Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! American Ameriška domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Serving in Ohio and Nationwide, over 200,000 American-Slovenians Vo| 99 _ No. 4 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1 997 ISSN Number 0164-68X 60C Polka Mass Reminds Reader of Wonderful Slovenian Family On January 5th, Ohio State Representative Ed Jerse (D-Euclid) took his oath of office for the 122nd General Assembly in Columbus. Shown standing before the Speaker’s chair are, •eft to right: former U.S. Attorney John T. Martin of Euclid, who administered the oath, Ed's wife, Shannon, Ed Jerse, Shannon’s mother, Mrs. Maurine Fogarty of Youngstown, and their two children, Mairin and Teddy. Slovenian Ski Jumper Primož Peterka Leads Circuit in Money Earned by Novica Mihajlovic LJUBLJANA Jan. 17 (Reuter) - When it comes to celebrating victories Primož Peterka is already a champion — as his father has found out - somewhat to his consternation. After claiming the coveted Four-hills trophy this season, Slovenia’s new teenage ski jumping hero set to work on his dad’s facial hair. “The deal was that (if I Won) I could do whatever I wanted with my father’s Mustache and that he would keep it that way for a week,” Peterka said. “I gave him a Hitler-style mustache and, obviously, that was too much for him. He shaved it off the next day. Peterka, it seems, is enjoying his second season on the World Cup circuit, hav-mg already recorded five v*ctories. Shortly after topping the Podium for the second time, m Harrachov in the Czech Republic, he was down at toe local disco dancing into toe early hours of the mom- mg. The following day, Peterka proved he does, not ueed a full night’s sleep to 5^, - Perform by finishing second ou the same hill. wJp°ach Jelko Gros is the with the job of keeping ^ exuberant 17-vear-old from the village of Moravce, near the Slovenian capital Ljubljana, in check. “I am still the one who decides when we celebrate or not,” Gross said, “that night must have definitely cost him his hard-earned pocket money.” Keeping teenage ski jumping sensations on the straight and narrow is no easy task as Finns Marti Nykanen and Toni Nieminen have shown in the past. Nykanen, the most successful ski jumper ever with four Olympic golds, was never far from the headlines for his off-hill activities. Twice married and twice divorced, he was constantly at loggerheads with officialdom and suffered from a persistent drinking problem After fading out of the sport, he was forced to sell his medals when his business activities failed. Nieminen won two Olympic golds as a 16-year-old but found the pressures of media attention too tough to handle and soon vanished from view. Despite his laid-back ap-proach to his sport, Peterka, who began ski jumping around six, currently holds a 162-point lead over Germany’s Dieter Thoma and 260 over Austria’s Andrea Goldberger. By Rudy Flis I love to pray the Mass, and I love to hear polkas and waltzes played, but not in church. Or so I thought. A few years past, a friend talked my wife and I into attending a Polka Mass-Dinner-Dance. The church, one of the larger churches in our diocese, was packed for the Polka Mass. The entrance hymn started. In an instant, my two loves, my faith and my Slovenian heritage became one great love. I sang like a Protestant. I sang with a lump in my throat and a tear in my eye. I didn’t want the Mass to end, and I’ll tell you why. For years I went to Sunday morning Mass, came home to the smell of Mom’s good cooking. At 10:30 a.m. a Slovenian announcer named Martin came into our living room with beautiful polkas and waltzes. Only an hour since I left Mass, the tantalizing smell of my mom’s cooking, the beautiful Slovenian tunes dancing from our Philco ra- dio, put me in a great mood, or nourished Christian charity in my heart * Do you remember anything like that? The Polka Mass-Dinner-Dance is the combination of Sunday morning, mixed into one event. I can’t say “Hey, mom, when’s dinner?” My mom can’t say, “Rudy, take the garbage out.” But the distance time is so close, so real, and it feels so good. God, Mom and Dad, Brother and Sister, good food and the good life. Does it touch you that way? From 5 p.m. until 11 p.m. when the last note is squeezed from the accordion, I am reminded of what was and what is. The Polka Mass is unique, the way it sings the praises of the Lord. If Jesus ever appears at a Polka Mass, I’d check His feet. Do you think they’ll be still? Our Polka Mass is this weekend. Here I go again! Protecting Perishable Foods When the Power Goes Out Primož Peterka He was the first Slovenian to clinch the Four-hills tournament - one of the three most prestigious events in ski jumping next to world championships and the Winter Olympics. In it, Peterka finished seventh and first in the German resorts of Oberstdorf and Garmisch-Partenkirchen and then kept his nerve to take second and third places in the Austrian legs at Innsbruck and Bischofshofen. “I am delighted that I won the Four-hills. But it wouldn’t have been the end of the world if I would have lost,” he said. But despite his current form, Peterka is still not (Continued on page 4) With winter storms causing problems in Northeast Ohio and throughout the nation, Dr. Peter Somani, Ohio State Health Director, has issued reminders about how to protect refrigerated and frozen food if power goes out. Refrigerated Foods ^ How food looks is not a reliable way of telling whether or not it is still good. If you have doubts, throw it away. / Do not open the refrigerator door unless absolutely necessary. ■/ Throw away the following foods if they are kept at temperatures of more than 40 degrees for more than two hours: raw or cooked meat, poultry, seafood, milk, cream, yogurt, soft cheeses, fresh eggs, meat-topped pizza, and lunch meat; casseroles, stews or soups, cream-filled pastries, mayonnaise, and tarter sauce. ioycr ,mil siTvirn pm\iiln . Thr Otiii) Lottery Making urine the Slovenian ufay By Robert M. Debevec Recently my wife and I shared a bottle of \ino with some neighbors at Debevc’s Chalet Debonne in Madison, Ohio and we got to talking about some of the good old days — as senior citizens are wont to do. We talked about how it was during prohibition days (1918 to 1933) and some of the ways people managed to have a bottle of wine or two on hand during those times. It brought back memories to me of how wine making was a community affair in the old Slovenian neighborhood of East 61st Street and St. Clair Avenue. Of course, at that time I was not famil-lar with the nuances of the law but I think it was legally Permissible for an individual to make a certain amount of wine each year for home use. Anyway, this is the way it Worked, to the best of my knowledge: (How come I can remember things that happened 70 years ago but can’t recall where I left my glasses last night?). ^hese Slovenians were an ,ngenious lot and rigged up a c°ntraption which made grape squeezing and pressing a pretty simple operation. It consisted of a Model T Ford truck on jacks, hooked up to a wine press with a pulley belt around one of the truck’s wheels and connected to the wine press wheel. When the truck’s wheel turned, Voila\ The wine press wheel also turned and somehow or other pressed and squeezed the grapes. This resulted in a river of pungent, frothing, sparkling juice flowing out of the business end of the press. The hopper on the wine press was loaded from a dump truck filled with grapes purchased by the neighborhood group at wholesale prices from farmers in the Madison or Euclid grape growing areas. Several men wearing rubber boots and wielding huge coal shovels, stood by and helped the process along, by shoveling the mounds of grapes into the hopper. Every once in a while, one of the men grabbed a handful of the grape clusters and threw them out to the kids (including me) standing around. As the roaring Model T and the grinding wine press did their respective duties, the flow of juices was diverted into a rubber hose through a series of valves and pipes. The stream from the hose was directed to one of the large wooden barrels standing in a row by one of the men assigned to that task. His job was to insert a wooden plug (a bung?) into a hole at the top of each barrel as it became full. He would then hammer the plug in with a wooden mallet and move on to the next barrel. With the noise of the press, the chattering roar of the four-cylinder Model T, the kids hollering and screaming and the grownups laughing and having a good time, it became quite a noisy but fun-filled affair. I can still remember the anticipation and excitement as the men worked on their contraption to hook it up properly and testing it to see if it was OK. Then we would stand around and wait for the first grape-loaded dump truck to drive across the empty field from East 62nci Street. It would turn around, back up to its proper position and then the truck body would raise up and the luscious looking blue grapes would come cascading out. Without knowing the exact number, I do recall that there were a number of trucks involved and we would sit around and wait and munch grapes until someone sighted the next load coming in and we would watch the process all over again. Without knowing any of the details at the tender age I was during that period, I assume everyone in the neighborhood shared in the expense and the fruits of their labors in more or less equal amounts. The old Slovenian method was a far cry from the modern pressure tanks, controlled heat and fermenting processes they use now. However, I think we had a lot more fun, even though we weren’t as efficient. Donation Thanks to the Holmes Avenue Pensioners of the Collinwood area of Cleveland who, besides renewing their roster listing, donated an additional $70.00 to the American Home newspaper. Thanks you, folks, for your very generous donation. Order Now - Makes a Great Valentine gift Posledni Let - The Last Flight by Stane Stražar and Stan Krnic, Jr. ^ true story of an American B-24 bomber that crashed ^ Slovenia during World War li in Sveta Trojica. *wad the eyewitness accounts, crew members’ recollection of evasion and capture by Germans, and effect of the crash on the local people. Hard-bound book - 135 pages - pictures, maps, j^storical artifacts. Complete text and captions in 0th Slovenian and English (side-by-side). Send $20.00 (US) + $2 shipping to: Stan Krulc, 375 Beechwood Dr., Willowick, OH 44095, or ^^•(216) 585-0112. STOP IN AT BRONKO’S Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Avoid the cold, rain and snow of Winter by using our convenient DRIVE-THRU Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -Various Soft Drinks & Snacks We have Ohio Lottery and Instant Ohio Lottery tickets Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer In Search of Something Special? The Country Tour Enjoy the warmth, sparkle and good cheer of Slovenian Regional Country “Down-Home” Cuisine. and vintners with Award Winning Wines. Ideal for the frequent visitor who is detained or captured by relatives, — or first-time guests who appreciates home delicacies and TOP QUALITY WINES Choice of two tours with each IMPARTING ITS OWN DISTINCTIVE REGIONS. A 9-day tour escorted in English language with a minimum of 8 and a maximum of 25 participants. Departures in June, July, August, September, October Further Information call or see... TravelMax, Inc., 911 E. 185 St. Cleveland Ph:(216) 692-1700 Specialists In Corrective Hair Coloring tina & brenda’s HAIR SALON 5216 Wilson Mills Rd. 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio 44143 Independent and Catered Living • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee Call us today for a lunch and tour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1997 £ Benefit Dinner. Feb. 2, 1997: Catholic Mission Aid # # # The Misijonska Znamkar-ska akcija (Catholic Mission Aid), a Slovenian American lay Catholic association organized in the 1950s in various cities in the USA/Canada, will have its annual benefit dinner in Greater Cleveland on February 2.1997 (Sunday) from 11:30AM-to-until 1:00 PM at St Vitus Parish Auditorium, located at 6111 Glass Avenue, Cleveland, Ohio. The dinner consists of either roasted chicken or roast beef. Included is home-made soup, side dishes, and home-made pastry. Dinners will be served cafeteria style. Take-out dinners are available the same day by the parish social room. Cost is only $ 10 adult and $5 child. Contact Frank Kuhel (881-5163) or Marija Lavrisha (481-3768) for ticket or other information. MZA-CMA has provided spiritual and material support for Slovenian religious and lay persons around the world for more than 40 years. Its primary mission is to spread the Good News of the Gospel in terms of Catholic doctrines and dogma, provide religious instruction for lay people and “The real art of conversation is not only to say the right thing in the right place, but to leave unsaid the wrong thing at the tempting moment.” - Dorothy Nevill. enable opportunities for aspiring candidates to a priestly or religious calling in the Catholic Church to be realized. MZA-CMA also provides for educational, medical and related human needs to increase the quality and dignity of life for many people, primarily in developing countries in Africa, Asia, and South America. Benefactors of the MZA-CMA have additionally provided support for seminarians & candidates for a religious life in the archdiocese of Ljubljana and two dioceses of Koper and Maribor (all in the Republic of Slovenia). The best known Slovenian missionary (in North America) is the deceased Bishop Friderik Baraga, founding bishop of the diocese of Marquette, multi-linguist, and current candidate for beatification and canonization as a saint in the Catholic Church. Bishop Baraga was an active missionary for nearly 40 years in North America. The 200th birth anniversary of Bishop Baraga will be observed in June 1997. Father Charles Wolbang, CM, is MZA-CMA's spiritual director. Mrs. Lavrisha is president of the Cleveland MZA-CMA mission circle branch. MZA-CMA is a tax-exempt non-profit organization. Donor and related informqtjon is published in "Ameriška Domovina /American Home," a weekly bilingual (English and Slovenian) newspaper based in Cleveland,Ohio. ###### A thing is not necessarily true because a man dies for it. —Oscar Wilde Annual Meeting Membership Certificate Holders of SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, Ohio Sunday, February 9,1997 at 2 p.m. We invite all certificate holders and Lodge representatives to attend this important meeting.- The Board of Directors Perkins ^ Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster Coming Events -1997-Saturday, Jan. 25 Slovenska Pristava benefit dinner/dance at SNH, St. Clair. Contact 676-0526. Friday, January 31 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130th St., Cleveland, 7:30 p.m. featuring Dan Peters. Saturday, Feb. 1 Winter Polka Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. featuring Joe Fedorchak in auditorium; Lake Erie Button Box in Kenik Room from 7:30 to 11:30 p.m. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Sunday, February 2 Chicken or Roast Beef dinner sponsored by Mission Aid Society, 11:30 a.m. to 1 p.m. in St. Vitus Auditorium. Adults $10.00; children $5.00. Friday, Feb. 7 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 p.m., featuring Eddie Rodick. Sat., Sun., Feb. 8 and 9 Slovenian Ski Weekend at Ski Windham, Catskills, N.Y. Ski races, Slovenian awards and entertainment. Information call Ivan Kamin (212) 983-3830. Cleve- 432-1114 Ann’s Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas 'ns 6027 St. Clair AveL Cleve. landers may call Karl Klesin (216)361-4337. Sunday, Feb. 9 Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland beginning at 4 p.m. featuring JTO, celebrating traditional Pustna Nedelja with potica, pečenice, klobase and sauerkraut. Saturday, February 15 Polka Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., featuring Jeff Pecon in auditorium; Homesteaders in Kenik Room from 7:30 to 11:30 p.m. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Feb.15-16 KSKJ National Basketball Tournament in Brecksville, Ohio. Contact: Joe Hočevar 881-9586. Saturday, March 1 Winter Polkafest Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., Cleveland from 7:30 p.m. to 11:30 p.m. featuring Joe Fedorchak in auditorium. Homesteaders in Kenik Room. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Sunday, March 2 For Rent - Euclid 2 bedrooms; living and bedrooms carpeted, kitchen with refrigerator, dressers, lounge chair, garage, 1 or 2 adults. Call 531-6109. (2-9) St. Vitus Holy Name Society and KSKJ lodges 25 and 162 co-sponsor Goulash Dinner in St. Vitus Auditorium, E. 62nd and Glass Ave., Cleveland. Serving continuously from 11 a.m. to 1 p.m. Adults $8, children $4. Tickets from parish house or Holy Name members. Saturday, March 8 Polka Dance at Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., from 7:30 p.m. to 11:30 p.m., featuring Jeff Pecon Orchestrta. Tickets available from Slovenian Home, 6409 St. Clair, Polka Hall of Fame, 291 E. 222 St., Ann Opeka (531-7850)or Larry Hočevar (361-5115). $8 at door. Sunday, March 16 Federation of Slovenian Homes Banquet SNH St. Clair SNH. Main honorees: John Pestotnik and Sister Rosemary Hočevar. Sunday, April 6 Holmes Ave. Pensioners Spring Dinner Dance, at Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. Music by Dan peters orchestra. Donation $12.00. Tickets call 943-3284 or 531-2088. Saturday, April 12 Jadran Concert at Slovenian Workmen’s Home. Contact: 481-3187. Sunday, April 13 Super Button Box Bash 15 - SNPJ Circle 2 from 1 to 9 p.m., Slovenian Society Home, Euclid, Ohio - 20 orchestras. Tuesday, April 15 Dubravka Tomsic, Slovenian pianist, in concert at Severance Hall. FkORlOA $139 Roundtrip Air to St. Petes, Ft. Lauderdale, Ft. Myers Price Eff. thru 6/28 emMevM $549 Air/ 7 Nts Kin Ha Condos/ Transfers Many others avail. Above eff. April, '97 $858 Air/ 8 Days The Mill /Trnsfrs/ Sonesta from $1259 Above eff. thru Feb, '97 am wm&M ,.„$298 Air/ 3 Nts Aladin/Transfers Many other hotels avail. Above eff. January, '97 amo go % mre omusitem AtesAms to over 70 CITIES Plus Europe Via Major U.S. Airline - Certain Restrictions Apply. All Rates shown above are per person, based on two in a room. Restrictions apply, taxes are additional and all rates are subject to availability and are subject to change without notice. Call immediately! PVB&TQ VAUAItrA ,..$628 Air/ 7 Nts/Continental Plaza Above eff. Jan, '97 AAMAMAS ,..$538 Air / 4 Days at Pirates Cove on Paradise Isle/Transfers Price Eff. thru February /foe TVcUtidCf. fp~l0venian Community.’ WILLIAM E. CAHILL Services for William E. Cahill, 75, of Willoughby Hills, Ohio, a retired regional sales manager, will be at 10:30 a.m. Thursday, Jan. 23, at St. Jerome Church, 15000 Lake Shore Blvd., Cleveland. Mr. Cahill died Jan. 20, 1997 in Willoughby. Born Feb. 8, 1921, in Cleveland, he lived in Cleveland before moving to Willoughby Hills six years ago. He was a member of Cleveland Traffic Club and Cleveland Trucking Association. Mr. Cahill was formerly employed by White Star Trucking. Survivors are his wife, Dennyse M. (Healy); daughters, Geraldine (Frank) Spisich and Alice (Kevin Hickey) Cahill; son James (Gail); 10 grandchildren and three great-grandchildren. His parents, Thomas F. and Alice E.; and brother, Robert J., are deceased. Burial in All Souls Cemetery in Chardon. Karel Mauser-Sloven ian Writer/Poet On January 21, 1977 perhaps the most prolific Slovenian emigree writer and poet, Karel Mauser, passed away after a ten-hour open heart surgery that occurred on January 18, 1977.Twenty years have come & gone since Karel's passing from the American Slovenian communities. In February 1997 Slovenska sola pri v.Vidu (St. Vitus Slovenian Language School) will sponsor,with friends, a special four-page tabloid supplemental insert in the American Home/ Ameriška Domovina in honor of this occasion. A gifted writer and poet Karel provided a vision in life of respect for God, dignity for human beings, a love for his native and adopted countries (Slovenia and USA), love of language and culture and geniune interest in young children and people. His work on behalf of the minority Slovenians in Carinthia (ie., Koroška) during and after the displacement period of 1945-1950 is well-documented. Karel wrote thousands of articles, commentaries, as well as over 20 novels and books. He also wrote various dramatic plays, including "Kaplan Klemen." The insert will be in English and Slovenian. Any person, business, or organization interested in this cultural endeavor please contact Mr. Kuhar at 585-1360 (after 6PM). May this readership keep Karel and others in your daily prayers. In Commemoration of Miroslav Celestina ? The following eulogy of Miro Celestina was delivered by youngest son, Tom, an attorney presently employed at the American Embassy in Slovenia, on Monday, Jan. 6, 1997 at his father’s Funeral Mass in St. Mary's Church in Cleveland: Before we leave this church today and lay our father to rest, I would like to share with you a little about this man we called ati. Our father was born in Zavine, Slovenia. He lived on a farm in a house known as “Mikš”. He was one of nine children, the others being Viko, France, Slavko, Rpzka, Micka, Otto, Jože, and Milka. He was the youngest son, as I am. Presently, I am living in Slovenia. I love visiting the relatives in Zavine where Ati grew up. I often take walks around the farm and along the hillside and look at the magnificent and peaceful view. I can imagine him as a young child running through the same fields to meet his mother or help his older brothers harvest the crops or till the soil. Ati enjoyed the farm life but that chapter of his life closed with the onset of World II. At the age of 17, Ati was drafted into the army. He left his home never to see his mother and father again. He was unable to return to Slovenia which was then still part of Yugoslavia. This began the second chapter of his life. After his service in the army, Ati set his sights on America with a desire to begin a new life. But entry into America was not yet possible. So with many of his fellow Slovenian friends, he went to Argentina and lived there for six years. Alfhough he enjoyed his life in Argentina and its large thriving Slovenian community, it was still his dream to come to America. Finally, in 1954, he left Argentina and came to New York with the clothes on his back and a few dollars in his pocket. From there he took a train to Cleveland where he settled and met our mother, Mari Kosem. They were married in 1955. Their dream was simple: a homestead and a family where their children could grow up with the knowledge of the traditions of their heritage. Mari and Miro quickly began turning their dream into reality. In 1956, their first child, Peter, was born. In rapid succession, he was followed by Joseph, Mark and Andrew. Finally, after the birth of their fifth son, Charles, came the special moment of the birth of their daughter, Mary Ann. In fact, the news was such a surprise to my father that he even called the doctor back after hearing the news to verify that he had heard, “It’s a girl!” then, in 1966, the last son , Thomas, was bom. The family was now complete with a lot of work still to be done. For the next 30 years, our parents dedicated themselves to the task of raising a large family. In order to do this, they were forced to become resourceful to make ends meet. Their love and companionship served as an example as they provided the necessities for a good life -food, clothing and shelter. And above all this, they continually stressed the importance of an education and encouraged us to do our best. For 20 years, we lived in a two-story brick home on East 157th street. In 1974, Ati began building a home in Richmond Heights with the help of many friends. And just as soon as it was built, his sons and daughter began to leave for college and start their own families. But the house never seemed empty, for we continued to return home whether to eat a meal or to hear words of encouragement. They were always there to hear about our families or careers. Ati was a simple and humble man whose greatest pleasures were family gatherings, working in his garden, going to church, praying the rosary, or traveling with his family. Most of these trips took us to Canada to visit his sister, Milka, and her husband, Vinko. Often, Ati would find pleasure in the hours he’d spend just picking cherries or peaches. There was no doubt that my father had a special bond with his sister, Milka, for he was forever grateful for the special care and devotion she showed for their mother at home while he was away. Ati was a generous, kind-hearted man, always willing to lend a hand, whether for the church, school, his family, or dear friends. I think one of the happiest moments of our father’s life was in July of 1995 when our parents celebrated their 40t*1 wedding anniversary. After months of secret planning, we surprised them with a party that we will never forget. As a gift to them, we > prepared a video which ^ highlighted their life together. Ati passed away this first Friday, January 3rd. Six months ago he suffered a massive stroke while vacationing with his family. He was lovingly cared for by our mother. She refused to accept his cruel fate and made him feel loved as she tried to provide him with a meaningful life. After three months of intensive hospital care, my father came home only to return to the hospital a number of times. Throughout this difficult period of time, our family was forever grateful for the kindness and support we received. On behalf of my mother and the entire Celestina family, we would like to thank all of you who stopped by to see him, provided words of encouragement, or remembered him in prayer. Your thoughts and expressions of sorrow will ease the pain of our loss. Se enkrat hvala Vam vsem. Tebi ati pa Bog dal večno in veselje v Njem in Mariji. Nakazal si nam pot. In Memory Enclosed is a $100.00 donation for Ameriška Domovina in memory of our dear mother Francka Gazvoda from her children: Mark Gazvoda, Martina Štepec, and Fran Gazvoda. ED. NOTE: Deep and sincere thank you to the family members of Francka Gazvoda family for your very generous donation! In Memory Mary (Minka) Champa of Euclid, Ohio donated $50.00 to the Ameriška Domovina in memory of Anthony J. Ziherl who passed away January 22, 1984. ED. NOTE: Many thanks for your generous donation. Donation Thanks to Milena and Dr. Eddie Gobetz of the Slovenian Research Center of America, Inc., 29227 Eddy Road, Willoughby Hills, OH 44092 for their generous donation of $20.00 to the American Home newspaper. Zele Funeral Home MEMORIAL CHAPEL LOCATED AT 452 E. 152 Street Phone 481-3118 Family owned and operated since 1908 RIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 23, 1997 r § Donations Thanks to the following for their generous donations to the Ameriška Domovina: Frank Skvarča, Racine, Wis. -$10.00 Joe Malesich, Etobicoke, Ont., Canada — $15.00 Antonia Lamovec, Richmond Hts., OH — $10.00 Mirko Hrovat, Chester-land, OH - $5.00 Ivanka Kraljic, Elk River, MN-$10.00 Jo M. Jamnik Gornik, Euclid, OH -$10.00 Anton Lavriša, Cleveland - $8.00 John Berkopec, Euclid, OH - $5.00 Virginia Sire, Lyndhurst, OH -$10.00 Margaret Kaus, Willoughby, OH — $5.00 Karol Bojc, Euclid, OH - $8.00 Rosalija Grabar, Holley, NY - $5.00 Anton Veselic, Maple Hts., OH - $5.00 Frank Jerina, Toronto — $5.00 John Marinko, Mentor, OH - $5.00 Rose Godic, Bradenton, FL -$10.00 Tony Pozelnik, Cleveland -$10.00 A baker once invented a new kind of yeast that made bread so light that a pound of it weighed only 12 ounces. APPLE COBBLER ! A speedy standby for \ working wi\es and busy, mothers. 5 cups sliced pared | apples (about 5 medium) | Vi cup raisins 2/3 cup sugar 1 tsp. cinnamon Vi tsp. nutmeg Dash of salt Vx cup water 1-1/2 cups Bisquick j baking mix 2 tbsp. sugar 1/3 cup milk. Heat oven to 400° © - Mix apples and rai- ] sins in square pan, 9x9x2 J inches. (D — Blend 2/3 cup | sugar the cinnamon, nut- [ meg, salt and water; pour j over apple mixture. ® Stir baking mix, 2 ta-1 blespoons sugar and the \ milk to a soft dough. Roll ] dough into 9-inch square ] on lightly floured cloth- J covered board. Place ] dough on apple mixture. © Bake 30 minutes or J until topping is golden | brown. Makes 8 servings. —Submitted by [ Tony Čolnar and | Frances Barman | North Olmsted, OH \ * Nothing in all the world is Almost all married peo- more dangerous than sincere pie fight, although many are ignorance and conscientious ashamed to admit it. Actu- stupidity. ally, a marriage in which no —Martin Luther King quarreling at all takes place -----------------------—— may well be one that is dead Valentine Cake ! 1 pkg. white cake mix Red food coloring ! 1 pkg. fluffy instant 1/3 C. flaked coconut | frosting mix | Mix cake batter according to directions on package. | Pour into 2 paper-lined, heart-shaped pans and bake at ! 350° for 25 to 30 minutes. Prepare frosting mix ! according to package directions. Tint pink with a few J drops of red food coloring. Frost cooled cake. Leave a J 2-1/2 to 3” border around top of cake, trace a heart in 1 frosting, fill in heart design with tinted coconut. [ TO TINT COCONUT: Add food coloring to 1 ! tablespoon water until you get the color desired. Put | coconut in ajar. Add colored water, put lid on and ! shake until all is colored. Dry on paper towel. K- Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -Dental Insurance Accepted Laboratory on Premises - Same Day Denture Repair COMPLETE DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) Telichs on the go John R. Telich, Sr., of Sun Life of Canada, with office in Euclid, Ohio, reports some interesting events that happened last year: Following two years of medical ailments he is now driving around town and is playing golf (although the handicap is not quite where he would like it, but he says it never was). He is very thankful for his recovery and is now able to venture on down to the ice arena and do some curling and even ice skating recently. In October John and his lovely wife, Jan, attended the American Society of CLU and ChFC’s Annual Forum in Dallas Texas. From there, they flew to Hawaii and stayed at their timeshare condo in Maui. There is more. John is proudly telling friends he did some jitterbugging with singer Anita Bryant during her show in Branson, Missouri. Besides traveling the country and hob-nobbing with famous people, Mr. Telich is busy raising money for Case-Western Reserve University’s building fund, and working with the Euclid Rotary Club which is in alliance with Hospice of the Western Reserve. We all know that is a heartwarming and worthy cause. John and Jan are the parents of Channel 8 Sports-caster John Telich. Congratulations to a hardworking, wonderful, generous, and active Slovenian-American family. “Determine that the thing can and shall be done, and then we shall find the way.” - Abraham Lincoln. Slovenians AR3 US! West Park News West Park Slovenian National Home will celebrate traditional Pustna Nedelja on Sunday, Feb. 9 with ocver-kova potica, pečenice, klobase and sauerkraut. With all the goodies we will have one of the best orchestras playing for us: Joey Tomsick and his band. Doors open at 3 p.m. Music starts at 4. We promise you a fine Sunday at W.P.S.N.H., 4583 W. 130th. One person working alone, can cut, haul, and stack about a cord of firewood a day. In Loving Memory Of the 6,h Anniversary of Frank J. Godic January 28, 1991 God watched you as you suffered. He knew you had your share; He gently closed your weary eyes. And took you in His care. In Loving Memory Died Jan. 22,1996 We lost the sunshine and roses, We lost the heaven so blue We lost the beautiful rainbow. We lost the morning dew. We lost the angel that gave us summer the whole winter through. We lost the gladness that turned into sadness, When we lost you. Our everlasting love, Husband - Lou Children - Lois, Donald, Ann & Bob Son-in-law, Bruce In Loving Memory of the 6,h anniversary of Michael M. Kolar Jan. 29, 1991 Your memory is our keepsake, With that we’ll never part; God has you in His keeping, We have you in our heart. Sadly missed by Rev. Frank Godic and Roger - sons Bonnie Simmons and Clare Miller, daughters and families It broke our hearts to loseyoU’ But you did not go alone; For part of us went with yoUi The day God took you horrid Sadly missed by Mary Kolar - wife daughters, sons grandchildren and sister Anne Larko and remaining relatives Cleveland, O., Jan. 23, 1997. 7M MIHELIN TRAVEL BUREAU 1 J O 10 ST. CLAW AVENUE, CLEVELAND, OHIO 44103 ly Pitone: (216) 431-5710 - Fax: (216) 431-5712 MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS DIESEL ENGINE REPAIRS 4*WHEEL A FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT •utomopvf EUCLID SI. □ mm CO SERVICE APPROVtD AUTOMOTIVE REPAIR Joe Zigman, ownef FOR Freedom AND Justice V Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, January 23, 1997 V Esu iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Pretekli teden se je v Sloveniji mudil Richard Schifter, ameriški svetovalec za državno varnost in posebni odposlanec predsednika Clintona. V srečanjih s premierom Janezom Drnovškom (zgoraj), predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom, je Schifter seznanil sobesednike s podrobnostmi ameriškega načrta oziroma pobude za sodelovanje v jugovzhodni Evropi. Pobuda je znana po šifri angleškega naslova kot SEČI. Vključuje države jugovzhodne Evrope od Slovenije in Madžarske na severozahodu do Moldave in Turčije na vzhodu oz. jugovzhodu. Vključene so tudi vse iz nekdanje SFRJ izišle države ter vse balkanske države z Grčijo vred. Schifter je poudaril, da je Seči predvsem »forum«, ki bo povezal države po gospodarskih in okoljevarstvenih interesih, cilj pa sta razvoj in stabilizacija regije. Schifter je na dokaj skeptične sobesednike poudaril, da lahko Slovenija veliko k pobudi prispeva in da je končno tudi v njenem interesu, da sodeluje v njej. Čeprav je izrecno zanikal politično vsebino Secija ali ameriškega sponzoriranja pobude, je Schifter rekel, da bo gotovo slovenska udeležba oz. sodelovanje »pozitivna prvina« pri presojanju kandidatk za članstvo v Natu in Evropski zvezi. Clintonova vlada in Nato države bodo do sestanka julija letos v Madridu odločile, katere od srednje- in vzhodnoevropskih držav bodo povabljene k pogajanjem o eventuelnem polnem članstvu v severnoatlantski zvezi. Malo možnosti za široko vladno koalicijo — Pomladniki niso sprejeli Drnovškove ponudbe — Vlada lahko ima le en glas večine Prizadevanja mandatarja za sestavo slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, da bi pritegnil k sodelovanju v vladi vsaj eno od pomladnih strank, če že ne vseh treh, niso rodila uspeha. Torkovo Delo poroča, da so predsedniki treh pomladnih strank v ponedeljek Drnovška obvestili, da jim njegova pobuda o vladni koaliciji ne ustreza. Drnovšek je rekel, da ta odklon pomeni, da bi bilo nadaljnje Pogovarjanje z njimi »izguba časa«. Mandatar je pa tudi rekel, da je še vedno možna šir-ša koalicija. Pripravljen je sestaviti vlado to-rej iz tistih strank, ki so ga podprle pri njego-v* kandidaturi za mandatarja. Drnovšek je v ponedeljek govoril po telefonu z Marjanom Podobnikom, predsedni-°rn SLS, ki je novinarjem nato povedal: »Odgovor ne pomeni dokončne zavrnitve Ponudbe, ampak da ta ni ustrezna, ker pro-Sfamsko ne pokriva področij, ki bi jih po t|aše morali dobiti, ko gre za oblikovanje vla-ue narodne enotnosti.« O situaciji se je Lojze Peterle v ponede-Jek izjavil takole: »Razmere so povsem zrele Za to, da imamo jasno pozicijo, pa četudi z 8 asom večine. Kar zadeva krščanske demo-rate> bodo utegnili biti tudi v opoziciji državotvorni, ne bi pa želeli sodelovati v igri, v ateri zadeve ne bi bile jasne in bi mandatar obival točke za dobro izpeljane zadeve, mi-ojstri pa bi bili krivi za tisto, kar ljudem ne bi bllo všeč.« Na tiskovni konferenci poprejšnji torek je Drnovšek trdil, da bi širša vlada, še bolj pa vlada narodne enotnosti, omogočila dosego za Slovenijo najpomembnejših ciljev. Ti cilji po Drnovšku so: nadaljevanje vključevanja v Evropsko unijo in Nato, ureditev odnosov s Hrvaško in kompleksa gospodarskih in socialnih vprašanj, poleg tega bi zagotovila potreben konsenz ob vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko podporo v državnem zboru (spremembe volilnega zakona, poslovnika državnega zbora, ustave itd.). Parlamentarna telesa konstituirana — Odbor bo vodil tudi iz SKD odišli poslanec Ciril Pucko — Novi parlament torej le oblikovan Pretekli četrtek je poslancem novembra lani izvoljenega državnega zbora le uspelo oblikovati delovna telesa. Odslej bo delovalo deset komisij in enajst odborov. Pomembno komisijo za volitve, imenovanje in administrativne zadeve (znana po šifri Kviaz) bo vodil Igor Bavčar iz LDS (med 20 člani sta Janez Janša iz SDS in Miroslav Mozetič iz SKD), komisijo za evropske zadeve bo vodil Lojze Peterle, njegov nekdanji ožji sodelavec v stranki Ciril Pucko pa mandatno-imu-nitetno komisijo. Zavidljiv uspeh za slovensko SKB banko Včeraj je SKB banka, ta je druga največja v Sloveniji, sporočila, da ji je Banka Slovenije dala dovoljenje za prodajo svojih delnic v tujini. Če SKB banki to uspe, bi bila prva slovenska banka, ki bi imela svoje delnice registrirane na tujih borzah. »Pristavska noč« to soboto— Tradicionalna »Pristavska noč«, ki jo prireja odbor SP, bo to soboto zvečer v SND na St. Clairju. Za listke, pokličite MaryAnn Vogel na 383-9307. Večerja bodo začeli deliti ob 6.30, za ples bodo igrali glasbeniki Staneta Mejača. Prisrčno vabljeni! Kosilo MZA— V nedeljo, 2. februarja, bo letno kosilo Misijonske Znam-karske Akcije, to v avditoriju pri Sv. Vidu. Postreženi boste s piško ali govejo pečenko, po vaši izbiri. Cena kosilu je $10 za odraslo osebo in $5 za otroško. Serviranje bo od 11.30 dop. do 1.30 pop. Nakaznice dobite pri članih MZA, seveda pa tudi pri vhodu na dan kosila. (Gl. dopis na str. 13.) Izredna podpora— Dr. in ga. Joseph Meršol, North Lima, Ohio, sta darovala lepo vsoto $220 v naš tiskovni sklad. Za res velikodušen dar in večkratno podporo se jima najlepše zahvalimo ! Novi grobovi Herbert Zaller Dne 17. januarja je v Gateway Health Care Center v Eu-clidu umrl 81 let stari Herbert Zaller, rojen v Clevelandu kot sin že pok. Johna in Frances Zaller, brat Raymonda, Eileen in že pok. Leonarda, veteran 2. svetovne vojne, od leta 1945 do svoje upokojitve vodil Col-linwood Bakery na Waterloo Road, član KSKJ št. 193 in DNU pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb je bil 21. januarja v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete in pokopom na Kalvarije pokopališču. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin župniji Marije Vne-bovzete, 15510 Holmes Ave., Cleveland, OH 44110. John Zavrl Dne 21. januarja je na svojem domu na Willoughby Hills umrl 60 let stari John Zavrl, rojen v Clevelandu, mož Joanne, roj. Zalewski, oče Johna, Jamesa in Joni Magru-der, 7-krat stari oče, brat Frances Arko in že pok. Helen Austin, zaposlen 42 let pri General Motors, vse do svoje upokojitve lani. Pogreb bo danes dopoldne iz Želetovega zavoda v cerkev Our Lady of Mt. Carmel ob 9.30 in od tam na Vernih duš pokopališče. Elsie Tekaucic Umrla je Elsie Tekaucic, rojena Mas, vdova po Franku, mati s. Elizabeth Francis OP, Betty DiBianca in Franka, 8-krat stara mati. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda na Fleet (dalje na str. 15) Maškarada— Dramatsko društvo Lilija vabi na maškarado, ki bo v soboto, 8. februarja, začenši ob 7h zvečer, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vstopnice dobite, če pokličete F. Gaserja na 381-2602 ali pa Metko Zalar na 943-3844. Vstopnica vključuje večerjo in ples, za katerega bodo igrali Veseli Godci. Vsi lepo vabljeni na to tradicionalno predpustno prireditev! Upokojenci Slov. pristave— Klub upokojencev Slovenske pristave ima mesečni sestanek v sredo, 29. januarja, ob 1.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani lepo vabljeni. Delo prihaja— Ta teden je pričel prihajati z običajno 4- ali 5-dnevno zamudo dnevnik Delo, ki bo nadomeščal časnik Slovenec, ta je pred meseci prenehal izhajati in je podjetje samo v likvidaciji. V zadnjih tednih je sveže podatke preko faxa že dvakrat posredoval g. Vinko Levstik iz Gorice, informacije iz sedeža SKD pa g. Anton Oblak. Obema se urednik najlepše zahvaljuje. Odzvala se je— Ga. Paula Pustotnik, Geneva, Ohio, se je odzvala prošnji in prispevala $125 za kritje večjega dela poštnine za pošiljanje AD na naslov argentinskega tednika Svobodna Slovenija za eno leto. Urednik SS g. Tine Debeljak je bil za to prosil. Najlepše se ge. Pusto-tnikovi zahvaljujemo. V Rožmanov sklad— Za študente, ki so v oskrbi Mohorjevih domov v Celovcu, so darovali: Ponovno $50 g. Stanko Ferkulj. V spomin na pokojna Miro Celestina in Paulo Adamič pa so darovali: Ga. Paula Pustotnik, Geneva, O., $30, prav tako $30 g. Janez in ga. Marija Prosen, $10 pa g.ga. John Petrič. Za darove se lepo zahvaljuje pov. Mohorjeve J. Prosen. Ob zlati poroki— G. in ga. Florijan Sekne, Wickliffe, O., sta poklonila $50 v podporo našemu listu, to ob njuni nedavni 50. obletnici poroke. Iskrena hvala! (Gl. str. 15) Spominska darova— Družina Celestina, Richmond Hts., O., je darovala $25 v podporo listu, to v spomin na pok. Mirota Celestina. Ga. Mary Champa, Euclid, O., je podarila $50, v spomin na Anthonyja Ziherla, ki je preminul 22. januarja 1984. G. Arnold Pristernik, Rock-away, N.J., je daroval $25, v spomin pokojne žene Elene. Darovalcem se za njih naklonjenost zahvaljujemo. AMERIŠKA DOMOVINA MATE ROESMANN Euclid, Ohio 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $160 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 61 17 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 4 Thursday, January 23, 1997 ANTON STRES Izposojeni komentar Čemu smo potem sploh volili? V kratki zgodovini naše mlade demokracije se je že zgodilo, da so poslanci zamenjali ali vsaj opustili svojo prvotno strankarsko pripadnost. To se dogaja tudi v nekaterih drugih državah. Ko je pred tedni v Nemčiji prestopil neki poslanec iz ene stranke v drugo, je to povzročilo veliko javnih razprav o umestnosti in dovoljenosti takega koraka. Upravičeno. Pri nas pa ljudje to sprejemajo veliko bolj ravnodušno, kar samo kaže, da je naša politična kultura nizka in se zato sploh ne zavedajo, kaj to pomeni. Ce tako ravnanje zagovarjajo tisti, ki jim to trenutno koristi, ker so brez volje ljudi pridobili enega poslanca, to še nič ne pomeni. Tudi sklicevanje na poslančevo vest tukaj ne pomaga veliko. Gotovo je vest človekovo najvišje vodilo, iz tega pa še zdaleč ne sledi, da lahko človek enostransko prelamlja sklenjene dogovore ali pa »se požvižga« na izkazano zaupanje. Dejstvo je, da poslance volimo v glavnem zaradi njihove strankarske pripadnosti, ne glede na morebitno siceršnjo osebno prepričljivost. V našem proporcionalnem volilnem sistemu, kjer ima vsaka stranka v parlamentu toliko poslancev, kolikor glasov je dobila na volitvah, je to še posebno očitno. Malokdo se odloča za določenega poslanca samo zato, ker ga osebno pozna in ker ga poslanec zgolj kot oseba prepriča. Ce bi naši izvoljeni poslanci ne bili na seznamu kandidatov svojih strank, jih velika večina ne bi bila izvoljena, oziroma jih ne bi izvolili tisti volilci, ki so jih. Med našimi izvoljenimi poslanci ni nobenega, ki ne bi pripadal kaki stranki. Zato lahko mirno rečemo, da je izvolitev poslanca nekakšna nenapisana, tiha, a vendar zelo resnična pogodba med poslancem in njegovimi volilci. Poslanec se predstavi kot zagovornik programa in ciljev svoje stranke, zato mu določeni volilci, ki jim je tista stranka blizu, dajo svoj glas. Ko se poslanec predstavi na seznamu svoje stranke, v resnici obljublja, da bo njegovo prizadevanje v parlamentu v soglasju s splošnim prizadevanjem tiste stranke. Zato je izvoljen. Ze od srednjega veka naprej so mnogi teologi, pravniki in politični filozofi videli celo v izvolitvi vladarja nekakšno nenapisano pogodbo med njim in ljudstvom. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za izvolitev sedanjih poslancev. Seveda je mogoče, da pride poslanec v spor s svojo stranko in po vesti ne more več slediti njenemu ravnaju. Sicer je bolj malo verjetno, da bi se to zgodilo že nekaj tednov po volitvah. Lahko pa si predstavljamo, da se to zgodi po določenem časovnem obdobju, ko nastopijo nove okoliščine in pride do nepredvidenih sprememb na eni ali drugi strani. Za tak primer bi morala volilna zakonodaja najti kako drugo ustrezno rešitev, da bi zavarovala voljo volilcev. Prestop poslanca v drugo poslansko skupino zato ne more biti drugega kakor nekakšna prelomitev pogodbe. Tisti njegovi volilci, ki so mu dali glas zato, ker je veljal za privrženca določene stranke, se torej lahko upravičeno počutijo opeharjene, zlorabljene in ogoljufane. Živimo v družbi, kjer skoraj na vsakem koraku sklepamo (dalje na str. 12) Ob jubileju dr. Milana Pavlovčiča V torek, 21. januarja, je dr. Milan Pavlovčič praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. Dr. Pavlovčič ni poznan le med slovenskimi rojaki v Clevelandu in okolici, ampak ga poznajo rojaki širom Amerike, v Kanadi, v Argentini in slovenski domovini. Njegovo javno delovanje se je raztezalo na široko in imelo povsod svoj odmev. Dr. Milan Pavlovčič se je rodil 21. januarja 1917 na Brezovici pri Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani, ki je slovela kot najboljša gimnazija ne le v Sloveniji, ampak tudi v vsej takratni državi Jugoslaviji. Nudila je odlično klasično izobrazbo in se odlikovala s svojim profesorskim zborom, kakor tudi s svojimi študenti. Dr. Pavlovčič je maturiral junija 1935. Na jesen istega leta se je vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze. Leta 1941. je promoviral kot doktor pravnih ved. 5. julija 1941 je nastopil prakso kot notarski pripravnik na okrožnem sodišču v Ljubljani. Že v svojih študijskih letih je začel nastopati na ljubljanskem radiu in na predstavah frančiškanske prosvete v središču mesta. K radijskim oddajam ga je pritegnil prof. Niko Kuret, etnograf in slovstveni zgodovinar, kasnejši član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je takrat začel predstavljati koroškega bu-kovnika Andreja Schusterja-Drabosnjaka in njegove predelave nabožnih in posvetnih iger in bogatil radijski program s slušnimi igrami. Igralski dar in ljubezen do gledališča sta nagnila dr. Pavlovčiča, da se je jeseni 1941 vpisal na Glasbeno akademijo, ki je imela rank fakultete, in sicer v gledališki oddelek, ki se je ravno takrat ustanovil. Tako je začel svoj gledališki študij pod vodstvom direktorja Cirila Debevca, enega stebrov slovenskega gledališča v času med obema vojnama. V tretjem letniku mu je Ciril Debevec zaupal režijo Linhartove komedije »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Komedijo je uprizoril z vidnimi dramskimi igralci in člani Dramskega Stu- Dr. MILAN PAVLOVČIČ dija na odru ljubljanske Drame. Glasbene vložke mu je oskrbel pred kratkim v Torontu umrli profesor in pianist Jože Osana. Naslednjo sezono je komedija prišla na spored ljubljanske Drame kot redna predstava in doživela 15 predstav. Na koncu zadnjega letnika, tik pred diplomo, pa je v začetku maja 1945 dr. Pavlovčič moral kot politični begunec zapustiti domovino. Med svojim gledališkim študijem in udejstvovanjem je bil tudi član Radijske igralske družine in seveda nastopal pred mikrofonom. Kot begunec se je preko Avstrije umaknil v Italijo, kjer je preživel šest let v begunskih taboriščih. V taboriščih je poučeval na slovenski gimnaziji, bil zaposlen pri taboriščni upravi. V taborišču Barleta pa mu je uspelo uprizoriti »Matička«. Ko pa je že glavnina beguncev odpotovala iz taborišč v Argentino in druge dežele, se je tudi on odločil za emigracijo v Združene države, kamor je odpotoval januarja 1952. Prišel je v Cleveland, kjer se je takoj začel udeleževati kulturnega in prosvetnega dela med povojnimi naseljenci. Pridružil se je akademskemu klubu »Krog«, ki je v petdesetih letih prirejal pomembna predavanja, srečanja, prireditve in umetniške rdzstave. Bil je soustanovitelj in član »Združenih igralcev«, ki so pripravili nekaj gledaliških predstav na zavidljivi višini. Od takrat je tudi masker številka ena za vse oderske prireditve novonaseljencev v Clevelandu, predvsem »Lilije« in Slovenske šole pri sv. Vidu. Pred leti so številne organizacije dr. Milana Pavlovčiča in ženo Barbaro počastili za požrtvovalno delo pri oddaji Pesmi in melodije iz lepe Slovenije. Dr. Pavlovčič je na desni na sliki, nato je Cilka Švigelj, kije predstavljala folklorno skupino Kres, nato ga. Barbara Pavlovčič, Mojca Slak, ki je predstavila Dramatsko društvo Lilija, pri mikrofonu pa je bil Feliks Gaser. Dr. Pavlovčič je tudi ustanovni član Slovenske kulturne akcije v Argentini. Za publikacijo pri SKA je izbral in uredil pesniško zbirko pesnika Marjana Jakopiča, ki je živel in deloval v naši slovenski skupnosti velikega Clevelanda. Ko se je ustanovila Slovenska pristava, je postal tudi njen zvest član in ji v radijskih oddajah veliko pomagal. Bil je tudi dopisnik »Glasa Amerike«, ki se je obračal nanj s posebnimi nalogami za svoje oddaje. Ob vsej predanosti slovenski besedi, slovenskemu slovstvu in gledališču, se je dr. Pavlovčič ves čas zanimal tudi za slovensko glasbo in likovno umetnost ter slovensko kulturo nasploh, v najširšem pomenu te besede. Njegovo zavzetost za likovno umetnost izpričuje njegova umetniška zbirka, ki predstavlja predvsem emigrantske slikarje in kiparje. Njegovo ljubezen do slovenske glasbene umetnosti pa so izpričevale njegove radijske oddaje, v katerih ni predvajal le zabavne glasbe, ampak tudi umetno in to s posebnimi poudarki, enkrat na skladbe ali skladatelje, drugič pa na izvajalce, najsibo zbore ali soliste, kot tudi orkestre ali virtuoze. To pa nas je pripeljalo do dr. Pavlovčičevega najobšjr-nejšega in več kot štiri desetletja trajajočega radijskega delovanja v slovenski skupnosti velikega Clevelanda. Temu delovanju je vsa ta dolga leta po- i svečal večji del svojega prostega časa. To ni bila njegova zaposlitev za oskrbo s kruhom, to je bilo delo ljubezni do vsega slovenskega. Slovensko radijsko oddajo v Clevelandu »Pesmi in melodije iz lepe Slovenije« sta začela dr. Stane Šušteršič in Rado Menart. Prva oddaja je bila H-oktobra 1953. Od vsega poče-tka sta pri posebnih oddajah pritegnila k sodelovanju tudi dr. Pavlovčiča, na katerega ramena je s časom padlo vse delo za to oddajo. V letu 1960 je dr. Stane Šušteršič odšel v Washington k Glasu Amerike, njegovo mesto v Clevelandu je prevzel dr. Pavlovčič. 9. aprila 1961 je radijska postaja WXEN postala postaja narodnostnih oddaj. Slovenski program se je razširil na vsakodnevni enourni program-Pri poročilih je priskočil na pomoč Pavle Borštnik, ki je leta 1970 tudi odšel v Washington k Glasu Amerike. Leto prej pa je Cleveland zapustil Še Rado Menart, ki je pri postaj* upravljal tehnične posle. Tako je vse delo in breme oddaje prešlo na dr. Pavlovčiča. Delo je opravljal in breme je nosil ob pomoči soprog6 Barbare in sina Mitja vse d° 14. aprila 1996, ko seje razbr6' menil in oddal oddajo v mlajš6 roke, radijski družini pod vodstvom Edija Mejača. (dalje na str. 12) Prof, dr. JOŽE VELIKONJA Seattle, Washington ALI JE VREDNO BRANJA? Leta 1996 je v Sloveniji izšlo nekaj knjig o slovenski preteklosti in sedanjosti, ki bi jih bilo vredno poznati. Ameriška domovina jih od časa do časa omenja, vendar pripombe naletijo na gluha ušesa, ker večina bralcev knjig ne pozna in zato ne ve prav, kaj naj bi s komentarji. Naj bralci lista ne bodo presenečeni ali užaljeni. Saj je v Sloveniji podobno. Za povprečnega Slovenca so danes morda televizijski programi bolj pomemben vir informacij kot knjige. Ker teh programov v Ameriki ne vidimo, smo v zadregi in si pogosto ne moremo prav tolmačiti dogodkov. Časopisi nas dosežejo z zamudo. Nekaj nam v tem pomagajo knjige, če seveda do njih nekako pridemo. Običajno s pomočjo prijateljev. Dotaknil se bom samo petih izbranih novih knjig, v upanju, da bo kdo drugi dodal še nadaljna opažanja. To so: Dr. Janez Drnovšek. Moja resnica. Mladinska knjiga, 1996. Tamara Griesser Pečar in France Martin Dolinar. Rožmanov proces. Založba Družina, 1996. Stanko Kociper. Kar sem živel. Mladinska knjiga, 1996. Ivo Žajdela. Leta velikih prevar. Samozaložba, 1996. Danilo Slivnik. Kučanov klan. Promag, 1996. Dve dobi slovenske preteklosti sta predvsem predmet teh obravnav; doba druge svetovne vojne in čas po osamosvojitvi v devetdesetih letih. O vmesni dobi 45 let (od 1945 do 1990) se malo piše. Postaja običaj, da politiki in javni delavci opisujejo svoje delo in svoje dejanjske ali umišljene dosežke. V Ameriki je to navadno, ko odidejo s svojega političnega mesta. Saj jih je cela vrsta, od vojaških poveljnikov, do bivših predsednikov in njihovih sodelavcev, od upokojenih uspešnikov ali športnikov do političnih aktivistov in časnikarjev. V Sloveniji pišejo podobne spominske knjige ljudje, ki so še vedno na vodilnih položajih v politiki, v kulturi, ali pa si svojo vodilnost le umišljajo. Tako kot v Ameriki so tudi v Sloveniji te knjige sicer dokumentarni prispevki, vendar jih navadno ne spremljajo dokumenti (nobena teh knjig n*ma imenskega kazala) in je zato nam prepuščeno, ali naj trditvam verjamemo ali ne. Seveda skoro vsaka taka knjiga Ugotavlja, da bo razkrila pol-uo resnico, ki je nihče drug ne Pozna in ne more razkriti. Seveda bo samo naivnež verjel 'akim trditvam. Naj začnem s sodobniki, knjiga, ki bi me predvsem zanimala, bi bili spomini »očeta naroda« Janeza Stanovnika, ^i živi kot upokojenec v Ljubljani - in ne piše spominov. Skoda. Njegovo pestro življenje, njegovi sprehodi po političnem odru povojne Jugosla-v‘je, in v njenem imenu v mednarodnih ustanovah, bi lahko Seglo preko lokalnih drobnarij ^ v svet svetovnega gospodar-stva in političnega šahiranja. Sodeloval je kot slovenski predsednik pri odpiranju demokratičnih metod v politično življenje, potem se pa ob koncu svojega mandata umaknil. Vodilna mesta so zasedli drugi- »Moja resnica« Svoj obračun je napisal eden od usmerjevalcev nove Slovenije: Dr. Janez Drnovšek (Moja resnica. Mladinska knjiga, 1996). Naj gledamo na to resnico kakorkoli, v njej bomo zaman iskali novosti. Drnovšek opisuje svoje delo od leta 1989 do 1992, torej razpad Jugoslavije in ustvaritev nove slovenske republike. Pozorni opazovalci bodo predvsem pogrešali odkritij, vendar je knjiga za razumevanje osebne vloge Drnovška privlačna. Povprečnemu bralcu se predstavlja politični voditelj brez napak, brez neuspehov. O njih je treba brati kje drugje. Občudoval bo sposobnost vladnega predsednika, ki je iz gospodarskega izvedenca prešel - proti lastni volji - v predsedstvo Titove Jugoslavije in v njej bil eno leto predsednik, predno se je vrnil v Slovenijo in po nekajmesečni zakulisni vlogi sledil Peterletu kot predsednik vlade. Včasih si v dvomih, ali naj občuduješ njegovo dalekovidnost - ki je pač kasnejša rekonstrukcija - ali naj občuduješ njegovo zavzetost, kako bi se izognil državniškim odgovornostim - ki naj bi se rešile brez njega. V resnici je dr. Drnovšek bolj razgledan kot kak sloven- ski zapečkar, vendar gotovo manj, kot naj bi bil za svoje voditeljstvo. V knjigi nam razgrinja svojo pot do izvolitve v Predsedstvo Jugoslavije in nam pokaže nekaj odtenkov svojega političnega dela v Jugoslaviji in v stikih s svetom. V njih se je več čas, do danes, izogibal konfliktov - in v tem je njegova glavna državniška sposobnost. Zato ga je bolj pritegnil »lov na lisico« na pohorskih smučiščih ali igra na teniških igriščih kot državniški posli v Beogradu, da je bil pogosto nedosegljiv - po lastnih pričevanjih - da so dogodki šli mimo njega, ko bi moral biti sredi njih. Staro pravilo, da je med slepci enooki vodnik, lahko apliciramo nanj. Njegova skrb za zvestega psa, ki ga spremlja na njegovih državniških poteh,'je vsekakor vzorna. Knjiga je nujno branje za vsakogar, ki bi hotel razumeti Drnovškove posege v Sloveniji danes. »Rožmanov proces« Knjiga o Rožmanovem procesu (Tamar Griesser Pečar in France Martin Dolinar. Rožmanov proces. Založba Družina, 1996) vzame človek z veseljem v roke, v prepričanju, da če že ne bo v njej našel kaj novega, bo vsaj dobil v roke trden dokument, s katerim bo lahko branil dobrega škofa in vse, kar mu pripisujejo. Poznavalec dobe in dogodkov se bo ob koncu branja vendarle vprašal: kaj res ni bilo mogoče dobiti v vsej Sloveniji in vsem zamejstvu in zdomstvu nikogar, ki bi avtorjema stal ob strani in jima pomagal z opozorili, da bi se zadržala in nam dala v roke pravno dokumentacijo in ne politično pobarvano apologijo? Radi bi dobili v roke na osnovi dokumentacije izrisan portret ljubljanskega škofa, ne samo obsežen dodatek Kolaričevi trilogiji. Prvi del knjige, razprava Griesser-Pečarjeve, je zgrajen na osnovi obtožnice in obsodbe, s katero je bil na procesu leta 1946 škof Rožman v odsotnosti obsojen za 14 let zapora in izgubo državljanstva. Na pravnvosnovi sodišče ni moglo obtoženemu škofu dokazati osebne krivde za dogodke in posege, ki mu jih je naprtilo sodišče in politično pisanje njegovih nasprotnikov: da je bil ne samo idejni, ampak dejanski aktivist kot vodja belogardističnega odpora. Da ni samo govoril in pisal proti nevarnosti komunizma, ampak da je organiziral in vodil oboroženi boj proti Osvobodilni fronti, ne samo proti komunistom. Kdorkoli je vsaj v površnih obrisih seznanjen s pravnimi postopki, bo v zapisniku procesa hitro našel nepopolnosti, nedokazana sumničenja, obtožbe, ki spadajo bolj med »babje čenče« kot med pravno (dalje na sir. 14) LETNA SEJA lastnikov certifikatov Slovenskega Društvenega doma Slovenian Society Home 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio v nedeljo, 11. februarja ob. 2. popoldne. Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov in društvene zastopnike, da se te važne seje zagotovo udeleže. The Board of Directors Prispevek Italije in Madžarske k težnjam Slovenije za njeno vključitev v zvezo Nato Trst/Gorica — Slovenski obrambni minister Jelko Kacin je v zadnji številki revije Slovenska vojska objavil članek o vojaških in političnih vidikih sodelovanja slovenske države z zvezo Nato. Poudarja, da bodo v letu 1997 nekatere države povabljene, da posatnejo članice omenjene vojaške o-brambne organizacije. To republiki Sloveniji ponuja novo in realno perspektivo. Biti povabljen, piše minister, pomeni izpolnjevati merila, biti uspešen, biti zaželen, biti enakopraven, biti v družbi enako mislečih držav, ki so se združile zaradi skupne obrambe, ohranitve miru, stabilnosti in varnosti. Slovenija se zaveda pozitivnih posledic svojega članstva v Natu na varnost in stabilnost v Srednji Evropi. V čezatlant-skem prostoru vidi lasten strateški interes, svojo varnost in prihodnost. Prihodnost pa se je že začela in izhaja iz bližnje preteklosti ter sedanjosti. Skupna prizadevanja v letu 1996 so prispevala k uspešni promociji Slovenije in njeni vključtvi v krog najbolje pripravljenih in kvalificiranih kandidatk za sprejem v Nato. Minister je še poudaril, da gre »posebno opazen prispevek k našemu uspešnemu pod-poru pripisati tudi trojnemu sodelovanju Italije, Madžarske in Slovenije. Članica Nata in kandidatki za članstvo so zmogle uresničiti pomemben korak za svojo in skupno varnost ter stabilnost. V troje, so države bolj opazne, bolj prepričljive, bolj usklajene. Devetega septembra lani je Slovenija podpisala sporazum z Italijo o sodelovanju na o-brambnem področju, izvedli smo prvo skupno vojaško vajo, dogovarjamo se o skupnih dejavnostih v letu 1997. Pripravljamo ministrsko srečanje v Ljubljani, ki se ga bosta udeležila tudi obrambna ministra Italije in Madžarske.« Obrambni minister je tudi navedel, da Slovenija nabavlja samo tako orožje in opremo, ki sta v skladu z normativi zveze Nato. Tudi vojaške vaje izvajajo po Natovih postopkih. Vzporedno se nadaljuje šolanje pripadnikov slovenske vojske v tujini. Skratka, v teku je popolna preobrazba slovenske vojske. Uresničuje se oblikovanje poklicne enote za sodelovanje v skupnih mednarodnih in multinacionalnih dejavnostih. Poveljevali ji bodo častniki, ki so se izobraževali doma in pri oboroženih silah držav članic Nata. Prvi pripadniki omenjene enote bodo v letu 1997 že lahko izvajali bojne naloge v tujini. M. NOVI LIST 9. januar 1996 MALI OGLASI FOR RENT Modem 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) PrijatePs Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Anton M. LA VRISKA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services SI.OVF.N1JA SLOVENIA SLOVENIJA SLOVENIA SLOVENIJA SLOVENIA n O O. Ul y □ a. O H UJ U c/j s 3 >N3 Ui < u) E* O o u p uj £ 0 CA. 3 UJ N 3 S U] 1 a cc u X UJ i p H u 3 ixl O 5! X O MIHELIN TRAVEL BUREAU ESTABLISHED IN 1952 4118 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO 44103 TEL. 216/431-5710 FAX 216/431-5712 E-MAIL: CAPYBARA@IX.NETCOM.COM 1-800-536-6865 SERVING CUSTOMERS THROUGHOUT U.S.A AND AROUND THE WORLD ZAGREB SPLIT DUBROVNIK KRAPINSKI -TLIII.USKI. TOPLICE Zavrnjena zahteva za obnovo Rožmanovega procesa Ali se revolucionarne metode ponavljajo? O odločbi ljubljanskega okrožnega sodišča Ob jubileju dr. Milana Pavlovčiča (nadaljevanje s str. 10) Ljubljana — Slovenski katoliški tednik Družina je bil pred leti med pobudniki zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je bil obsojen pred Vojaškim sodiščem IV. armade leta 1946. Državno tožilstvo je našo pobudo sprejelo. Zgodovinarjema dr. Tamari Griesser-Pečarjevi in dr. Francetu M. Dolinarju je naročilo zgodovinsko študijo o novih dejstvih in dokazih v zvezi z delovanjem škofa Rožmana. Konec leta 1995 je generalni državni tožilec pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka. Založba Družina pa je v sodelovanju z Zvezo zgodovinskih društev Slovenije poročil obeh zgodovinarjev v nekoliko spremenjeni obliki lani izdala v knjigi z naslovom Rožmanov proces. V začetku letošnjega leta je v javnost prišla novica, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v senatu pod predsedstvom okrožne sodnice Vesne Žalik in okrožnih sodnic Darje No-vak-Krajšek in Alenke Grosek zavrnilo zahtevo po obnovi kazenskega postopka zoper obsojenega škofa dr. Gregorija Rožmana. O tem je generalni državni tožilec Družino in podpisanega »kot pobudnika zahteve za obnovo kazenskega postopka zoper škofa dr. Rožmana« uradno obvestil 3. januarja 1997. Novica o takšni odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani je v slovenski katoliški javnosti povzročila veliko presenečenje. To še toliko bolj zato, ker so mnogi med tem časom že prebrali Rožmanov proces in iz ugotovitev obeh, že po vojni rojenih avtorjev, ugotovili, da je tudi v Rožmanovem primeru šlo za pravi stalinistični proces. Vojaško sodišče tedaj ni iskalo resnice, temveč politično obsodbo Cerkve. Senat Okrožnega sodišča je svojo odločitev o zavrnitvi zahteve za obnovo kazenskega postopka obrazložil v poročilu, dolgem kar 43 tipkanih strani. Nemogoče je, da bi ga tu v celoti predstavili. Navedli bomo le nekaj primerov, da boste bralke in bralci lahko razumeli, na kakšne dokaze so se sodnice pri tem opirale. Najbolj zbode v oči dejstvo, da je Okrožno sodišče zavrnilo vse nove predložene dokaze z ugotovitvijo, »da niso takšni, da bi lahko... sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročili oprostitev obsojenega Rožmana ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu«. Teh dokazov pa ni bilo malo. Naj jih naštejem: zagovor škofa Rožmana, življenjepis in poročilo Rožmanovega tajnika, škofa dr. Stanislava Leniča, izpoved Ivanke Tomšič, matere Toneta Tomšiča, knjiga Ljerke Bizilj Cerkev v policijskih arhivih, knjiga dr. Franceta Bučarja Usodne odločitve, zgodovinski študiji obeh prej omenjenih zgodovinarjev in drugi. Človeku nehote pride na misel podobnost s povojnim revolucionarnim vojaškim sodiščem: Tako kot je ono tedaj zavrnilo vse dokaze, ki bi bili v korist obtoženca, to sedaj počne ljubljansko okrožno sodišče! Primerjava je še toliko bolj upravičena, ker senat v svoji utemeljitvi ponavlja nekdanji revolucionarni očitek, da je škof pri italijanskih oblasteh prosil za pomilostitev oseb, ki so so bile »protikomunistično usmerjene«. Podobno velja za poonov-Ijeni očitek, da je precejšnje število rešenih iz italijanskih zaporov odšlo med vaške straže in kasneje med slovenske domobrance. Je bil za njihovo odločitev, takšno ali drugačno, kriv škof Rožman? Ali za protikomuniste ni smel posredovati, ko pa je iz knjige Rožmanov proces jasno razvidno, da je prosil za vse, tudi za komuniste, celo za sekretarja KPS Toneta Tomšiča? Iz takšnega in podobnega dokazovanja o tem, da je bila odločitev vojaškega sodišča pred pol stoletja pravilna in da zato ni osnove za obnovo kazenskega postopka, je jasno, da senat Okrožnega sodišča v Ljubljani v celoti sprejema sodbo vojaškega revolucionarnega sodišča. Pri tem povsem zanemarja dejstvo, da v tistih hudih časih, v katerih je deloval škof Rožman, ni šlo samo za okupacijo in osvobodilni boj, temveč in predvsem za komunistično revolucijo in meščansko protirevolucijo, skratka za državljansko vojno in nasilno prevzemanje oblasti. Okrožno sodišče v svojem sklepu ostaja pri stereotipnim razumevanju medvojnega dogajanja, kot ga je razglašala komunističnega propaganda in ga je povojna enopartijska oblast vsilila zgodovinopisju in tudi sodstvu. Se bolj nesprejemljivo je to, da senat Okrožnega sodišča v Ljubljani Rožmanovemu nasprotovanju komunizmu dodaja besede »oz. osvobodilnemu boju« in na ta način komunizem enači z osvobodilnim bojem. S tem Rožmanovo versko nasprotovanje komunizmu prikazuje kot politično in vojaško sodelovanje z okupatorjem. Škof dr. Gregorij Rožman ni bil vojak in ne vojaški poveljnik. Ni bil politik in ni imel (dalje na sir. 14) Po programski spremembi pri postaji WXEN, ki je 13. marca 1977 prenehala z narodnostnimi oddajami, se je slovenska oddaja preselila na radijsko postajo clevelandske državne univerze WCSD in postala omejena na enourno oddajo ob sredah in nedeljah. Dr. Pavlovčičeva oddaja je bila slovenska oddaja v Ameriki. Ni bila slovensko ameriška, ne ameriško slovenska, ampak slovenska oddaja v Ameriki. Iz nje so dihali slovensko življenje, slovenska kultura in slovenska zemlja, ob spremljanju svetnega in cerkvenega leta, ob spremljanju običajev in praznikov. Dr. Pavlovčičeva oddaja je tudi vedno posvečala del svojega časa narodno-političnim nalogam in poslanstvu politične emigracije ter spominu naj-tragičnejših dogodkov v moderni slovenski zgodovini. Oddaja je vedno skrbela tudi za duhovno stran življenja. Dr. Milana Pavlovčiča je oblikovala katoliška vzgoja, ki jo je dobival v družini in katoliških organizacijah, ki se jim je pridružil kot študent. V času njegovega doraščanja je šla slovenska domovina skozi težke čase, skozi velike socialno-gospodarske, narodne in politične krize. Vse to je motiviralo in oblikovalo spoznanja, mišljenja, značaje in narodno zavest doraščajočih, mladih slovenskih ljudi, predvsem študentov, katerim je pripadal tudi dr. Pavlovčič. Potem pa je prišla še vojna, okupacija in komunistična revolucija. Iz spoznanj po potrebi slovenske avtonomije, je v prvih (nadaljevanje s str. 10) pogodbe in si zaupamo, da jih bomo spoštovali. Kaj bi bilo, če bi verolomnost postala splošna praksa in dogovorov ter pogodb nihče več ne bi jemal resno? Pri prestopu poslanca jz ene stranke v drugo pa gre še za nekaj bolj usodnega in bi rad na to še posebej opozoril. Prestopi poslancev namreč ogrožajo demokracijo samo. Demokracija temelji na svobodnih in poštenih volitvah. V despotskih državah, diktaturah in totalitarnih režimih volitev sploh ni ali pa samo varljiv videz. To smo izkušali skoraj pol stoletja v komunističnem totalitarizmu. Demokracija se torej začne s svobodnimi volitvami in si je brez nje ne moremo predstavljati. Normalen človek pa se loteva samo smiselnega početja. Tudi volit bo šel samo tedaj, ko imajo volitve smisel. In volitve v parlament so smiselne, če izvoljeni poslanci so in ostanejo tisto, za kar so se predstavili. Če pa se začne dogajati, da danes volimo ene, ki se bodo jutri spremenili v nekaj drugega, volja volilcev nič ne pomeni in nič ne šteje. Če- vojnih letih dr. Lambert Ehrlich razvil idejo o potrebi samostojne slovenske države. Po njegovem umoru so idejo širili in utrjevali dr. Ciril Zebot, France Jeza, dr. France Dolinar, dr. Ruda Jurčec in Slovensko državno gibanje s svojimi organizacijami in glasili v Kanadi in Argentini ter delom po vsem svetu in v domovini. Dr. Pavlovčič se je od vsega začetka pridružil gibanju in slovenska državna ideja je bila ves čas osnova njegovega naro-dno-političnega delovanja. Bil je podpisnik »Majniške deklaracije 1989«, od katere sta danes uresničeni le samostojnost in neodvisnost Slovenije. Ni pa še uresničena demokratizacija vsega slovenskega življenja. Doslej imamo le črke, ki so mrtve, ni pa duha in iskrenega prepričanja za uveljavljanje prave demokracije. Tudi ni duha in volje za popravo neznanskih krivic, ki jih je zagrešila revolucija. Sloveniji je potrebna dekomunizacija, kakor je bila zahodni Nemčiji potrebna denacifikacija. Ko v tem okviru presojamo delo dr. Milana Pavlovčiča, moramo priznati, da je bilo to zelo veliko narodno in kulturno delo nadvse pomembno z ozirom na kraj in čas. Uresničil je navodilo pesnika Simona Gregorčiča: »Ne le kar mora, kar more to mož je storiti dolžan.« In je pokončen mož tisti mož, ki hodi ravno pot. Naj dr. Milanu Pavlovčiču dobri Bog nakloni še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu svoje družine, prijateljev, in še pri delu za boljšo Slovenijo! mu potem sploh voliti? Če se iz volje volilcev norčujemo, jih bo kaj malo šlo na volišče. Ob zadnjih volitvah smo tudi v Cerkvi spodbujali državljane, naj gredo volit. Saj tudi koncil pravi, da je udeležba na volitvah ne samo naša pravica, temveč dolžnost. Odgovornosti za skupno dobro se namreč ne moremo in ne smemo izmikati. Zato je treba volitve jemati resno in jih spoštovati. Če pa bi postalo prestopanje poslancev splošen pojav — in če sme prestopiti eden, zakaj bi ne smel drugi in nazadnje vsi — izgubijo volitve vsak smisel. Ljudje se upravičeno ne bi več hoteli udeleževati volitev. S tem pa bi bilo tudi konec demokracije. Zato je vsak prestop ne samo omalovaževanje in prevara volilcev, temveč celo tudi spodkopavanje demokracije. In nad tem bi se morali zamisliti, in to ne samo tedaj, ko gre kdo od »naših« drugam, temveč tudi tedaj, ko kdo od drugod pride k »našim«. Tudi tukaj ni dovoljeno imeti dvojnih meril. Merilo je lahko samo eno: spoštovanje volje volilcev. Družina 19. januarja 1997 V LJUBEČ SPOMIN IN TOPLO ZAHVALO 5. februarja 1930 11. novembra 1996 Z globoko žalostjo v srcih, a vdani v božjo voljo, sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je po dolgi in težki bolezni na svojem domu zaspal v Gospodu naš nikoli pozabljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in zet WILLIAM ZIDAR Pokojni je bil rojen v Gabrovki pri Litiji, Slovenija. Leta 1954 je odšel v Avstrijo in živel v Špittalu ob Dravi dve leti. V Cleveland je prišel leta 1956 in bil zaposlen pri Caterpillar Co. Prisrčna hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnega in molili za pokoj njegove duše. Hvala za molitev rožnega venca Avgustu Dragarju in Tonetu Nemcu ter vsem članom Kluba pristavskih upokojencev. Prisrčna hvala č.g. župniku od sv. Felicite, za pogrebno sv. mašo in tudi za obiske v bolnici in na domu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Dan Cosic za vso pomoč in oskrbo. Naša prisrčna zahvala nosilcem krste: Joe Kotar st., Joe Kotar ml., Les Petroff, Phil Minick, Peter in Philip Petroff. Najlepša hvala vsem, ki ste darovali za cvetje in sv. maše, za dobrodelne namene, se udeležili pogrebne sv. maše ter našega dragega pospremili na pokopališče All Souls. Hvala vsem, ki ste darovali pecivo. Poslali smo zahvalne kartice vsem, za katere smo imeli naslove; če smo po pomoti koga izpustili, naj nam oprosti in naj bo ta zahvala posebej njemu namenjena. V božjem miru, dragi, zdaj počivaj, in v nebesih večno srečo uživaj. Žalujoči: Štefka (roj. Kotar) Zidar, žena Lojzka, Mari, Ančka, Tone in Janez, sestre in brata Stephani in Marija, hčerki Les in Philip, zeta Joy, Peter, Philip, Dylan in Logan, vnukinja in vnuki ter ostali sorodniki v Sloveniji in Nemčiji. Čemu smo potem sploh volili? PAVLE BORŠTNIK Perry, Ohio »Sence slovenske zgodovine« — I. del — Pismo misijonarja Današnji apologeti komunistične revolucije na Slovenskem radi prenašajo to debato na neko višjo, akademsko raven, v dostikrat upravičenem upanju, da se jim opozicija na tej ravni ne bo znala in zato ne bo mogla približati, kar naj bi pripomoglo, da bi obveljala njihova teza. Tako je največkrat tudi drugi slovenski kmečki upor v zgodovini, ko se je slovenski kmet uprl tistim, ki so kradli njegovo premoženje in mu stregli po življenju, prikazovan kot funkcija nekih ideoloških tokov, skrivnostnih teženj in nagibov raznih mračnih sil, kot npr. naklepov katoliške Cerkve, ki da sploh nima drugega namena, kot izžemati naivno ljudstvo itd. Ti apologeti, ki po večini niso živeli tistih strahotnih dni, skušajo zdaj prepričati same sebe, da komunistične revolucije na Slovenskem ne gre presojati samo v črnem in belem, temveč, da gre za svetlejše ali temnejše odtenke sive barve; govori se o različnih resnicah, nekako v smislu kitajskega pregovora, da je resnica kot reka: nobena ne teče naravnost. Dober primer je članek »Sence slovenske zgodovine« Jožeta Pirjevca, ki so ga po objavi v Zgodovinskem časopisu januarja 1996 ponatisnili Razgledi (oktobra 1996). V članku Pirjevec ocenjuje že leta 1993 izišlo knjigo Janka Pleterskega, z naslovom »Sen-ca Ajdovskega gradca«. Naslov se nanaša na Ajdovski gradeč v Bohinju, o katerem Piše France Prešeren v svojem Krstu. Torej naj bi to bile tiste sence, ki jih med Slovence rneče druga državljanska voj-na. (Prva naj bi bila Črtomirjev boj z Valhunom.) Knjiga Janka Pleterskega je zbirka trinajstih člankov, ki jib je objavil v letih osvoboditve in osamosvojitve in so po svoji vsebini, kot navaja Pirje-Vec, da kot celota predstavljajo eno »najbolj vznemirljivih kfjig, kar jih je v zadnjem Času produciralo naše zgodo-v‘nopisje«. Zbrani članki °bravnavajo problem razkola [Ped slovenskim odporništvom ‘n »kolaboracionizmom« med drugo svetovno vojno. Pleterski tega dogajanja ne °značuje za državljansko voj-n° — in Pirjevec tega ne ospo-rava —, češ, da je za ta pojem »bistven konflikt med držav-Jani iste države v sporu za isto Pravico do suverenosti«. Kje Je Pleterski dobil to definicijo ^fžavljanske vojne, ne pove. bičajno velja, da je držav-jpnska vojna, kot pravi Web-sterjev slovar: »vojna med Iju-^Pti iste države ali dežele«, rez ozira na vzroke in razlage. . Kljub temu je definicija, ki navaja Pleterski, po svoje ?-animiva: konflikt med držav- ljani iste države za isto pravico do suverenosti. Torej ne za suverenost kot tako, temveč samo za pravico do nje. Kako je s to pravico do suverenosti? Ko so nekateri posamezniki ustanovili tako imenovano Osvobodilno fronto slovenskega naroda, so to pravico takoj in brezpogojno pripisali sebi. Ducat ljudi! Kdor tega ni sprejel, je bil kaznovan. S smrtjo. Ko so se nekateri temu dekretu le uprli in nastopili proti Osvobodilni fronti, je bil torej sprožen konflikt za isto pravico do suverenosti. S tem pa je bila vendar izpolnjena Pleterskega definicija državljanske vojne! In ker je ta konflikt sprožila Osvobodilna fronta s svojim arbitrarnim prevzemom tiste imaginarne pravice do suverenosti, nosi vso odgovornost za izbruh državljanske vojne na Slovenskem ona sama, odnosno ljudje, ki so jo priklicali v življenje. Pleterski pa s svojo definicijo tudi dopušča, da bo v narodu izbruhnil konflikt za isto pravico do suverenosti. S tem potrjuje, da je bil odpor nasilju Osvobodilne fronte upravičen celo v nekem abstraktnem pogledu, ne le v krvavi praksi, za katero je spet odgovorna Osvobodilna fronta. Pleterski — pravzaprav je to Pirjevec, kajti je v članku težko razločevati, kje gre za prvotne izjave Pleterskega, kje pa za Pirjevčevo razlago teh izjav — potem skuša dokazati odsotnost tega konflikta za pravico do suverenosti, in pravi: »za tiste meščanske in katoliške sile, ki so se od leta 1941 dalje povezovale v boju proti OF z italijanskimi in nemškimi okupatorji, pa ni mogoče reči, Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! da so se borile za suverenost slovenskega naroda, saj niso mogle ignorirati, kakšna bi bila njegova usoda, ko bi zmagale sile Osi«. (Konflikta po njegovem torej ni bilo.) Toda na italijanskem zasedenem ozemlju, je bil položaj vse do pomladi 1942, ko je OF pričela »osvobodilno akcijo«, povsem drugačen kot na nemškem ozemlju. Vse italijanske deklaracije iz tistega časa, objavljene v takratnem dnevnem tisku, so polne zagotovitev in obljub o avtonomiji Ljubljanske pokrajine, in obstajajo dokazi, da naj bi si fašistični (!) komisar Grazioli, poročen s Slovenko iz Tolmina, res prizadeval, da bi te deklaracije izpolnil. Partizanske akcije pa so izzvale spor med italijansko civilno oblastjo in vojsko, v katerem je slednjič zmagal general Robotti in — na slovenskih tleh se je pričel krvavi ples. Pomanjkanje »jasnovidnosti katoliških in meščanskih krogov«, o katerem govori Pirjevec, je torej razumljivo, če že ne opravičljivo, vsaj do pomladi 1942. Pa še kasneje. Navsezadnje: ta ista politična meščanska in katoliška drugorazredna ekipa tudi ni imela pojma, da igra OF na tako visoke karte in da namerava po zmagi totalno in absolutno, fizično uničiti vse, kar se ji je drznilo postaviti po robu, v »konfliktu za isto pravico do suverenosti«. V tem »konfliktu« moramo zato — na obeh straneh — ločevati med vodstvom in moštvom. Slovenske Vaške straže so nastale povsem spontano: ljudem na vasi je bilo slednjič dovolj partizanskih akcij in re-kvizicij ter njim sledečih italijanskih represalij, zato so prijeli za orožje, ne pa zaradi kakšne »pravice do suverenosti«. Šele potem so se prikazali politiki ene in druge vrste in pričeli to spontano energijo napeljevati na svoje mline. Isto velja za kasnejše domobranstvo: ko je naivni general Rupnik opravil svoje delo, so ga nagnali in osramotili. Rezultat je bil na eni strani Kočevski Rog, medtem, ko se je politično vodstvo rešilo, na drugi pa prav tako — Kočevski Rog, za katerega nosi vso odgovornost tedanje politično vodstvo Komunistične partije, medtem, ko je pri dejanskih pobojih sodelovalo le nekaj izbranih partizanskih edinic. Pleterski označuje to »usodno kolaboracijo« za »narodno izdjastvo«, za katero tudi v »antiboljševizmu« ni opravičila, ... kajti »očitno ni mogoče pritrjevati pogubni in za ves narod usodni odločitvi (za »kolaboracijo«) s strahom pred še neznano prihodnostjo«. (dalje na sir. 14) CLEVELAND, O. - V božični pošti je prispelo tudi naslednje pismo misijonarja p. Lovra Tomažina, ki deluje v Zambiji. Zanimivo je in veliko pove: »Dragi člani in članice MZA! Za božič vam želim, da bi s pobožnim srcem slavili Boga Očeta, ki nam je v svoji neskončni ljubezni poslal svojega Sina, ki je postal naš revni Brat in Odrešenik. Ta, Jezus, naj vas bogati s svojo ljubeznijo in z mirom, ki ga svet ne more dati. V novem letu 1997 vam želim, da bi vam Sv. Duh dal svojo moč in ljubezen, da bi vse križe in težave prenašali vdano, korajžno, združeni s trpečim Jezusom, ki se neprestano daruje za zveličanje ne samo nas, ampak tudi za milijone onih, ki še živijo v smrtni senci greah in so na poti v večno pogubljenje. Pri nas v Mumbwi je v decembru precej razgibano. Imamo šolske počitnice, zato je mladina prosta. To izrabimo za verouk. Tri tedne od ponedeljka do petka za one, ki še ne prejemajo zakramentov. Te sem razdelil v pet skupin. Vseh skupaj jih je čez sto. Učijo jih laični katehisti prostovoljci. Sam grem od skupine do skupine in razložim predmet, ki je na dnevnem programu in jih skušam navdušiti. En teden pa bomo imeli verski tečaj za ono mladino, ki prejemajo zakramente. To delo je za našo župnijo lep uspeh, če upoštevamo, da je versko stanje vernikov nizko in da je ta veroučni tečaj prvikrat v župniji. Poleg tega imamo na programu duhovne obnove in spokorna bogoslužja za odrasle in mladino, sestanki laičnih organizacij in še kaj. Bolj malo pa morem narediti na postojankah. Na oddaljene sedaj v deževni dobi ne morem iti, ker so poti neprevozne. Bližnje, ki so dostopne, obiskujem in naredim, kar se da, drugo pa prepustim Go- spodu, naj On v svoji vsemogočni ljubezni in usmiljenju uresniči njihovo zveličanje. Zdravje je malo boljše (v avgustu in septembru je bil v bolnici, op. ML), tako, da lahko v glavnem naredim, kar je na programu. Morda vas zanima, kako je finančno stanje naše župnije. Kratko povedano, tako revno, da če ne bi bilo pomoči od zunaj, to je od vas, bi morali »naše podjetje« kar zapreti. Zakaj je tako revno? Prvič, stroški na podeželski župniji so mnogo višji kot v mestni župniji, predvsem zaradi transporta in postojank. Drugič, ljudje na podeželju so na splošno bolj revni, kot v mestih. Tretjič, misijonarji, ki so bili tu pred menoj, vernikov niso vzgajali, da bi se za vzdrževanje duhovnika in župnije žrtvovali in po svojih močeh prispevali v ta namen. Ta element je zelo važen, predvsem z duhovnega vidika. Čim več se za svojo Cerkev žrtvujejo oziroma prispevajo, tem bolj jo cenijo in duhovno rastejo. Po drugi strani jih je treba pripraviti na to, da bo prej ali slej župnijo prevzel duhovnik-domačin, in ta ne bo imel podpore od zunaj. Sam jih skušam s pomočjo župnijskega sveta v tej smeri vzgajati, a to gre počasi. Zato sem vam zelo hvaležen za vašo finančno pomoč. Kako z vami? Zelo sem vam hvaležen za vso vašo pomoč in sodelovanje na duhovnem in materialnem področju. Naj vam Bog stotero povrne v tem in v večnem življenju. Dnevno se vas spominjam v svojih molitvah in pri sv. maši. Prisrčno vas pozdravlja vaš v Gospodu Lovro Tomažin, SJ Na Svečnico bo kosilo Misijonske Znamkarske Akcije, kjer s svojo prisotnostjo lahko pomagate našim misijonarjem. Pridite! Odbor MZA - Cleveland INTERNATIONAL PROGRAM 1560 on Your A.M. Dial on WATJ Your Host Mario Kavčič American and International Selections Saturdays at Noon .. . 1560 WATJ • Box 776 • Chardon, Ohio 44024 (216) 286-1560 • 1-800-946-1560 Fax (216) 286-2727 Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 Ali je vredno branja? (nadaljevanje s str. 11) Pomembna arheološka najdba iz prazgodovine na primorskem Nanosu V javnosti zbuja veliko zanimanje in najrazličnejša ugibanja novica, da so Anton Mislej iz Lozic in njegovi sodelavci iz tamkajšnjega jamarskega kluba Lozice v osrčju Nanosa odkrili jamo, ki so jo poimenovali Lončena jama. V njej so našli razne predmete velikega arheološkega pomena, ki jih je prevzel in jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. Pri kopanju so že v vrhnji plasti močno »pepelnate« sestave našli lončenino in živalske kosti, nato pa so v globini, kjer so z izkopom prenehali zaradi pojavljanja arheoloških najdb, naleteli na še en sloj lončenine in živalskih kosti. V tej globini so našli tudi izredno kvalitetno in redko kamnito orodje, t.i. pahljačasto praskalo. Ko so jamarji spoznali, da odkrivajo izrazito arheološke plasti, ki pričajo o poselitvi jame v prazgodovini, so kopanje prekinili. Lokacija Lončene jame je še zmeraj v glavnem prekrita, ker se bojijo, da bi nepoklicani zakopali v njene sedimente, s čimer bi poškodovali ali celo uničili izjemen in bogat arheološki vir. Dosedanje najdbe obsegajo omenjeno kamnito orodje, 109 kosov lončenine, več neobdelanih odlomkov peščenca in živalske kosti. Vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani Drago Svoljšak opozarja, da je Lončena jama v masivu Nanosa povsem novo arheološko najdišče, ki vnaša v arheološko podobo Vipavske doline nekatera izrazito nova spoznanja. Predvsem je to prvo jamsko najdišče v Zgornji Vipavski dolini in je že zaradi tega vredno vse pozornosti in v prvi vrsti stroge zaščite. Dosedanje najdbe iz omenjene jame sodijo v obdobje eneoli-ta (bakrena doba, od 2700 do 1700 let pred Kristusom) in bronasto dobo (1700 do 800 let pr. Kr.). Še neprekopani sedimenti v jami pa obsegajo tudi starejša zgodovinska oz. arheološka obdobja. Lončena jama in najdeni predmeti bodo seveda predmet na-daljnjih raziskav. Marjan Drobež NOVI LIST, 9. jan. 1996 utemeljene teze. Četudi avtorica navaja obtožnico in daje odgovore, se pogosto spušča v obrobne razprave, kjer je njena roka dokaj nezanesljiva, bodisi zaradi prepovršnega poznavanja dogodkov, ali zaradi prehitrega prelistavanja zapiskov drugih raziskovalcev. Že na prvih straneh zapade v vabljivo črno-belo barvanje stalinistične revolucije in vsega, kar je nanjo navezano. Avtorica ne zanika Rožmanove soudeležbe pri sestankih, sprejemih, paradah, proslavah, domobranski prisegi, vendar jih poskuša opravičiti ali prenesti krivdo na druge. Za pravno utemeljitev Rožmanove krivične obsodbe je malo pomembno, ali sta bila Ehrlich in Rožman dobra prijatelja ali samo duhovniška sodelavca, ali je škof na stadionu samo maševal ob domobranski prisegi ali ne; ali je z besedilom prisege soglašal ali pa med ožjimi znanci izražal svoje pomisleke. Vse to so drobnarije, ki dokler nimamo zanje podprtih dokazov za ali proti, ostajajo samo ugibanja. Besedilo bi mnogo pridobilo, če bi bila avtorica pozornejša na imena in datume. Tako bi ne zamenjala Župca z Em-merjem, bi vedela za vlogo Straže v odnosu do Mihaelove skupine, razumela bi, da stanovskih društev na univerzi ni Rožmanov proces... (nadaljevanje s sir. 12) sovje politične organizacije. Bil je ljubljanski škof, cerkveni voditelj. Boril se je proti komunizmu kot družbeni zmoti in proti zločinom, ki so jih v imenu komunistične revolucije nad civilnim prebivalstvom izvajali komunisti in pri tem zlorabljali osvobodilni boj. Podobnih nesprejemljivih stališč je v obrazložitvenem besedilu Okrožnega sodišča v Ljubljani še veliko. Zakaj se je omenjeni senat odločil za takšno stališče? Se je ustrašil, da bo potrebno obnoviti ali razveljaviti še veliko podobnih sodb? Kakršenkoli že je odgovor, za boljše razumevanje je potrebno povedati še nekaj. Senat je svoj odklonilni sklep sprejel na seji 25. septembra 1996. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je Državno tožilstvo Republike Slovenije sklep dobilo šele 30. decembra s samo tridnevnim pritožbenim rokom. Zdi se, da je nekdo hotel, da bi se sklep pomešal med novoletno pošto in da ga, do konca praznikov nihče ne bi opazil. Rok za pritožbo je namreč potekel že 3. januarja. Ravnanje spominja na znane metode iz polpretekle dobe, ki se v demokratični družbi ne bi smele ponavljati. Izvedeli smo, da se je Državno tožilstvo v roku pritožilo zoper sklep o zavrnitvi obnove kazenskega postopka zoper škofa Rožmana. Janez Gril Družina, 19.1.1997 ustanavljal profesor Tomec in podobno. Res je akademski klub Danica postal društvo pravnikov, morda bi bilo primerno dodati, da je bil profesor Tomec njen član kot študent na dunajski univerzi, vendar je društvo obstajalo pred njim in tudi brez njega. Zgodovina sloni na nespornih dokumentih. Dobra volja je za tako resno delo premalo. Zato je v dokumentarnem pogledu delo nezanesljivo. Bold trden je drugi del Franceta M. Dolinarja, ki obdela isto gradivo z odmaknjenostjo zgodovinarja. Oba avtorja sta imela dostop do obsežnega arhivskega gradiva, ki sta ga le delno uporabila. Skoraj načrtno sta se izogibala vsemu, kar je bilo o škofu Rožmanu napisanega v povojni Jugoslaviji. Končno še uporaba jezika in jezikovnih izrazov. V pravnem tekstu ni »sovražnikov« in v pravnem tekstu so »zločinci« samo tisti, ki jim je bil zločin dokazan. Skrbno bi bilo treba paziti, da v takem besedilu niso vsi nasprotniki označeni za komuniste, da niso vsi nepridipravi, da nimajo vsi podtalnih in zločinskih namenov. O tem lahko pišejo politični pisci, ne pa pravni zagovorniki. Pri skrbno zapisanem besedišču, se je nujno izogibati superlativov. Vsi, največji, edini, najskrajnejši, pogubni, nepošteni - teh izrazov v tekstu ne bi smelo biti. Škof Rožman bi zaslužil resnejšo predstavitev. V knjigi so odstavki, iz katerih žari Rož-manova dobrota, njegovo i-skanje poti iz nejasnosti, a se ti odstavki prepletajo z njegovo nespravljivo ihto nad vsem, kar so delali »komunisti«. Tisti pa, ki smo ga osebno poznali in ga srečavali ne le ob uradnih avdijencah, ampak tudi na sprehodih po škofijskem vrtu pri Šempetru - vrta danes ni več - ali se z njim pogovarjali na sprehodih od škofije do Marijanišča, govorili z njim v škofijskem dvorcu, ali končno v sprejemnici v župnišču pri Svetem Lovrencu v Clevelandu - smo čutili njegovo mehko dobrohotnost, ter si želeli, da bi se navzel vsaj nekaj Jegličeve odločnosti in politične spretnosti. Vendar smo ga sprejemali takega, kot je bil. V knjigi ne najdem opisa, kako smo za 1. december 1941 čuvali škofijo - in škofa, ker smo se bali zanj; kako smo bili oboroženi samo z odločnim prepričanjem, da nam je dragocen in da ga je treba varovati. Manj razumljive so nam bile apokaliptične pridige, kjer je v svetopisemskem pisanju našel prispodobe za takratna medvojna dogajanja. Odobravali smo rakovniško procesijo, a nam ga je pokvarilo italijansko vojaško spremstvo. (Konec prihodnjič) Bralci Ameriške Domovine: Priporočajte naš list! SENCE... (nadaljevanje s str. 13) O vprašanju »narodnega izdajstva« bomo govorili kasneje. Ustavimo pa se ob »pogubni in za ves narod usodni odločitvi«, in pri »strahu pred še nepoznano prihodnostjo«. Pleterski zapada v tradicionalno slovensko pretiravanje; odločitev za »kolaboracijo« naj bi bila »pogubna« za ves narod. Slovenski narod je štel takrat okrog milijon in 750 tisoč ljudi. Od teh jih je v Ljubljanski pokrajini pod italijansko zasedbo živelo samo okrog 300 tisoč. Tam, v Ljubljanski pokrajini, pa je bila napravljena tista »za ves narod« pogubna odločitev. Če danes povprašamo npr. po Štajerski, bomo ugotovili, da ljudje po zaključenih izseljevanjih po večini, razen novačenja za nemško vojsko, niso imeli dramatičnih težav z okupacijo; štajerske vasi niso gorele kot šentjanževski kresovi. Na Gorenjskem se je šele v zadnjem letu vojne začel »konflikt za isto pravico do suverenosti«, na Primorskem so ga ljudje od vsega začetka odklanjali. In celo v sami Ljubljanski pokrajini je bila odločitev za »kolaboracijo« v svoji neposrednosti vse prej kot pogubna, prej obratno. Statistike, ki jih zdaj ne manjka, kažejo, da je število žrtev komunističnega nasilja nenehno padalo potem, ko se je ta »kolaboracija« začela. Brez ozira na to, kakšni ljudje so obstali pri življenju, obstali so Slovenci. Pogubna pa je bila za Ljubljano dokončna prevlada Osvobodilne fronte, ko se je Kočevski Rog napolnil s trupli slovenskih ljudi. Res je nemški nacizem obenem z italijanskim fašizmom predvideval in tudi napovedal fizično uničenje slovenskega naroda, toda ker je bilo vse slovenstvo tudi od samega začetka prepričano, da bodo v vojni zmagali zahodni zavezniki, je ta strah pred nacističnimi in fašističnimi načrti še toliko bolj bledel. Zato pa je tudi bila prva in naj večja zapoved in dolžnost tistega časa: obstati pri življenju, ne pa se samouničevati. Žalostno toda resnično je dejstvo, da se je pojmu fizičnega uničenja slovenskega naroda od vseh njegovih zavojevalcev med drugo svetovno vojno še najbolj približala — Osvobodilna fronta sama. Kolikor bolj pa je usihal strah pred uresničenjem nacističnih in fašističnih načrtov s slovenskim narodom, toliko bolj je v mnogih ljudeh rasel strah pred možnostjo, da bodo po odhodu enih totalitarcev obstali drugi, domači. To pa tudi ni bil noben strah pred »še nepoznano prihodnostjo«, kot piše Pleterski (Pirjevec). Pleterski sam v naslednjih poglavjih odnosno v enem svojih člankov, razlaga, zakaj tako: Cerkev je poskrbela, da je bilo slovensko ljudstvo, vsaj tisto, ki ji je sledilo, dobro poučeno o »prihodnosti«, ki ga lahko doleti, če bi prišel na oblast komunizem ali, če smo doslednejši, stalinizem. Ta prihodnost ni bila prav nič nepoznana, gotovo pa ne nepoznana do take stopnje, da bi to vplivalo na kakršnekoli »usodne ali pogubne« odločitve. Da se bodo nekoč pobrali iz naše domovine tako nacisti kot fašisti, o tem smo bili prepričani vsi Slovenci. Nismo pa bili edini v tem, kakšna prihodnost bi bila za nas najboljša. Tista, ki nas je doletela in je obstala polna štiri desetletja, je — tako je bilo tudi napovedano — močno spremenla značaj slovenskega človeka. (Drugi det prihodnjič) KOLEDAR JANUAR 25. — Odbor Slovenske pristave priredi »Pristavsko noč«, v SND na St. Clairju. FEBRUAR 2. — Misijonska Znamkar-ska akcija postreže s kosilom v avditoriju pri sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1. pop. 8. — Dramsko društvo Lilija prireja maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Godci. 8., 9. — Smučarski vikend v Ski Windham, N.Y. Informacije: Ivan Kamin (212) 983-3830, Karl Klesin (216) 361-4337. MAREC 2. — KSKJ društvi št. 25 in 162 sponzorirata golaž s polento kosilo v dvorani sv. Vida. Serviranje od 11. do 1. pop. 9. — Slov. šola pri sv. Vidu postreže s kosilom v farnem avditoriju. Serviranje med 11. dop. in 1.30 pop. 9. — Dramsko društvo Lilija poda igro v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3h pop. 16. — Federacija Slov. narodnih domov priredi letni banket v SND na St. Clairju. APRIL 5. — Tabor DSPB priredi spomladanski družabni večer z večerjo in plesom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12. — Pevski zbor Jadran ima spomladanski koncert v SDD na Waterloo Rd. Igra Fred Zi-wich orkester. 13. — Kr. št. 2 SNPJ ima Super Button Box Bash 16 v SDD na Recherjevi ulici, od 1. do 5. pop. 15. — Izredno: Koncert svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič v dvorani Severance Hall v Clevelandu. 19. — Slovenska šola pri sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 6.30 zv. 19. — Primorski klub prireja »Primorski večer« z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 26. — Pevski zbor Zarja ima koncert z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. 27. — Klub upokojencev St. Clair Ave. ima večerjo v SND na St. Clair Ave. MAJ 3. — MePZ »Emil Adamič« iz Ljubljane ima koncert v SND na St. Clair Ave. 25. — Društvo SPB Cleveland sponzorira spominsko sv. mašo ob 12. uri pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. v Euclidu. JUNIJ 14. in 15. — Tabor DSPB ima spominsko proslavo pri Spominski kapelici na Slovenski pristavi. Dne 14.6 zv. molitev (dalje na str. 15) Dr. TORONTO, Ont. - V soboto, 18. januarja, je v Torontu preminul dr. Vojko Bratina, star 80 let. Prvič sva se srečala v Bologni v Italiji leta 1946. Tam je v zelo kratkem času postal duša skupine mladih študentov. Večina teh je dokončala svoje študije, delno po njegovem vplivu, in končala v Severni Ameriki. Mi študenti smo ga vikali, bil je pač deset let starejši od nas in smo ga prijateljsko imenovali Žolnir. Takrat je bil Vojko že dokončal študije in to je bila velika zadeva za nas bruce, ker smo bili polni dvomov in nismo vedeli, kako bomo uspeli na univerzi. Kljub že takratnemu njegovemu statusu, je bil vedno dostopen in pripravljen z nasveti in čisto konkretno pomočjo pri reševanju integralov ali razumevanju kemičnih formul. Leta 1948 je Vojko odšel v Kanado. Moral je sprejeti zelo poniževalno pogodbo, ko seje zavezal, da bo eno leto delal na železnici in pri kmeith v zahodni Kanadi. Ni rad govoril o tem, zaznal pa sem, da je bila to zelo trda doba v njegovem življenju. Par let po tej preizkušnji je bil že zaposlen na torontski univerzi, kar dokazuje, kako je bil s psihološkega vidika težak ta interme-zo dela na železnici. Pisec tega članka sem prišel v Kanado šele leta 1958. Ves ta čas sva imela z Vojkom pismen kontakt. Ta pisma še hranim, kajti so dragocena in zelo realistična sodba o Kanadi ter o možnostih v tej deželi. Ravno pisma so me prepričala, da sem prišel v Kanado in ne v 2D, kamor bi tudi lahko šel. Takoj ko sem prišel v Kanado, sem vzpostavil stike z Vojkom in je bil ponovno pripravljen z nasveti in pomočjo, kljub temu, da je bil izredno zaposlen. Pred kakimi desetimi leti je Slovensko-Kanadski Svet začel organizirati seminarje v zimski dobi. Dr. Bratina nam je večkrat predaval na teh seminarjih. Večina drugih predavateljev smo se predstavljali z napisanimi predavanji, da ja ne bo kakih težav. Dr. Bratina je vedno govoril prosto, izredno 0riginalno in zanimivo. Kmalu Potem, ko se je Slovenija osvobodila, je imel eno od teh predavanj. Naznačil je, kako smo srečni, ponosni itd., ob naši suverenosti. Spomnil nas je pa ludi na gotovo negativne aspe-kle. Dejal je: »Izgubili smo Dubrovnik.« Dr. Bratina je bil dolga leta Profesor fizike na torontski Univerzi in istočasno »research Sc*entist« pri Ontario Research foundation. Napisal je veliko levilo razprav in jih objavil v •^udnarodnih znanstvenih re-v*jah ter često zastopal Kana-na znanstvenih mednarodnih kongresih. Nekajkrat sva se zgovarjala, kako bo suverena Slovenija nuvezala stike s slovenskimi znanstveniki po celem svetu, tega ni nikoli prišlo, ker je Vojku Bratini v spomin v slovenskih znanstvenih ustanovah vse tako vrhunsko in istočasno neizmerno provincialno, da tam ni bilo prostora za izrednega dr. Bratino. Ravno tako kot v Narodni galeriji v Ljubljani ni prostora za ustvaritve briljantne in univerzalne slikarke Bare Remec. Starši Vojkota so bili Primorci. Zapušča soprogo dr. Glorio Bratina, sestro Branko Bratina ter veliko sorodnikov v Torontu in v Sloveniji. Vojko, najlepša hvala za vse, kar si naredil za slovenske študente, za ime, ki si ga ustvaril za vse Slovence, in za luč, ki si jo posredoval vsem ljudem sveta, s katerimi si prišel v stik. Za vse tvoje nesebično delo naj ti bo Bog dober plačnik! P.K. Mag. Marjan Schiffrer Ljubljana Teden dni predsednik parlamenta Ko sem tam v zgodnjih petdesetih letih zapuščal domovino, sem bil trdno prepričan, da je to za vedno. Spominjam se še, da sva s prijateljem Slovencem stala na palubi francoske ladje Farmose in se nama je pristanišče Bordeaux vse bolj oddaljevalo; končno so ostali le galebi. Šepnil sem spremljevalcu: »Zbogom Slovenija, zbogom Evropa!« In so tekli dnevi in leta in so se dogajale čudovite stvari. Milenarij, kateremu smo dejali pač tisoč let, se je pričel rušiti, povsod, tudi v Sloveniji. Spet sem bil v domovini in to na tisti enkratni večer in čudovito noč, ko se je porajala nova država. Takrat sem bil že uradno, kot delegat Svetovnega slovenskega kongresa. Žal se je kongres predčasno končal, toda odšel sem s pozdravi: »Nasvidenje, Slovenija!« V dolgih letih zdomstva seveda politično delo med izseljenci ni mirovalo. V izgnanstvu so se znašli politiki starega kova kot dr. Krek, Stare, Smersu, dr. Bajuk, Kremžar, Debeljak in š kdo ter takoj nadaljevali s Slovensko ljudsko stranko, ki so ji po evropskih primerih kmalu dodali ime Slovenska krščanska demokracija. Ob njih smo rastli mlajši. Čeprav brez večjih perspektiv in pravzaprav samo, da smo kljubovali času, je stranka živela in nabirala članstvo in hodila na volitve. Starejši gospodje so odhajali, umirali, končno je bil kot predsednik stranke izvoljen dr. Marko Kremžar in to prav v času, ko se je bližala odjuga. Prav on je bil tisti, ki se je prvi povezal z Lojzetom Peterletom, predsednikom SKD v Sloveniji in tako je prišlo do zlitja obeh strank. Zanimivo je, da je bil Lojze Peterle skoraj edini, ki je preko trenutnih lokalnih problemov videli dlje, mogoče zelo daleč in pravilno ocenil, da ni zanemarljivo število Slovencev v izseljenstvu in da je to skupina, ki potrebuje le primerne pozornosti. Zakaj pišem to? Ker se mi je zdelo, da sem v tistih prvih trenutkih svojega začasnega vodenja parlamenta videl z odra prav te ljudi, te predvojne politike, sedeče tam v klopeh, ki so s tako neskončno požrtvovalnostjo in takim upanjem, ki je presegalo vse meje, pričakovali, da bodo doživeli ta čudež, da bo nekdo od njih sodeloval v svobodnem slovenskem zboru. Predsedovanje zboru tistih nekaj dni zame ni bilo nekaj travmatičnega. Že vsa leta izseljenstva smo imeli svoja društva, svoje občne zbore (seveda v manjšem obsegu, toda na podoben način) in z nekaterimi dodatnimi okoliščinami, ki sem jih tudi izrabil (npr. pozdrav ob prihodu in odhodu predsednika Republike). Pri nas seveda nismo pozdravljali predsednikov, ampak kake krajevne župane ali argentinske osebnosti. Čisto nekaj drugega pa je simbolika, ki je to dejstvo spremljala. Predvsem gre tu zahvala stranki SKD in njenemu vodstvu (tu naj omenim Vsem se najlepše zahvaljujeva Na tem mestu bi se midva: Florijan in Marija Sekne rada zahvalila vsem, ki so nama na en ali drug način pripomogli, da je praznovanje naše zlate poroke lepo uspelo in bo ostalo v trajnem spominu do konca najinih dni. Nedvomno gre prva zahvala Stvarniku, ki je naju ohranil zdrava do današnjega dne. Nadalje prisrčna hvala g. župniku fare Marije Vnebovzete za opravljeno, nepozabno zahvalno daritev sv. maše in za vse iskrene besede, ki so bile nama izrečene. Prisrčna zahvala vsem, ki so z nama pri tej zahvalni daritvi molili in po opravilu v cerkvi z nama praznovali s slavnostno gostijo. Vsem tem neštevilnim prijateljem tisočkratna zahvala za odziv na vabilo, za krasna voščila in bogata darila! Januar 1997 Florijan in Marija Sekne Anton Martin Slomšek:,,Zlati časi“ Oj zlati čas! minuta ki minila ne bo se povernila, kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš. Oj zlati čas! Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev. Le pridni bodemo, nam nikdar žal ne bo. Oj zlati čas! V mladosti kdor praznuje na stare dni zdihuje; lenuha brat je glad in potepuha tat. Oj zlati čas! Le danes si pomagaj, na jutri ne odlagaj, ne veš če doživiš kar danes zamudiš. Oj zlati čas! Kdor čas svoj prav obrne, s čednostjo se ogrne lepota sivih las je prav obrnjen čas. Oj zlati čas! Vse žive dni se trudi, in časa ne zamudi; počivati sladko potem v nebesih bo! tudi tretjega podpredsednika SKD prof. Tineta Vivoda), ki je razumelo, da pomeni nastop izseljenca v Državnem zboru ustvariti Slovenijo brez meja, in končno vizionarstvo — dvigniti jez, da se bo slovenstvu pretakalo v obeh smereh. Sicer pa naj pripomnim, da me je presenetila izredno gibčna politična telovadba nekaterih strank, ki so, priznam, razmeroma hitro dosegle izvolitev predsednika Državnega zbora, kar je bilo državi, ob vseh težavah, ki jih ima, vsekakor v prid. Morda bo kaj podobnega tudi glede mandatarstva? Slovenija mora biti nad ozkimi strankarskimi pozicijami. Vir 12 (glasilo SKD) MALI OGLASI FOR RENT 6 rooms, duplex. Collinwood area. Call 851-5761. (3-6) NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9) Ave. danes dopoldne, s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob lOh in pokopom na Kalvarije pokopališču. Angela Perusek Dne 19. januarja je umrla 81 let stara Angela Perusek, vdova po Leo-tu, mati Beverly Dress in Kennetha, 5-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Luciel Babnik. Pogreb je bil 22. januarja s pokopom na Vernih duš pokopališču. Priporočeni so darovi v pokojničin spomin Mary Mavec Foundation. Elmer V. Plulh Dne 18. januarja je v Tucsonu, Arizona, umrla 78 let stari Elmer V. Pluth, mož Marie, roj. Parme, oče Sandre Marie in Johna, brat Stanleya, Faye Moore, Dorothy Maki ter že pok. Thomasa, Anthonyja in Marie Sustarcic, veteran druge svetovne vojne. NEPREMIČNINE V SLOVENIJI PRI NAJEMU, NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN V SLOVENIJI SE OBRNITE NA POSREDNIŠTVO TOMAN Co. d.o.o. Cigaletova 11, 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Telefon: 011 (386-61) 133-9047 Telefaks: 011 (386-61) 133-8657 V Torontu: Tel/Fax: (416) 244-0646 We are a Real Estate Company Based in Slovenia We’re Ready To Serve You — Contact Us! Misijonska srečanja in pomenki 1166. Prečkaj, premisli in pomagaj! Rev. DANIEL OHMANN, M.M., misijonar v Tanzaniji, doma pa iz Minnesote, deli sv. obhajilo za Božič v begunskem taborišču. Kup najrazličnejše misijonske pošte je pred menoj. Vem, da bi želeli mnogi večino prebrati. Vsaj v skrajšani obliki bi rad vsem postregel z informacijami, ki bodo zadovoljile njih pričakovanja in jih morda tudi nagnili k novi velikodušnosti. Ne pozabimo, da je MZA KOSILO v Clevelandu na Svečnico, 2. februarja. Hong Kong bo po 99 letih prešel v roke Rdeče Kitajske. Angleži bodo zapustili eno še redkih kolonialnih področij in komunizem bo slavil, kljub njegovemu propadu, veliko zmago v juliju letos. Molimo za mnoge, ki v njem že trepetajo. Naša kanosijanka s. Anica Miklavčič in salezijanec Stanko Pavlin, šibkega zdravja, sta med njimi, se za MZA 1996 pomoč zahvaljujeta in prosita molitve. Fidel Castro s Kube je imel avdienco s papežem v Rimu, stoje gledal v Sikstinski kapeli Michelangelovo poslednjo sodbo nad seboj in povabil Janeza Pavla II. v njegovo deželo, kar bo verjetno v januarju 1998. Molimo za Kubo. Predsednik Milan Kučan je po volitvah pooblastil dr. Janeza Drnovška, da sestavi v Sloveniji novo vlado, kjer sta imeli levica in pomladanske stranke vsaka po 45 poslancev po novembrskih volitvah. Pri nadškofa dr. Alojzija Šuštarja sv. maši v stolnici, za blagor domovine, je bilo prisotnih okrog 25 poslancev; zadostno znamenje, da božje varstvo tudi za večino nanovo izvoljenih poslancev veliko ne pomeni. Dobri Bog jih je verjetno pričakoval veliko več od 90 dobro plačanih zastopnikov, svobodno izvoljenih od slovenskega ljudstva. Da se je tragika poglobila, je nepričakovano iz SKD prestopil k levici poslanec Ciril Pucko. Izdajstvo, tako podobno enemu apostolov, ki je Kristusa poljubil za 30 srebrni- kov. Kadar bomo spet imeli priliko na televiziji gledati na Veliki petek slavnega Francoza Paula Claudele monolog Judežev, ko pol ure sebe prepričuje, kako da je on najbolj popolna osebnost, bo vsakega pretresel konec, ko se Judež v bližini obesi na drevo in veter, ki močno veje, ziblje njegovo truplo in gledalca prepusti mislim v njegovi duši. ‘Et tu mi Brute’, smo v klasični latinščini že študirali, da je izdajstvo strahovit zločin za vsakega, ki se tako daleč spozabi. Molimo za domovino. Maryknollec David Ohmann poroča iz Lukole Camp, Noara, Tanzanija, in začenja svoje pismo takole: »Če je mogoče imeti tvoj najbolj srečen in najbolj žalosten božič obenem, potem sem ga letos jaz imel. Vsi begunci iz Ruande so bili vojaški spremljani nazaj v svojo domovino. Neverjeten je pogled na 300.000 beguncev, ki se premikajo istočasno. Silno je žalostno. Mnogi so tavali in živeli v strahu dva tedna v gozdovih. Armada jih je končno prisilila, da se vsi vrnejo v Ruando. Skušali so zbežat v Tanzanijo. Dejansko je potrebno, da se vrnejo, vendar obenem silno žalostno. Življenje v taborišču ni za človeka vredno življenje. Tako se morajo vrniti. Diabolično pri vsem tem je, da so prisilili vsakega, da se pridruži. V mnogih krajih so begunci ušli v krajevno cerkev zaradi varnosti. Vojaki so jih notri zaklenili in potem vrgli v cerkev granate. Vsi, ki so potem v cerkvi še vidno stali, so bili ustreljeni. Potem so sklicali prebivalce kraja skupaj in so jih prisilili, da so rezali ude od mrtvih teles, tako da so se vsi potem čutili sokrivi. Kdor je pri tem početju odklonil sodelovati, je bil pri priči tudi ustreljen. In to je glavni razlog, da se večina ni hotela vrniti v Ruando. Mir in odpuščanje sta tako težka v takih razmerah. Vzelo bo veliko časa. Hvala za velikodušni dar MZA $500. Uporabil ga bom za begunce iz Burundija, ki so še v Tanzaniji. Bog Vas vse blagoslovi. Molite, prosim, zame in begunce.« Foto misijonarja Ohmanna, ko v taborišču deli sv. obhajilo, bomo priobčili prihodnjič. MZA pomoč v Ruando in Burundi je bila lani zelo znatna in velikodušna, posebej našim usmiljenkam (4) preko s. Bogdane Kavčič in trem salezijancem. Mislim ta hip na naša taborišča leta 1945 v Trevisu in kasneje v Serviglianu ter seveda vrsto drugih taborišč v Avstriji in Italiji. Kaj vse smo tam skupno preživljali in kako nas je božja Previdnost varovala, da smo ostali živi in Bogu hvala vekomaj, svobodni. Včasih Boga sprašujem, kako da ni med nami več misijonskih dobrotnikov? Čeprav je naša pomoč kot kaplja v morje, skušajmo pomagati po svojih močeh. Mati Terezija se odpoveduje vodstvu Kongregacije ‘Missionaries of Charity’, ki jih je sama ustanovila; ima veliko poklicev in ustanov krščanske ljubezni po vsem svetu. Začetku februarja bo nadškof Kal-kutte nadziral volitve za njeno naslednico. Molimo, da izberejo sestre izmed nad 2000 sestra najboljšo za bodočo rast M.C. Lazarist Jože Casl, dolgoletni pionir med rojaki v Montrealu in Torontu, bo slavil 10. marca biserno sv. mašo (60-letnice ordinacije). Znan po veliki ljubezni do bolnikov in trpečih, meni pa posebno kot moj prvi župnik na Kitajskem, ko sem sam pripravljal poslopja za novo ustanovljeno farno šolo in dispanzer in je on čistil zanemarjen misijon, ki smo ga prevzeli od kitajskih duhovnikov. Ker mačk ni bilo in so se podgane skrivale med kupi konzervnih praznih ška-telj, je imel težko delo, da smo se jih znebili. Pa je končno lepo uspel. Jezuit Jože Cukale in brat Jožko Kramar sta poslala lepi pismi in bomo v glavnem kmalu obojno objavili. Lazarist Lojze Letonja gradi novo cerkev na Madagaskarju in prosi za pomoč. O. Stanko Rozman, S.J., iz Zambije pošilja glasilo Iz sončne Zambije ponovno na moj farni naslov v Scarborough, Ont. Počasi le do mene priroma. Študentje medicine so spet nanovo prišli v Zambijo in drugo leto bo prišel z njimi tudi zdravnik dr. Andrej Trampuž, da uredijo program sodelovanja med Kliničnim centrom v Ljubljano in Zambijo in bolnico v Nangomi. Brat Zdravko Kravos iz Argentine hvaležno vrača ček MZA in dodaja: »Ne bodite jezni, če vam ček vrnem. Sam živim v uboštvu v komuniteti, vendar nimam stika z reveži. Uporabite raje denar za semenišče. Molim za Vas. Vaš prijatelj, brat Zdravko.« Kdo bi ne bil vesel take iskrenosti, velikodušnosti in ljubezni do ubogih? Rev. Charles JVolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. P.O. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 KOLEDAR (nadaljevanje s sir. 14) pri kapelici in prižiganje kresa. Dne 15.6 sv. maša ob 11. dop. JULIJ 13. — Misijonska Znam-karska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri opoldan sv. maša. 27. — Slovenska šola pri sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 21. — Društvo SPB Cleveland sponzorira romanje k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. Sv. maša ob 12. uri, druge pobožnosti ob 2h pop. Progressive Slovene Women of America proudly announces the Fourth Edition of Treasured Slovenian and International Recipes Name................................... Address................................ City/State/Zip...... Number ordered ____($15.00 + $3. S/H each book) (in U.S. Dollars) Make checks payable to “PSWA COOKBOOK” Mail to 15335 Waterloo Rd., Cleveland, OH 44110