne moremo veli- Prvi, a zanesljivi koraki sekcije mladih ko. Smo komaj začeli. Toda do- /tarif M* MM M ti U lf filtrirati bre volje je na pretek in prav «■*«•■■ » w wwssa.Mii zato bomo lepe načrte, ki jih „^„jaH. Vsak izmed nas — lovati po najsodobnejših prin- ki vršijo to delo. Vse premalo pozornosti se posveča pravilni molži krav, zato upam ,da bo marsikateri ži- ^ie^rbi5p^vd£^;s rn^višio^r^1/3 zdrat 'kazalcem, pest pa mora zajeti m Čim V1ŠJ0 Povodno sposob- V KZ Stara Fužina so imele Sene zadružnice pretekli teden trodnevni tečaj o sodobnem predelovanju in konzerviranju svinjskega mesa. Za ta tečaj je bilo med ženami zadružnicami ^ na precej oddaljeno trgovino veliko zanimanje. Tečaja se je v Naklem. Strahinjske gospo- zadruga v tem letu, so zadruž- prsti pa masiramo zunanjo le- ma zapro sredinec, prstanec in Udeležilo 26 tečajnic. dinje izgubijo okoli 6.000 ur na niki soglasno namenili za inve- vo stran vimena. mezinec. Ta mora iztisniti mle- Zadnji dan tečaja so tečajni- leto samo za hojo v trgovino in sticije. Zaradi velikih potreb je S pravilno masažo smo usme- ko prav iz spodnjega dela se-cam predavali tudi kmetijski nazaj. Videti je, da so razlogi bilo seveda več mnenj, kako po- rili mleko iz posameznih mleč- ska. Pri teh prijemih, ki nai se strokovnjaki o pomenu pridelo- _ , vršijo hitro in brez prekinitve, Vanja vrtnin, o pravilnem načinu in higieni molže ter o pe-rutninarstvu. Po predavanjih so tečajnicam predvajali strokovno Poučna filma o »Zreji štajerske kokoši« in o »Pridelovanju semenskega krompirja«. Tečaj je v splošno zadovoljstvo udeleženk dobro uspel! Op. ur. )Z današnjim _jflnem 8Uio uvedli novo rubriko pod zgornjim naslovom, zato pozivajo vse kmetijske zadruge, nai nam poročajo o pomembnejših nofođkih njihovega dela. Dopise Pošiljajte na Uredništvo »Gorenjskega kmetovalca« pri »Grla-s« Gorenjske« Kranj. imamo, zagotovo uresničili.« Tako je začel pogovor med menoj in Koširjevim Petrom iz Goric. Peter je predsednik sekcije mladih zadružnikov in sem ga našel v mladinskem okrevališču, kamor je prišel — kakor jaz — pogledat, kako kaj napreduje gospodinjski tečaj, ki ga je organizirala njihova sekcija. Zapletla sva se v živahen razgovor. »Deset nas je bilo, ko smo začeli. Drugi so stali ob strani,« je pripovedoval Peter. »Danes pa nas je že več. Tale tečaj je naš prvi uspeh.« Povedal je, da je bilo najteže prebiti led pri starejših ljudeh. Ti so z nezaupanjem gledali na to novotarijo in niso hoteli pustiti svojih otrok, da bi se vpisali v sekcijo. Nje je bilo treba najprej prepričati, da bo imela mladina od dela v sekciji samo koristi. »Zato smo na prve sestanke sekcije povabili tudi gospodarje. Ko smo vpričo njih razložili, kakšne načrte imamo: da mislimo pripraviti dobra kmetijska predavanja, poučne ekskurzije itd., so se nekako mladih zadružnikov, je dobil cipih. Pri tem so nam obljubili doma košček zemlje in to zemljo bomo skupno skušali obde- MLADOST Predsednik sekcije mladih zadružnikov Peter Košir pomoč okrajni kmetijski stro kovnjaki. Tako mislimo v praksi pokazali, kakšne so prednosti sodobnega načina obdelave zemlje. Za naše načrte je pokazala vse razumevanje tudi kmetijska zadruga, posebno predsednik Jože Mali. Obljubili so nam pomoč in so nas pri naši akciji tudi že podprli.« Ob koncu je Peter povedal tudi, da se mladina iz Goric in okoliških vasi dokaj aktivno udejstvuje v kulturno-prosvet-nem življenju. Tako rekoč na njeno pobudo so pred 14 dnevi ustanovili DPD »Svoboda«. »Toda,« je zaključil, »v nobeni vasi nimamo prostora za družabne prireditve. Zato mladina hodi plesat v gostilno.« Mladim ljudem je zabava potrebna. Zato je škoda, da si jo morajo iskati na tako neprimernem kraju. Morda bi se le dalo kaj ukreniti? Ce bo sekcija mladih zadružnikov delov na, bodo prav gotovo tudi to uredili. -Ik sposobnost svoje živine, opozoril na gospodarski pomen, ki ga ima pravilna molža, vse tiste, ki molzejo niegove krave v hlevu, ali na paši. Seveda je potrebno za izvajanje molže po zgoraj omenie-nem načinu pridobiti potrebno prakso. Tak način molže je potrebno molzačem tudi praktično prikazati.. Okrajna zadružna zveza v Kranju bo zaradi pomembnosti, ki jo ima pravilna molža za govedorejo, kakor tudi za mle- sesek v celoti. Seska pa pri molži lahko samo narahlo, ali še bolje nič ne nategujemo. Pravilno je, da molzemo najprej istočasno prednji dve četrti vimena, nato pa zadnji dve. Ponovna masaža vimena Ko je vime pomolženo, masiramo zopet prednji del vimena. S palcem in ostalimi prsti leve roke masiramo desno pred- njo četrt, istočasno pa masira- karsTvo na Gorenjskem, organi-mo z desno roko levo prednjo zirala po kmetiiskih zadru£,ah četrt vimena. Nato prav na isti tečaje za molzace. Na teh teča-nacin masiramo zadnji četrti jih se bodo kmecka dekleta vimena. praktično naučila pravilno mol- Mleko ki je po molži še osta- sti poucena pa bodo tudi o lo v mlečnih žlezah, nato izmol- nacinu higienicnega pridobiva-zemo. Ker molzaču še ni uspe- nia mleka in 0 pomenU) ki ga lo popolnoma lzmolsti mleko iz vimena, zato naj ponovno izvrši masažo, ki naj oponaša teletovo suvanje, ko se hrani pri kravi. Molzač naj z dlanmi in prsti obeh rok izžema mleko iz vsake četrti posebej. Pri tem naj najprej prednjo desno četrt vimena z dlanmi nekoliko dvigne, ZBIRK PREŠERNOVE DRU2 s prsti pa naj sega čim više BE ZA LETO 1957. v vime ter naj z masažo rok proti seskom skuša usmeriti vse zaostalo mleko v zgornjem de ima zdravo in pravilno pridobljeno mleko za prehrano ljudi. NAJ NE BO DRUŽINE, KI BI NE PREJELA KNJIŽNIH Letošnje zbirke Prešernove družbe so izšle v 81.150 izvodih. lu vimena proti seskovemu ka- Oglašujte v Koledar, ki je naj- nalu. Takoj po masaži obeh spred- bolj razširjena publikacija — aktualna skozi vse leto. — Cena njih četrti sledi izmolzenje. Na 200.000, 110.000 In 60.000 din. DRU1INSKI°°°<>°<" )000000000000000 POMEkIKI Pri elektriki je previdnost vedno na mesta štiri prikupne, sodobne in praktične ženske frizure. Dobro si jih oglejte, potem pa se odločite, kakšna naj vaša Različni časopisi in revije večkrat opozarjajo na nevarnosti, ki nastajajo pri nepravilnem ravnanju z elektriko. Nesreče pa se ne dogajajo samo v obratih in tovarnah, marveč tudi v domovih, ker ljudje še ne znajo pravilno ravnati z raznimi električnimi napravami — od navadnega kuhalnika preko likal-nika pa do najbolj kompliciranega električnega aparata. Cesto pa se nesreča primeri, ker se preveč zanašamo na to, da se nam ne more nič pripetiti, in prav zaradi tega ravnamo z električnimi pripravami marsikdaj prav lahkomiselno. Zbrali smo nekaj navodil, ki nas bodo varovala perečih nevarnosti, seveda le, če se bomo po njih točno ravnali: Nikoli ne uporabljajte pokvarjenih žic, utičev in vtičnic, popravi naj nam jih le strokovnjak, ki svoj posel razume. Vsako popravljanje, ki ga izvršuje nestrokovnjak, kot je n. pr. pre-vezovanje natrgane žice z raznimi trakovi, lahko pripelje do nesreče. Vtičev ne vlecimo iz stikala za vrvico, posebno ne, če je vrvica pretrgana in razvita tik ob izolirnem delu. bo Boj rastlinskim škodljivcem Družina pričakuje nas razumevanja od Prav vsako ženo in mater spremljajo zdaj večje zdaj manjše skrbi iz dneva v dan. Marsikatera se jih tudi v trenutkih, ki bi jih morala posvetiti samo družini, ne zna otresti. Čemerno odgovarja na moževa vprašanja in za najmanjši prestopek ošteva otroke. Prav nič ne pomisli, da tudi ona želi od moža, naj ob večerih pozabi na službene težave in prijetno po-kramlja z družino. Ce mu to uspe, potem je nespametno, ako prične z godrnjanjem žena. Obadva naj v takih trenutkih odpodita dnevne skrbi. Brez Kuharski lučaj i Triu Društvo za napredek gospodinjstva v Tržiču je v dneh od 27. 1. do 21. 3. 1956 organiziralo gospodinjsko kuharski tečaj. Praktični del je obsegal kuhanje, čiščenje, pomivanje in pranje; teoretični del pa teorijo kuhanja, teorijo šivanja, hrano-slovje in družbeno ureditev. Razen tega so imele tečajnice tudi predavanja in praktične vaje iz nege dojenčka ter ročno delo. Pomoč pTi organiziranju tečaja nam je nudil Občinski ljudski odbor v Tržiču in SZDL. Nedvomno pa je, da so k uspehu pripomogle predvsem predavateljice: gospodinjska učiteljica Cilka Zelnikova, tov. Marta Regvat in medicinska sestra tov. Eleonore Dolenc. V tečaju je vladal red in disciplina. Uspehe so tečajnice delno pokazale pri slavnostni večerji, ki je bila prirejena ob zaključku. Želeti je, da bi bili taki in podobni tečaji (tečaj za vkuhavanje, konzerviranje itd.) skozi vse leto, ker koristijo po-edincem in skupnosti obenem. njih bo večer prijetneje minil. Ne samo mož in žena, tudi otroci se bodo v takem vzdušju mnogo bolje počutili. Ženine pritožbe o tem, kako dolgo je čakala v trgovini, da je zmanjkalo tega ali onega, da ji soseda še vedno ni vrnila izposojenih vžigalic itd., bo mož še lahko slišal ob drugi priliki. Takrat pa jih bo povedala že v mirnejšem in objektivnejšem tonu. Mož pa naj se prav tako ob prestopu domačega praga ne prične takoj jeziti zaradi stvari, ki se mu v službi niso posrečile. Tudi to se da mirneje urediti. Vse ob svojem času. Zato vsaj eno urico na dan posvetimo družini — to velja za obadva zakonca — ki z vso pravico pričakuje od nas vedrine in razumevanja. Še preden odleze sneg iz naših polj in vrtov in bo v deželo prišla cvetoča pomlad, se moramo pripraviti za boj proti številnim drobnim žuželkam, ki napadajo naše kulturne in lepo-tične rastline ter napravijo s tem vsako leto veliko škode. Marsikaj smo že poskusili, da bi zatrli te škodljivce, toda vedno znova jih opažamo na naših rastlinah. Poznamo obilico dobrih in slabih receptov, ki pa so morebiti zelo dragi. Poskusimo zato s cenejšim, a učinkovitim sredstvom proti malim vrtnim škodljivcem, kakor na primer listnim ušicam, pršicam, raznim listnim gosenicam in ličinkam. Napravimo ga iz izvlečka paradižnikovih listov in sicer tako, da 1 kg svežih paradižnikov (za dobro uspevanje in boljši pridelek sočnih plodov moramo paradižnike vedno trebiti), močno stiskamo in nato polijemo z 1 litrom vrele vode in to najbolje v leseni posodi, n. pr. sodcu in podobno. Tako nastalo juho pu- Praktični nasveti Okusne manšetne gumbe lahko naredimo sami Dragocene manšetne gumbe, ki jih često tudi lahko založimo ali se nam radi zgube, se da nadomestiti prav dobro z dvojnimi, med seboj sešitimi navadnimi gumbi. Za različne srajce (in kravate) lahko uporabimo TEMELJNO, PODPORNO IN REDNO ČLANARINO PREŠERNOVE DRUŽBE VPLAČAJTE NA TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI ŠT. 60-KB-5-Z-416. VSO TEMELJNO IN PODPORNO ČLANARINO VRNE PREŠERNOVA DRUŽBA ČLANOM KOLEKTIVA IN ZADRUG V OBLIKI CENENIH KNJIG. ZATO POMAGAJTE ŠIRITI NAPREDNO LJUDSKO KNJIGO IN VPLAČAJTE TEMELJNO IN PODPORNO ČLANARINO Satovnica -v sklonih Besede se začenjajo v okencu s črtico in tečejo okrog v smeri kazalca na uri. 1. opoj — 3. skl. mn., 2. člo- veku podobna žival — 3. skl. mn., 3. močnati izdelek, 4. grški bog lepote in umetnosti, 5. vrsta buče — 4. skl. edn., 6. prostor v cirkusu — 3. skl. mn., 7. ljubitelj, ni profesionalec, 8. sol ocetne kisline, 9. slikarska potrebščina — 1. skl. mn., 10. mesto v Italiji, 11. vrsta blaga, 12. ločilni števnik, 13. vrsta tkanine, 14. glavno mesto balkanske države — 3. skl. edn.,15. gladen — 1. skl. mn., 16. japonsko oblačilo — 1. skl. mn. PREMIKA LNIC A Ce boš premikal gornje besede vodoravno drugo nad drugo, boš dobil v treh navpičnih vrstah tri imena večjih krajev z Gorenjske. K L E K P R E Z R E M OPASNO KONCEPT UJEDA stimo, da se ohladi in jo nato precedimo, potem pa ji dodamo, da bo učinkovitejša, '/8% raztopine kreselovega mila ali mastne milnice. S to tekočino nato poškropimo napadene rastline. Učinek na škodljivce je zelo močan, medtem ko se nam za rastline ni treba bati, ker tekočina, če je dovolj enakomerno porazdeljena, ne povzroča na njih nobenih poškodb. Ne vtikajmo v razna stikala kovinskih predmetov, da bi jih tako popravili. Posebno se tako radi igrajo otroci, zato jih je na to treba pogosto opozarjati. Previdno ravnamo, če namestimo stikala tako visoko, da otrok ne pride do njih. Posebno pa je treba svariti pred prijemanjem električnih aparatov z mokrimi rokami. Res je, da se nam 99 krat nič ni zgodilo, stotič pa bo nesreča tu. Zelo rade se primerijo nesreče v kopalnicah, zato velja, da ko sedimo v banji, ne segamo po različnih električnih napravah, ker bi to bila igra s smrtjo. Z okovanimi čevlji stoječ na mokrih tleh ne segajmo po stikalu. Mokra tla so nevarna tudi v kuhinji, posebno še, če je mogoč stik med kuhalnikom in vodovodnim stikom. Velja naj tudi to pravilo, da se ne smemo nikdar dotikati dveh električnih aparatov hkrati, seveda le, če sta vključeni, kot n. pr. radio aparata in kuhalnika, telefona in žarnice (ter podobnega, čeprav so vsi ti aparati izolirani, se lahko zgodi, da ne opazimo nastale napake in nesreča je tu. Žarnice menjamo le, če smo prej izklopili električni tok, najbolje pa je, če izklopimo stanovanjski vod. Ne puščajmo električnih žic in kablov zavitih ali celo zavozlja-nih. To velja tucfi za telefon. Žica se tako lomi, izolacija odstopi, pa imamo stik. Med nevihto izklopimo radio aparate, prav tako, kadar odide-mo za dalj časa iz stanovanja. Tedaj poberimo tudi vse vtiče iz vtičnic. Med nevihto po možnosti ne uporabi j a jmo telefona. Ce nam v kakem električnem aparatu praska in poka, prekinimo tok in aparata ne uporablja jmo več, preden ga ne pregleda strokovnjak. Zavedajmo se, da je upoštevanje teh nekaj navodil oiujno potrebno, ako hočemo obvarovati svoje življenje. Ta navodila so nastala na podlagi večletnih izkušenj in prav zaradi tega so tako merodajna in neobhodno potrebna za slehernega, ki ima opravka z električnimi aparati, s katerimi ima opravka danes že večina ljudi, tako tudi v veliki meri gospodinja v gospodinjstvu. ZA PRIDNE ROKE £ep in praktičen komplet za nase malčke Sneg malčki različne gumbe. Ta ceneni nadomestek se lahko tudi uporabi za manšetne gumbe pri ženskih bluzah. Iznajdljive tovarišice si jih bodo dale za malo denarja v poljubnih barvah napraviti pri izdelovalcih gumbov. Lepi so taki gumbi iz finega tenkega usnja ali semiša, živih toda ne kričečih tonov, ki se ne ujemajo z barvo bluze. Ce postanejo čevlji od vlage ali mokrote trdi, jih izmij s toplo vodo in jih namazi z ricinu-sovim oljem. Ce posoda diši po ribah, čebuli in podobnem, prideni vodi za pomivanje nekoliko kisa. Prav tako prideni vodi nekoliko kisa, v kateri pomivaš stekleno posodo in posoda se bo zelo lepo svetila. Ako hočeš bele čipke prebarvati, da bodo lepe okrine barve, jih potopi v ruski čaj, samo paziti je treba, da ne bo premočan. Pri čiščenju madežev z bencinom se naredi na tkanini večkrat grd rob okrog mesta, ki ga čistimo. To lahko preprečimo, ako denemo v bencin ščepec navadne soli. Pred lupljenjem sadja ali snaženjem zelenjave si nadrgnemo roke z iztlačeno citrono. Roke ostanejo čiste. je že vzel slovo. Naši samo še čakajo, da se bo zemlja osušila in da se bodo lahko spet igrali na prostem. Vendar pa je spomladanski čas zelo nevaren za prehlad, zato moramo paziti, da so otroci pri igri na prostem dobro napravljeni. Pametno je, da je njihova oblekica tudi praktična. Tiste, ki imamo veselje s pletenjem, bomo spletle za svojega otroka po naslednjem navodilu lep in praktičen komplet. PULOVER — HRBET: Nasnuj 73 zank rdeče. Pleti 5 cm robu sem in tja desne. Dalje v osnovnem vzorcu. Na obeh straneh dodaj: 5 X v vsaki 10 vrsti po 1 zanko 5 X v vsaki 2 vrsti po 1 zanko 2 X v vsaki 2 vrsti po 2 zanki 15 cm od robu razdeli v sredini dve polovici (za zaporo) snemi srednjo zanko, nasnuj na polovici v sredini 4 zanke. Pleti levo polovico ravno. Ko je rokav 10 cm visok, snemaj ramo 1X7, 4X6. V drugi vrsti (ko snemaš ramo), snemi še srednje 4 zanke in z belo volno pleti desne sem in tja in zadelaj 18 zank. Desno polovico pleti enako. PREDNJI DEL: Pleti enako kot hrbet, le brez delitve. Ob vratu zadelaj 37 zank. HLAČKE: Nasnuj 92 zank rdeče. Za hlačnico pleti 2 cm same desne. Dalje pleti pravo stran desno, narobno levo. PLETI V SKRAJŠANIH VRSTAH: 11 zank desno, ovij, obrni in pleti nazaj leve, obrni, 22 zank desno, ovij, obrni in pleti nazaj leve, obrni, 33 zank desno. Pusti te zanke na pletilki in ponovi isto iz obratne strani, potem združi vseh 66 zank in pleti ravno. 8 cm od robu snemi: 13 X v vsaki 4 vrsti po eno zanko, 5 X v vsaki 6 vrsti po eno zanko. — Leva stran je ravna. Ko imaš 25V2 cm visoko, pusti na koncu vrsto nepopletene: 2 X 10 zank sti snemi 7 do 10 zank, v naslednji vrsti pa spet 4 nasnuj. IZGOTOVITEV: Zlikaj in sešij šive. Vstavi kozo, zašij gornji rob hlač na znotraj in vdeni elastiko. Prišij naramnice na hrbtni strani, spredaj pa gumbe. Rob rokava obkvačkaj z belo volno. VSij zadrgo. 5X9 zank Nato eno vrsto levih in 8 vrst desno za dvojni hlačni rob v pasu. Desne polovico enako. KOZICA: Pleti 16 zank na obe strani desno 6 cm v kvadratu. NARAMNICE: Nasnuj 128 zank in pleti 22 vrst sem in tja desno. V 11 vr- Pomlad prihaja... Volnene rokavice bomo zamenjale z usnjenimi. Spravile bomo seveda čiste, zato objavljamo navodilo, kako jih bomo skrbno oprale. Pri pranju volnenih stvari moramo paziti, da sta milnica in topla voda za splakovanje vedno iste temperature. Pripravimo si mlačno milnico iz lusk ali ostankov mila in z rokami dobro spenimo. Tej milnici dodenimo nekaj kapljic salmijaka, ki prepreči, da se volna ne zgosti in obenem razkraja umazanijo. Volnenih stvari ne smemo mencati, temveč jih v milnici le rahlo stiskamo. Ce so rokavice zelo u-mazane jih splaknemo dvakrat v mlačni vodi in nato še enkrat v milnici. Nato rokavice spiramo do čistega v enako toplih vodah. Oprane rokavice zavijemo v suho frotirko in stiskamo, da frotirka popije vodo. Nato jih denemo sušit na suho krpo, seveda ne k prevroči peči ali štedilniku. OSNOVNI VZOREC: 1—4 vrsta (belo) desne, narob- na stran leve 5—7 vrsta (srednje modro) desno 8 vrsta (belo) izmenoma eno desno, eno desno vbodi v zanko prejšnje vrste. 9—12 vrste (belo) desne 13 do 15 vrste (svetlomodro) desne 16 vrsta (belo) 1 levo, 1 levo vbodi v zanjko prejšnje vrste. Od 1—16 vrste stalno ponavljaj, samo menjaj barve; po belih črtah menjaj srednjem odro, svetlomodro in rdeče. MERA: 20 zanj k v širino in 34 vrst v višino — 7,50 cm. Kako bomo spravile otroški kožušček Težko smo se odločile, da smo jeseni kupile svojim otrokom tople zimske kožuščke. Temu se pravzaprav tudi ni čuditi, saj je treba za to kar precejšnjo vsoto denarja. Toda, zdaj ko je zime že konec in postaja iz dneva v dan topleje, otroci kožuščkov ne potrebujejo več. Zato jih bomo lepo očistile in spravile. Kako bomo to naredile, da bo kožušček čim dlje dobro ohranjen, bomo prebrale v naslednjih vrsticah. Umazano kožuhovino prav dobro zdrgnemo z vročo belo moko ali otrobi. Kožušček z moko vred zvijemo tako, da so dlake obrnjene navzgor. Vse skupaj zavijemo v čisto krpo in pustimo do drugega dne, nakar umazano moko iztresemo, kožuhovino pa nalahko iztepemo. Ce plašček ne bo čist, postopek ponovimo. Ce pa je kožuhovina mastna, potem vzemimo raje otrobe. Odparajmo in oparimo tudi podlogo ter nato zlikano prišijemo spet nazaj. KUD »Tabor« iz Podbrezij je 'Preteklo nedeljo uprizorilo na domačem odru Pipanovo ljudsko igro »Dekle iz Trente«. Tov. Karel Potočnik je kot režiser in scenograf vložil v delo mnogo truda, za kar zasluži vse priznale. Tudi večina igralcev, med katerimi je bilo precej začetnikov, je svoje vloge še kar zadovoljivo rešila. -Elf- Napovedana premiera Goldo-nijeve komedije Mirandolina, ki 1° je pripravilo prosvetno društvo v Komendi za preteklo netijo, je (bila odložena na nedeljo 1. aprila, ker društvo ni moglo pravočasno dobiti kostimov. Za uprizoritev je veliko zanimanja, saj je to prva letošnja predstava v Komendi. Z. Ivan Selan, naš znani kartograf iz Suhadol pri Mostah, je s sodelovanjem Franca Roj ca iz Kamnika izdelal maketo tovarne »Lek« v Jaršah. Maketa je izredno natančno in lepo delo, ki bo na razstavah vzbujala razumljivo pozornost. Z. Šolski odbor kamniške gimnazije je na svoji zadnji seji reševal razne proračunske zadeve. Seznanil se je tudi z uspehom dijakov ob tretji redovalni konferenci in potrdil disciplinske kazni, ki jih je izrekel profesorski zbor. Posebej je Se razpravljal o tureditvi parka in okolice gimnazije. Z. Ljudska univerza »Svobode« Žirovnica je imela dne 23. marca predavanje. Tov. ing. Gregorčič z Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, je predaval o nesrečah z električnim tokom in o preprečevanju istih. Tov. I Cm ing. Gole od HE Moste pa je predaval o gradnji HE Moste. Obe predavanji sta bili spremljani s filmom. Posebno zanimiv je bil film o gradnji HE Moste. Podobnih predavanj si še želimo. ' ssodiiea DELAVCE JE PRETEPAL Franc Zaletel, nekdanji vaški mogotec iz Cešnjice, zaposlen pri LIP Cešnjlca kot mizarski mojster, je prišel pred sodišče zaradi surovega postopanja z delavci. Tudi sicer (ni na najboljšem glasu. Pred nekaj leti je bil zaradi špekulacije kaznovan na zaplembo premoženja in Za lako postopanje - najstrožjo kazen! ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT Preteklo soboto je bilo v sanjski gori republiško mladinsko prvenstvo v alpskih dis-^Plinah. Tekmovalni pogoji so °Ui zelo slabi. Vreme je bilo megleno, južen sneg, ki je skoraj sproti kopnel, tako, da je Pmsivo OŠO Kamnik V moštvenem tekmovanju za šahovsko prvenstvo OŠO Kamnik sodelujejo šahovska moštva Kamnika, Domžal, Komende, Duplice, Podgorja, Godiča in Crne. Dosedanji rezultati so bili Kamnik : Domžale 4:3 (1), Kamnik : Podgorje 6 : 1 (1), Domžale : Crna 8:0,Domžale : Duplica 6V2:1V2, Komenda : Duplica 6:2, Godič : Duplica 6V2:17*. Vodijo Domžale, ki so odigrale en dvoboj več, s 17V2 (1) točkami pred Kamnikom 10 (2). Judo sekcija SK »Triglav« Pričenja nov tečaj Jiu-jit za začetnike v soboto ob pol 18. ure v spodnji telovadnici I. gimnazije. Tečaja, kjer se bodo naučili, kako se ubraniš močnejšega nasprotnika s pomočjo japonske »mehke umetnosti«, naj se udeleže vsi, ki jih zanima ta šport *n ki se nameravajo kasneje ndejstvovati v Judu. bilo vprašanje, če bodo tekmovalci v slalomu lahko sploh dvakrat startali. To vprašanje so rešili tako, da so pri drugi vožnji startali le tisti, ki v prvi vožnji niso dosegli polovico slabšega časa od najboljšega. Omeniti moramo še to, da so tekmovalci sami pomagali urediti tekmovalno progo. Nasprotno pa moramo grajati društva, ki so na prvenstvo pripeljala tekmovalce, ki niso imeli predpisanih pogojev za udeležbo na tekmovanju — niso bili verificirani pri SZS in brez zdravniškega pregleda. REZULTATI — veleslalom — mladinke: 1. Krista Fanedl (Fu-žinar Ravne) 1:44,4, 2. Maja Ruitar 1:45,1 3. Majda Ankele 1:46,5, 4. Barbka Jamnik (vse Triglav Kranj) 1:58,4. Mladinci: 1. Tomaž Jamnik (Triglav Kranj) 1:20,5, 2. Alojz Katnik (Jesenice) 1:28,3 3. Rajko Stare (Triglav Kranj) 1:28,5, 4. Drago Fanedl (Fužinar Ravne) 1:29,7 5. Srečko Porenta (Ločan) 1:30,8. Slalom — mladinke: 1. Krista Fanedl 2:00,7 2. Majda Ankele 2:06, 3. Meri Kerštajn (Planica) 2:10,7, 4. Maja Rutar 2:27,8. Mladinci: Tomaž Jamnik 1:43,2. 2. Tomaž Sipek (Mežica) 1:53,3, 3. Srečko Porenta 1:53,4, 4. Andrej Klinar (Jesenice) 1:53,5, 5. Branko Lebe (Branik Maribor) 1:54,8. V torek, ko se je že zmračilo, je neka ženska pripeljala v Radovljici na postajo LM 5 let staro punčko, Sonjo Sodja, ki je bila pretepena in je imela po vsem telesu polno podplutb. Uslužbenec iz socialnega skrbstva je prišel po punčko na postajo LM in opazil, da so poškodbe precejšnje in jo takoj peljal k zdravniku. Ta je ugotovil, da ima otrok podplutbe na vsem telesu (glavi, rokah, trebuhu, hrbtu itd.) in sicer zaradi močnih udarcev s trdim predmetom. Ugotovil pa je tudi, da je otrok za svojo starost precej šibak in podhranjen in da so bile te podplutbe stare približno dan, dva, medtem ko je opazil na otrokovem telesu tudi udarce, ki jih je moral otrok prestati že pred tem. Njen oče, Stanko Sodja iz Radovljice, Linhartov trg 3, prizna, da je pretepal otroka, dodal pa je, da je to delal zaradi tega, ker družina stanuje v stanovanju, ki ima le eno sobo. Menimo, da za tako postopanje staršev s svojimi otroki, ni opravičilo nikakršen izgovor in da taka dejanja zaslužijo naj- strožjo kazen. Se bolj nerazumljivo pa je postopanje očeta zaradi tega, ker sta menda otrokova oče in mati oba zaposlena in je otrok kljub temu podhranjen. Prometna nesreča Pred savskim mostom, na odcepu ceste proti železniški postaji, se je 27. marca pripetila manjša prometna nesreča. Zakrivil jo je voznik J. P. iz Desnice, ker ni vodil konj. V trenutku, ko je voz prehiteval tovorni avtomobil, so se konji splašili in zavili na levo stran ceste. Avtomobil se je hitro umaknil, toda kljub temu je prišlo do trčenja, ki pa ni imelo hujših posledic. Ta primer ni osamljen. Lani so nedisciplinirani lastniki vprežnih vozil povzročili okoli 10 prometnih nesreč. Veliko Ijih vozi po sredi ceste, konj ne zavarujejo in motornim vozilom se umikajo šele v izadnjem trenutku, kot bi zanje ne veljali cestno-prometni predpisi. poldrugo leto zapora. Kljub temu, da ni več samostojen obrtnik, se v delavnici podjetja še vedno vede kot neomejen gospodar. Dovoli si celo to, da delavce pretepa. Tako je v decembru 1955 Mileno Kosmovo brez pravega vzroka zlasal: samo zato, ker na njegov poziv ni takoj pritekla k njemu. Ob neki drugi priložnosti pa jo je z roko udaril po glavi, ker je delala po naročilu drugega mojstra. Nekoč se je ustavil pri deiavcu, ki je Obdeloval vezano ploščo in začel s pestjo razbijati po njej, češ da je delo napačno opravljal. Zraven so pristopili ostali delavci. Zdelo se jim je že vse skupaj smešno, pa so so pričeli smejati. To je mogočnega mojstra razjezilo, zato je udaril Alojza Zupana po glavi. Delavce je nadalje tudi obkladal s sramotilnimi izrazi. Zagovarjal se je, da je hotel v podjetju ustvariti disciplino. Toda, lahko bi že vedel, da take metode niso več v modi Pretepanja delavcev si v naši družbeni ureditvi pač ne bo smel več dovoliti. Takega človeka bi moral delovni kolektiv že zdavnaj izključiti iz svoje srede. Tudi krajevne organizacije bi morale podobne primere obravnavati na svojih sestankih. Pred kratkim je bil obtoženi Zaletel obsojen na denarno kazen zaradi nedostojnega vedenja v pijanosti. Tudi za surovo postopanje z delavci mu bo sod'šče prisodilo primerno kazen. Delavec S. P. iz Radovljice je z ženo obiskal svojo mater, ki živi v Kranju. Med obema ženskama je prišlo do prepira, ki se je nato stopnjeval v telesno obračunavanje. S. P. je svojo mater pretepal in brcal po vsem telesu. Povzročil ji je lažje telesne poškodbe, zaradi katerih je morala iskati zdravniško pomoč. S. P. zasluži za svojo surovost primerno kazen. Podoben postopek je zagrešil tudi V. M. Zaradi nesporazuma je zaprl A. P. v shrambo. Tako zaprta je ženska začela razbijati po vratih shrambe in klicati na pomoč sosede. V. M. tega ni mogel »prenašati«, zato je odprl shrambo in udaril A. P. s pestjo po glavi. A. se je nezavestna zgrudila na tla, vendar to storilcu še ni bilo dovolj. Ponovno jo je udaril, ter jo v svoji podivjanosti pričel celo daviti. A. P. je dobila lažje telesne poškodbe in morali so klicati zdravnika. V. M. bo za to svoje dejanje dajal odgovor sodišču. Morda ga bo kazen izučila, da bo podobne nesporazume v bodoče reševal na kulturnejši način. PONEVERBE IN NEVESTNO POSLOVANJE P. G, poslovodja v trgovskem podjetju Izbira, poslovalnica št. 1, je v avgu'tu in septemru napravil za 246.000 dinarjev primanjkljaja. Deloma je zakrivil to z nevestnim poslovanjem, nekaj denarja pa si je prilastil in verjetno zapravil za alkoholne pijače, ker je kronični pijanec. Sodišče v Radovljici ga je za storjena dejanja obsodilo na 6 mesecev zapora. OBJAVE — O O L. A S I • Mali oglasi Prodam skoraj novo moško kolo znamke »J. VISTOLI« kompletno. Visoko 76, Šenčur. Pritličje novega uprav, poslopja ob Golniški cesti v Kranju prodamo, obstoječe iz 17 pisarniških prostorov v skupni izmeri 440 kvadratnih metrov, s pritiklinami in centralno kurjavo. Informacije dobite na upravi podjetja — »Projekt«, Kranj. Pisalni stroj »OLIVER« rabljen in v brezhibnem stanju, portable, ugodno prodam. — Dr. Sancin, Jesenice, Blok 7. Prodamo: 1 trodelno izložbo 325 krat 275 krat 60 cm zastek-leno, 1 trodelno izložbo iste velikosti z vrati — zastekleno, 1 dvodelna izložba z vrati in roletami — zastekleno, 1 dvodelna izložba z vrati zasteklena. — Več komadov vrat, oken, par- ketnega poda, vse v najboljšem stanju. — Informacije dobite pri Korinšek Adolf, Kranj, Novi dom 28. Prodam kmečko peč, skoraj novo, kompletno. Lukanc, Ore-hek 29, Kranj. Prodam mlado, 8 mesecev brejo kravo, dvokrilni obračalnik (winckel), mecesnovo cev za vodnjak — novo. Urbane Aleš, Stražišče 82, Kranj. Prodam stavbno parcelo na Hujah in nekaj orehovih desk. Vodovod je že na parceli, Primskovo 81. — Gorjanc Valentin, Primskovo 81. Prodam dobro ohranjen klavir. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam elek. svetilko (stoječo, visoko — umetno kova-štvo) in nove ploščice za kompletno krušno peč. Našlo v upr. lista. Prodam moško italijansko kolo. Legat Jože, Naklo 100. Sprejmem mesto oskrbnika v planinski postojanki v letni sezoni. Vrtači č, Primskovo 160. Dvostanovanjsko vilo z vrtom v turističnem kraju na Gorenjskem zamenjam za enostano-vanjsko ali event. prodam. Naslov v upravi lista. Upravni odbor komunalnega podjetja Skofja Loka RAZPISUJE mesto hišnika v klavnici. Pogoji: polkvalificiran mesar. Nastop službe po izvršeni zamenjavi stanovanja. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve pošljite na komunalno podjetje Skofja Loka. 24. marca zvečer je zbežal s Šmarjetne gore črno siv, velik, močan, mlad, mešan ovčar, M sliši na ime »Piko«. Komur je kaj znano o njem prosimo, da sporoči na telefon 512 Smarjet-na gora ali 303 Planinsko društvo Kranj, ali osebno. Iščem gospodinjsko pomočnico. Hrana in stanovanje zagotovljena. Dobro plačam. Naslov v upravi lista. OBVESTILO Vpisovanje novih pacientov za zobozdravstvene storitve se vrši dne 3. aprila 1956 v Zobozdravstveni postaji na Stari cesti 11. Pacienti naj se javijo ob 7. uri zjutraj ali ob pol 15. uri popoldne. — Uprava Zdravstvenega doma Kranj. ffai ima #ut tpoKtda Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 in 22.00 uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17.15 Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 30. MARCA H.45 Cicibanom — dober dan! (Pesmice A. Rijavca). 12.00 Pesmi slovenskih skladateljev pojeta moški in ženski 2bor »Angel Besednjak« Svobode Tabor v Mariboru, zborovodja Albin Horvat. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature. Mara Hus: Umetniški' koncert. 18.00 Spoznavajmo človeka — °r. Pediček: Crte značaja. 18.15 15 minut s Kmečko godbo. 20.00 Tedenski zunanje - politični pregled. 20.30 Andre Kostelanetz in njegov orkester (Glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja o morju in pomorskih. 22.30 Radijska univerza — a) Dr. Alma Sodnik: Filozofija pri Slovencih — b) Velike industi-— N. Barth: Dragocena kovina. SOBOTA, 31. MARCA «•20 Naš jedilnik. 7.10 Zabavni zvoki. H.05 Za dom in žene. 11.45 Poj te z nami, otroci! 12.40 Dva prizora iz Dvoržako-ve opere »Rusalka«. 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Mladinski zbori poj o. 15.40 Utrinki iz literature: Pesmi Toneta Pavčka. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Karaibska federacija. 18.15 Ženski zbor Fr. Prešeren iz Kranja poje narodne in u-metne pesmi p. v. Petra Lipar-ja. 18.30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 1. APRILA 8.00 O športu in športnikih: Slovenski strelci v letošnji sezoni. 8.15 Srečanje v študiju 14. 9.00 Otroška predstava — Volkov — Pino Vatovec: Čarovnik iz Oza (radijska igrica). 10.00 Družinski pogovori. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Zvone Kržišnik: Stare in nove potegavščine. 18.00 Radijska igra. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. 22.15—23.00 Nočni koncert: Anton Lajovic: Sanjarija, Slavko MihelčiČ: Cončertino za klavir in orkesfter, Primož Ramovš: Divertimento. PONEDELJEK, 2. APRILA 6.20 Naš jedilnik. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Staro mesto Krško — b) I. Dol-ničar: Dobri vsakdanji pomočniki, 12.40 Igrajo štirje Flosarji, pojeta Mija in Stane. 13.35 Malo od včeraj in malo od danes. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Tibor Sekelv: Sin pragozda. 15.40 Se pomnite tovariši — Julij Derganc: Usodne napake. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Ženski vokalni kvartet poje narodne pesmi. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Koncert komornega orkestra Radia Zagreb, dirigent Goffredo Petrassi( Rim). TOREK, 3. APRILA 7.10—8.10 Zabavni zvoki. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Iz šaljivih pesmic Danila Go-rinška). 12.40 Odlomki iz Gerschwinove opere Porgy in Bess. 14.30 Modni kotiček. 14.40 Melodije iz filmov. 15.40 Utrinki iz literature — Giraudoux: Amfitrion 38. 18.00 Zunanje-politični feljton: Preobrazba kitajske vasi. 18.15 Violinske skladbe Pavla Šivica in Francija Šturma izvaja violinist Ali Dermelj. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politič-ni pregled. 20.10 Poje zbor Radia Beograd p. v. Jožeta Kalčiča. 20.30 Radijska igra — J. S. Po-povič: Simpatija in antipatija. SREDA, 4. APRILA 6.25 Operetna in lahka glasba. 11.05 Filmske melodije. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Tibor Sekelv: Sin pragozda. 12.40 Johannes Brahrns: Madžarski plesi. 13.35 V pesmi po Jugoslaviji. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Staro mesto Krško — b) I. Dol-ničar: Dobri vsakdanji pomočniki. 15.40 Utrink| iz literature — Giraudoux: Rusalka. 18.00 Radijska univerza — dr. Štrukelj: Družbeno upravljanje V stanovanjski skupnosti. 18.15 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Šijakoviča. 18.30 Za dom in žene. 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 20.00 Pietro Mascagni: Cavalleria Rusticana — Ruggieri Leonca-vailo: Glumači. ČETRTEK, 5. APRILA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Mladinski zbori pojo pesmice iz revije »Grlica« (Glasbena oddaja za pionirje). 14.30 Nove knjige. 14.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor France Prešeren p. v. Petra Lrparja. 15.40 Utrinki iz literature — Danilo Nikolič: Lovske strasti mojega očeta — Cedo Vukovič: Pustolovščine starega leva. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 Pesem skozi stoletja. 18.30 Družinski pogovori — Dr. Toličič: Mladostnik in spolni problemi. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Jean Michel Leclecq: Pot do Giraudouxa. 22.15—23.00 Po svetu jazza: Razvoj jazza XIV. del »Nove smer niče«. KINO »STORZlC« KRANJ 30. marca jugoslovanski film »HANKA« ob 17.30 in 20. uri FN. št. 11 v gl. vlogi: Vera Gre-govič in Jovan Miličevič. Jutri ob 22. uri bo premiera jugoslovanskega filma '»ONADVA«. 31. marca ob 9.30 in 15. uri izreden mladinski program: Mladina gradi, Balkanjada, Partizanske bolnice, Slovensko Primorje in Ivan Cankar — vstopnina za mladino 10 din. Jugoslovanski film »HANKA« ob 47.30 in 20. uri. Premiera jugoslovanskega filma »ONADVA« ob 22. url, v gl. vlgoi: M. ,Zivanovič, D. Todič. , 1. aprila ob 9. in 12.50 uri aimer. barvni film »V DOLINI BOBROV« in »POL ORALA ZEMLJE«, (vstopnina enotna 10 din za mladino. Ob 10. uri matineja jugoslovanskega filma »ONADVA«, amer. barvni film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV« ob 14. uri, jugoslovanski tfiilm »HANKA« ob 16., 18.15 in 20.30 uri. KINO »SVOBODA« STRAZISCE 31. marca premiera jugoslovanskega filma »ONADVA« ob 18. in 20. uri, premiera amer. barvnega filma »CRNI LABOD« ob 22. uri. 1. aprila ob 10. uri matineja jugoslovanskega filma »HAN« KA«, amer. barvni film »CRNI LABOD« ob 14. in 16. uri, amer. barvni film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV« bb 18. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »KRVAVC« CERKLJE 31. marca in 1. aprila avstrijski film »ZAPELJIVE ZVEZDE«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 30. marca amer. film »OPIČJE NORČIJE«, predstave ob 18. in 20. uri. 31. marca ameriški barvni film »NEUMNO DEJANJE«, predstave ob 18. in 20. uri. 1. aprila ameriški barvni film »NEUMNO DEJANJE«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 30. marca ameriški barvi, film »MOSTIŠČE« ob 18. in 20. uri. 31. marca angleški film »ZASUŽNJENO SRCE«, predstave ob 18. in 20. uri. 1. aprila angleški film »ZASUŽNJENO SRCE«, predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 31. marca ameriški barv. film »NEUMNO DEJANJE«, predstava ob 19. uri. 1. aprila ameriški barvni film »NEUMNO DEJANJE«, predstave ob 17. in 19. uri. KINO NAKLO: 31. marca in 1. aprila ameriški film: »VRNI SE MALA SHEBA«. Predstave v soboto ob 19. in v nedeljo ob 16. uri. 1. aprila jug. film: »SVET NA KAJŽARJU«. Predstave dopoldan ob 9. uri matineja in popoldan ob 19. uri. • Gledal!^ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 30. marca Ob 16. uri — zaključena predstava za tovar. »Iskra« Kranj — Seliškar - Filipi*: »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA«. 1. aprila ob 10. uri dopoldne matineja po znižanih cenah (30 din) »JANKO IN METKA«, ob 16. uri — izven in za podeželje: »VELIKA BESEDA«. -O 3^74 80 U fitikadkii številki NOV ilustriran PODLISTEK JOSIP JURCIC 3 u K R O 1 Z 3 J A K Priredil: Franek Bratkovič Ilustriral: Ak. slik. M. Batista qor©n jt Mistika kave in kart Vedeževalka napoveduje : »V kratkem se boste poročili. Obeta se vam denar in imeli boste sitnosti z visoko uradno osebo« Prihodnost! Kam vse je ljud- rojstva novih bogov, potope, na vrhu griča. Vedeževalko nevoščljivost minila (nevoščljlv- ska nevednost že zapisala to be- vojne, izide bitk dn celo konec Arharjevo smo našle doma. Po- ca bo pobrala smrt), bom spe* sedo: v zvezde, v karte, v kav- sveta. Stoletja pa so bežala mi- tožila nam je, koliko nehvalež- brezskrbno zaživela. Na vse no usedlino, v sanje in druga mo, ne da bi se velike napove- nosti mora človek sprejeti za zadnje me torej le še čaka sre- znamenja usode. Samo prero- di uresničile. Človek je sam u- svoja dobra dela. Celo mož (ki ča! kom je bilo dano, da so jo na- smerjal kolesa »usode«, toda ga včasih fizično kaznuje) jo je Mračilo se je že, ko sva kon- že tožil na milici. Medtem je čali. Stisnila sem ji v roke tri vzela Iz predala karte, sedla k stotake in sledil je slavospev mizi in položila kupček pred dobroti. Ženska pa je nato od- sosedo, ki je bila prva na vr- krila prihodnost še nestrpni sti. Metki. Tudi to dekle ima veliko Anica je morala sama razdeli- nevoščljivcev in v bližnji bo- ti karte na tri dele. Na oknu je dočnosti bo odšla na dolgo pi" zamijavkala mucka, me pa smo tovanje. Dobila bo pismo, čaka napeto prisluhnile, kaj nam bo jo prepir v hiši. Se prod odho- ženska povedala. dom v daljne kraje pa se bo — Dobro vam kaže, poroka v srečala z ljubljeno osebo, ici če najkrajšem času — je začela, vedno upa in mnogo misii na- Anica se je zadovoljno nasmeh- njo. Skrbi zaradi denarja Dodo nila. — Prejeli boste denar. Ne- minile in nevoščljiv ost bo od- koliko nesrečni in ljubosumni nesel tat. Zopet srečen razplet, ste, pa se bo vse obrnilo, ker obvezen kakor »happy end« v va* čaka veselje. Obiskala vas ameriškem filmu, bo oseba, ki vam je zelo dra- Poslovile smo se. Na poti v ga in dobili boste od nje tudi mesto, ki je že migljalo v luČ- dariio. kah, smo premišljale o usoli, ki Anica je nato z desno roko iz- smo jo izvedele iz kart. Marsi- slavi m oblast, sovražniku pa kupcija z ljudskim praznover- vlekla iz kupčka sedem kart, po- kaj imamo skupnega. Dobile bo- Y!-_"aj ^Vl" „S_ra.A° Yf „ Je™ Je ^e naprej cvetela, ne tem še z levo sedem in vedeže- mo pismo, denar, ljubosumne oziraje se na modernizacijo valka jih je obrnila ter nada- smo, vse imamo zveste fante, življenja. ljevala. — Pred kratkim ste veliko nevoščljivcev in tud4 za- Tudi pri nas smo v kratkem imeli bolezen. — (Anica je ka- kon nas čaka (poročene vorjeit" izvedeli, da nekatere vražarice sne^e dejala, da to ni res) — no drugič!). še vedno kujejo cekine iz nepo- poročen moški vam želi nesre- Same splošne stvari, ki se učenosti ljudi. Posebno v okolici Co> zato se Ša morate izogibati, dogajajo v vsakdanjem življenju Škofje Loke je ta obrt zelo mo- ° set>i boste slišali neprijetne in jih vsakdo lahko pove brez derna. Mestni ljudski odbor je besede in obeta se vam dobra kart ali kave. Nekoliko smisla leta 1948 Ano Tavčarjevo iz sprememba v službi. — za kombinacijo — pa si že ore- To je bilo v glavnem vse, kar rok. Res čudno, da ljudje ne je izvedela Anica. Na vrsto sem uvidijo, da gre za slepilo. Kdo prišla jaz. Karte so kar dobre bi si mislil, da ima praznoverje povedovali. Kralji so jih imeli ob sebi. Bil je to nevaren posel in »lažne« vedeževalce so mogočneži težko kaznovali. Ti modreci so spoznali, da je treba svojemu gospodarju prerokovati uresničenje njegovih želja po prerokovanja. Napovedovali so I© bod i c c NEMALO ZAČUDEN, nkrati PRED IZLOŽBENIM OKNOM skupščini Okrajnega zavoda za Virmaš celo obdavčil za njen »postranski zaslužek«. Seveda je potem popolnoma zakonito sle-parila ljudi. Zdaj so ji to pre- pa globoko presenečen, me je trgovskega podjetja »Moda«, socialno zavarovanje, ki je med Povedali in izjavila je^da že 2 včeraj ogovoril tovariš, ki mi kjer so razstavljene nagrade za razpravo (katera je bila zelo meseca »ne °ela«. rudi po 28 je sicer zelo dober prijatelj: »Ja, kakšen pa si?« žrebanje časopisa, v katerega razgibana in plodovita - vsaj strank je imela dnevno. Zjutraj tudi jaz pišem, sem zagledal tako so mi pravili), bral naš pri- navsezgodaj so ze čakale pred Začudeno ga pogledam in mu precej ljudi. Ne vem, če prav ljubljeni tednik »TT«. odgovorim: »Kakšen?« »Kdaj si si pa kupil te gumi mislim, vendar zdi se mi, da bi vsak od njih rad dobil katero NO, TO ŠE NI tako zelo hu- prihodnost vrati ženske in celo možakarji, da bi jim iz »kofeta« povedala večajo ugleda?« prav lepe! »Oprosti,« sem mu odgovoril, »veš, stanujem na Zlatem polju rf^eTVSe~ttoteTMŠe niso'pla Sl "V^ Šk°rnji, Ve* *K naročnine za letošnje leto, kot potrebni. Luže si med seboj kar podajajo roke, blata pa je do ušes.« »No, če je tako, te pa razumem,« ml je dejal in odšel domov, jaz pa sem jo mahal v mesto. Ž i viceve v Radovljici, ki na Pavla MeniinL Poizkusiie smo In jaz ne bi bil jaz, če ne bi Obrtni vajenski šoli poučuje sreć<) najprej tam. v starinski med uro zemljepisa celo vero- ^ g kamenitim kuhinjskim uk. Kdo ve, morda je tudi med ognjiš5em v vežii smo p0Vpra- tema dvema predmetoma kakš- šale po njej Precej neprijazno na nevidna voz? nas je Sprejeia njena soseda Dragi bralci! Ali opažate, kaj in ploha jeznih besed se je vsu- se vse dogaja okoli vas? la na nas: »Da vas le ni sram. Pozdravljeni! [ tako luštna dekleta, pa iščete VAŠ »BODlCAR« stikov s t0 PiJank0- Nic ne bo, ker sicer v soboto ne bodo prišli v poštev za žrebanje. CE BI PREDOLGO stal in si ogledoval vse te nagrade, bi mi postalo dolgčas prav tako kot tistemu delegatu na zadnji Zgodovinsko branje / 5 Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smolej : Železarske Jesenice Zasedbe Francozov (tri) od Javorniška fužina in fužina na 1. 1797 do 1813, so s kontribuci- Savi sta bila v zgodovini dva jami vzele fužinam Žige Zoisa popolnoma ločena obrata. Obe mnogo denarja. Ko pa je Žiga fužini sta imeli ločene deleže in Zois 1. 1819 umrl, je prevzel fu- pravice pri rudnikih ter gozdni zine in trgovino z železom nje- posesti in tudi obratovanje gov nečak, ki pa tudi ni več plavžev in nadaljnja predelava dolgo živel. Dediči Zoisovega železa in jekla je bila neodvis- imetja so sicer poskušali plavž na. Ko pa se je leta 1869 usta- na Javorniku modernizirati še novila v Ljubljani delniška leta 1837, dobavili so načrte, to- Kranjska industrijska družba, da do realizacije ni prišlo. Zi- ki je postopno pokupila fužine votarili so vpričo tehnične revo- v Jeseniški dolini, fužine v Bo- . lucije. ki je z iznajdbo parnega hinju in v Tržiču, je začela £| h}le tak° obso^ene na Plašno stroja in ladijskega vijaka že koncentracija navedenih fužin zajela zunanji svet. Tudi fužine in fužinarske posesti v enem na Savi, ki so v začetku 18. stol., podjetju. itd.« Nismo ji zaupale, po kaj smo prišle, pa je kar sama nadaljevala: »Saj vem, rade bi slišale Predhodnica današnje Železarne Jesenice, Kranjska industrijska družba, se je razvila iz paromlina v Ljubljani, ki je bil v nekdanji Slomškovi ulici. Dovoljenje takratnega ministrstva za notranje zadeve na Dunaju za ustanovitev delniške Kranjske industrijske družbe nosi datum 15. avgusta 1869, dne 18. septembra istega leta pa so družbo vpisali v trgovski regi- opravkih smo prišle ster. Družbi je do leta 1873 u-spelo, da je združila v svojih rokah vse gorenjske fužine, razen onih v Kropi, Kamni gorici in v Železnikih. Te so bile vstran od železnice, ki je po letu 1870 že stekla po gorenjski ravnini iz Ljubljane na Trbiž, ker je zaprta Osem dni je do- pokazale obeta se mi daljše po- tako globoke korenine. Vendar bila za pijančevanje na pustni tovanje in sreca v bogatem za- ie za današnjega človeka to- L°? 'J, Ji „^er_.J!.yedeŽeV,ala konu. - Da bi bilo le res! - likšna življenjska dezoriencaci- sem jo prekinila. Tudi ona je s ja in vdanost v usodo že kar sočutnim vzdihom ponovila mo- sramotna. je besede in takoj nato rekla. — Proti posledicam prazno/erja moramo prav vsi boriti, nevoščljiva. Obrekovali vas bo- Življenje vendar ni odvisno od njeno prerokovanje iz Imate Qseb ^ vam je zelo ge kart — same lazi! Daleč ste pri šle!<< do v zvezi z nekim moškim, tega, na katero stran sa bo obr- Stopile ismo spet na ulico in Tu(ji ljubosumni ste, a brez nil dinar, ki smo ga vrgli v radovedni Ločani so se z oken vzroka. Velika zvestoba vas zrak. Ce nas čaka težka odloči- hudomušno nasmihali, saj se spremlja. Medtem je vedeževal- tev, ne bomo šli k vede/eval- jim je _ kar zdelo,^ po kakšnih ka pogledala skozi okno, če ne ki, da nam razbohoti bolno prihaja po poti slučajno kak fantazijo, ampak bomo trezno Mahnile smo jo proti Kamnit- miličnik. Ker ni opazila nič presodili položaj in se odločili niku. Lep sprehod je to in mar- sumljivega, je brž nadaljevala, za najboljšo pot. Cas je, da sikatero dekle je že šlo po tej Iz zadnjih sedmih kart, ki sem praznoverje izkoreninimo tudi poti, da bi izvedelo za bližnjo jih izvlekla z levo roko, sem na Slovenskem. Ta beseda dobi- poroko in zvestobo svojega dra- izvedela, da se počutim včasih va v 20 stoletju že kar ironičen gega. Tudi nas je zanimala uso- nesrečno. Imela bom sitnosti z prizvok smešnosti in zaostalosti, da, pa smo se ustavile v hišici visokim uradnikom, ko pa bo —ca fužin v Tržiču, obširnega posestva na Bledu ter okoli Tržiča, s skupno 65.000 oralov površine, postal največji zemljiški posestnik na Gorenjskem. Takoj ob industrijske družbe so obstajale pri družbi tri skupine delničar- jov: trgovska skupina ljubljan- delavcev, 80 rudarjev in 250 dr- vlečenje kovnega železa, dre skega paromlina, skupina Lack- varjev, oglarjev in dninarjev, v kladivi W vlečenje jekla, či- Stari Fužini pa 50 fužinskih de- stilm stroj za jeklo, krožno ža- lavcev in 100 drvarjev, oglarjev 8° in cilindrično vetrilo. mannov in skupina Zoisovih dedičev. Skupina Zoisov je dala tudi prvega predsednika novo *n dninarjev. Stari plavž na Stari Savi, podrt 1. 1897 v času fužinarja Leopolda Ru-arda, doživele svoj največji sijaj, so zaradi razkošja njegovih potomcev začele propadati. Zadnji fužinar na Savi, Viktor Ru-ard, dobrosrčen mož, ni mogel več preprečiti propasti družine Zadnji Ruard, sin ustanovljene Kranjske industrijske družbe, Michaelangela Zoisa (od leta 1869 do 1879). V prvem letu poslovne dobe Kranjske industrijske družbe, leta 1870, je Ruardova »C. k. priviligirana tovarna grodlja in jekla« na Savi štela skupaj s fužino v Mojstrani 124 zaposlenih oseb; od tega 16 plavžarjev, 4 pražilce rude, 24 pudlarjev, 14 kovačev, nekaj tesarjev in hlapcev ter 6 uradnikov, pri Viktorja oskrbi oglja za plavž na Savi, V Mojstrani, ki je spadala k Takratne naprave na Savi so fužini na Savi, je bila pudlov-obsegale: plavž, ki je bil 38 ka, varilno ognjišče za, mozclj-čevljev visok, nadalje kupolno ne, ognjišče za pretapljanje, Ruarda, nekoč mogočnega lastnika »C. k. priviligirane tovarne grodlja in jekla« na Savi, lastnika blejske gospoščine z gradom na Bledu, lastnika o- in fužin, čeprav je leta 1869 to gromnih gozdnih površin na lofeno stevilo zap0slonih na poskušal z uvedbo dveh pud- Možaklji, Pokljuki, Julijskih Pokljuki, Ribšici, Možaklji ter v lovk in varilne peči. To naj bi Alpah in v Karavankah ter hiš Zgornji Savski dolini. Od tega pripomoglo k tehničnemu napredku in gospodarski rasti zastarelih fužin. na Dunaju, Je zanemarjen in števila je bilo določeno število popolnoma zapuščen umrl v ne- zaposlenih na Pokljuki pri pri-kem hlevu na Dovjem. pravi šote in butar za pudlovke in varilne peči na Savi. Nadalje peč, drobilnico za žlindro, štiri žilavljenje grodlja, ognjišče za Meščanski ka ital Kran' ke ^e ODeh fužinah, na manipulacijska poslopja In ogrevanje, eno težko kladivo za ._.___j 'P, , , Savi in v Mojstrani, zaposlenih skladišče za oglje, v katerega je mozeljne, eno kladivo za grobo industrijske družbe je z nakupi x ,„„ . ... ' , . Ann „„„ J '., J0 . J . \ . % .„ rudniških pravic gozdne ose tujih voznikov, ki so šlo 400.000 mernikov oglja; 8 in eno kladivo za fino vlečenje ... 1 . v. 4 V'0' 2»Z ne pt>^e~ stalno prevažali rudo in oglje jaškastih pražilnih peči za rudo, železa. V dveh skladiščih za sti in fužin Zoisov, Ruardov ter , , & J J. ... , \ ... ,., . . . . ... do fužin. stope za žlindro, kovačijo za oglje v Mojstrani je bilo pro- Na Javorniku je bilo leta 1870 orodje, dve plinski pudlovki, štora za 80.000 mernikov oglja, zaposlenih 50 fužinskih delav- eno varimo peč, ki so jih kurili Javorniška fužina je posedo-cev, 130 rudarjev ter 150 drvar- s šoto in butarami; dalje ognji- vala en plavž, več kladiv, žago jev, oglarjev in dninarjev pri za izdelavo breščanskega je- in kovačnico za orodje. V Rado-Kranlske fuflni v Radovni 30 'fužinskih kla- dve ognjišči za ogrevanje vini je bila Siemensova pudlov-' delavcev ter 100 oglarjev, v Bo- Jekla>' eno veliko Maddvo za ka, ena varilna peč, eno kla-hinjski Bistrici 200 fužinskih mozeljne, tri težka klad.va za divo za vlečenje jekla in eno kladivo za fino kovanje. Piav? je bil tudi pri fužini v Bohinjski Bistrici, kjer so bile še valjarna, livarna, štiri pretopil-nice za grodelj, mehanična delavnica, kovačnica za orodje, žebljarija, kupolka in štiri kladiva. V Stari Fužini pa sta bili dve pretopilnici za grodelj, tri kladiva za izdelavo cajn in eno kladivo za fino kovanje. K objektom fužin na Savi je leta 1870 spadala tudi kovačnica za izdelavo cajn v Globokem. Na Savi so v plinskih pud-lovkah izdelane lupe (volka), pod težkimi kladivi prekovali v jeklene mozeljne, ki so j:h potem varili, nato pa pod kladivi predelali v repike (v kovano železo) in caglje. Iz cag-ljev so nato izdelali jeklo in železo v palicah. Caglje so izdelovali za javor-niško fužino v Radovni, od koder so jih vozili vozniki na Ja-vornik. Plavž na Javorniku z grbom Žige Zoisa (Nadaljevanje prihodnjič) za pretopilnice, kovaška ognjišča v fužinah na Savi in v Mojstrani pa še 240 oseb na Jelovici, na Pokljuki, Ribšici,- Možaklji ter v Zgornji Savski dolini. Od tega števila je bilo do-