Poštnina plačan« t gotovini. Leto XX. Posamezna Štev. Din 1'r+ Štev. Uprmvai&tvo ..Domovine" V LJubljani, Knaflova nlloa 8 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ollca 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnini n Hremstro: tctrtletM I Dta, polletno II Din, eololetno 1« Dlns a icaitro run Imerfkoi Četrtletno It Din, polletno M Din, celoletoo »nerto leti« I dolu. — Rnino poStu hranilnice, poirnlnlee »IJi je slišala vsako njegovo besedo. »Kje je dekle?« je vprašal svojo ženo. »Dekle?« Kačarica je mislila, da Marije ni doma in je rekla: »Menda je šla ven. Nisem je videla.« »Lepe reči počenja,« je zagodel Kačar. »K meni pa hodijo ljudje in mi vse škodoželjno nosijo na ušesa.« »Kaj pa je bilo?« je vprašala Kačarica, kakor ne bi bila ničesar vedela. »Ali ne veš? Takšna sramota! S Podbregar-jevim...« »Kaj?« je nedolžno rekla Kačarica in ga pogledala. (Dalje.) Najemnik Kolar zahteva * Pol milijarde škode zaradi poplav. Letošnje poplave so v posavskih krajih dosegle tako silen obseg kakor v 1. 1932. V posavskih krajih Srema, Bosne in Slavonije so poplave napravile pol milijarde dinarjev škode. Uničile so vse letošnje posetve in mnoge vinograde ter porušile veliko število hiš. Potonilo je tudi mnogo živine. Mnogo cest je razdejanih in tudi nekatere železniške proge so porušene. * Patror.a je odtrgala otroku roko. Pri posestniku Zorcu v Stehanji vasi so doma hranili dinamitno patrono, ki je prišla v roke desetletnemu šolarčku Jožku. rantek je vzel patrono s seboj v šolo in jo med potjo razkazoval tovarišem Otroci so poskušali dognati skrivnost patrone na ta način, da so na cesti začeli s kamnom tolči po njej. Patrona se je razpočila in malemu Zorcu Jožetu odtrgala levico do komolca. Fantka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Smrtna nesreča pri čiščenju puške. Peter Klančnik, 75 letni kočar v Lokovici, ali Lo-koviški Peter, kakor je bil splošno znan, je bil posebne vrste original. Malemu kosu svoje zemlje in hišici je posvečal življenje. Kar se je okoli tega godilo, je le malo vplivalo nanj. Z ljudmi je malo občeval. Ko je pred leti prišel na dopust njegov sin narednik, se ni mogel vživeti v misel, da bi se njegov sin povzpel tako visoko in nosil uniformo. Starec jc sina v neki čudni spoštljivosti vikal Temu staremu, delavnemu in poštenemu Petru je v četrtek krogla iz puške pretrgala nit življenja. Ko je popravljal svojo lovsko puško enccevko, ni vedel, da je nabasana V trenutku ko je pihnil v cev. je stara puška gromko počila in s?a zadela v usta Bil je takoj mrtev. * Jermenje je usmrtilo mladega človeka« V Steinklauberjevi opekarni na Pragerskem se je pripetila huda nesreča 331et;nii delavec Franc Puklič iz Vrhloge pri Pragerskem je bil v opekarni zaposlen že mnogo let ter ie veljal za pridnega delavca. Naključje ie pa te dni hotelo, da je Puklič pri delu omahnil. Med padcem je zgrabil za jermenje pri kolesu, kar je bilo usodno. V trenutku ga je jermenje zgrabilo ter ga treščilo v »troj, ki ga je zmrcvaril. Prihitel je takoj zdravnik, a PuMič je čez mailo minut izdihnil. * Ogromnega morskega psa so ujeli ribiči v Bakarcu. Morska pošast je zasledovala tu. ne, pa je zašla v ribiške mreže in potegnili so jo na suho. Bila je samica in v smrtnem boju je vrgla 52 mladičev. Morska pošast je dolga štiri metre. * Samomor na Ljubljanskem gradu. Na bin- koštni ponedeljek so na grajskih šancah v Ljubljani našli dva mlada človeka, ki sta si sporazumno vzela življenje. Sta to 25 letni ključavničar Miha Kokalj in služkinja Angela Mikuševa. Med obema se je že pred leti, ko sta bila uslužbena pri TUrkovih na Vidov-danski cesti, razvilo ljubezensko razmerje. Miha Kokalj pa je zadnje mesece bil šofer in sluažbnik pokoj, gasilskega starešine Josipa Turka. Ko je g. Turk umrl, si je Kokalj izbral drugo službo. Kaj je vodilo mladi par v skupno smrt, ni ugotovljeno. Policijska komisija je ugotovila, da je Kokalj ustrelil z revolverjem svoje dekle v srce, nato pa še samega sebe, tudi v srce. Ko so ju našli, sta bila oba že mrtva. * Neznana utopljenca v Muri. Te dni so ljudje z obmejinega murskega mosta pri Rad. goni opazili na levem bregu reke Mure na avstrijski strani žensko truplo. Avstrijsko orožništvo je izvleklo utopljenko na breg. Truplo dekleta v starosti okrog 20 let je bilo že zelo raizkrojeno. Isti dan so deroči valovi reke Mure nosili s seboj moško truplo na jugoslovenski strani. Orožni šivu v Gornji Radgoni je uspelo izvleči truplo na breg pred železniškim mostom. Tudi to truplo je bilo že precej razpadlo. Gre za moškega v starosti okrog 25 let. * Mačka je zažgala hišo. V Frankolovcih pri Ormožu sta v soboto pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Šešerku Matiji. Zažgala je domača mačka, ki je ležala na ognjišču in se ij je vnela dlaka. Pobegnila je na svisli in zapalila krmo. Hišo so gasilci iz Lo-perčic delno rešili. * Strela je zanetila požar. V okolici Strigove je te dni besnelo hudo neurje. Med bliskom in grmenjem je padala debela toča in je strela udarila v gospodarsko poslopje posestnika ščavničarja. Ogenj je v kratkem času upepelil poslopje. Zgorela je tudi živina, * Slabi živci so ga pognali v smrt. V Ma-renbergu so našli obešenega 46 letnega upokojenega finančnega preglednika Rudolfa Pešla iz Ljubljane. V poslovilnem pismu se poslavlja od obeh sinov in navaja, da je šel v smrt zaradi slabih živcev. * Samomor. Precejšnjo količino solne kisline je izpil posestnikov sin Franc Krajnc iz Dražencev. Bil je takoj prepeljan v ptujsko bolnišnico. Pomoč pa je bila zaman in je v hudih bolečinah umrl za zastrupljenjem. Vzrok samomora so bile baje družinske razmere. Otto Witt: ZLATEGA RUDNIKA Kriminalni roman »Ze več let je od tega,« je začel govoriti Baltimore,« ko so me nekoč poklicali v Avstralijo. Odkrili so, kakor se je zatrjevalo, izredno mnogo zlata v pesku neke reke. Toda čudno je bilo, da so zlata zrna dobivali samo, če so pesek prali na licu mesta. Če pa so pesek spravili domov in ga preiskušali, niso našli v njem niti enega samega zlatega zrnca. Kupec tistih ležišč, neka znani angleški bančnik, čigar imena ne maram navesti, ni mogel razkrinkati sleparstva.« »Zadeva bo pač preprosta,« je rekel Walker odločno, »če so dobivali zlato na licm mesta, a v pesku, ki so ga odnašali proč, ga ni bilo, tedaj so pač tjakaj zlata zrna vtihotapi j ali.« »Bančnik, ki je kupoval tista ležišča, tega ni verjel. Imel je o vsem tem čisto drugačno mišljenje,« je menil Baltimore. »To je pa prav čudno.« »Da, bančnik je namreč odkril, da je bil mož, ki je napravil preizkušnjo s peskom doma, nezanesljiv.« »Potem bi morala biti v pesku, ki je bil preiskan daleč od ležišč, še toliko zanesljiveje zlata zrna,« je rekel Walker. »Da, čisto prav, toda po bančnikovem mišljenju je šlo za nekaj drugega. Dotični mož po bančnikovem naziranju zato ni hotel najti v pesku zlata, ker je hotel zlata ležišča pridobiti za neko družbo.« »Aha,« sta vzkliknila oba ravnatelja. »Da, da, takšno je bilo bančnikovo nazira-nje. Menil je, da je dotični strokovnjak nalašč vzel za preizkušnjo pesek, ki ni imel zlatih zrn. Bančnik je bil trdno prepričan, da so bila tista ležišča izdatna. Seveda še določnih dokazov za svoje mišljenje ni imel. Zato je poklical še mene na pomoč, da izrečem svoje strokovno mišljenje. Potoval sem tjakaj in sem razkrinkal skrivnost. »No, in?« »V pesku ni bilo niti enega zrna zlata.« »Kako je to mogoče?« »Pesek so prali v preprostih skledah, po-| dobnih onim za umivanje, samo globlje so bile. Delo so opravljale mlade zamorke. Tedaj sem opazil, da se je pojavilo zlato v skledah samo tedaj, kadar so pesek prala ta zamorska dekleta. Če sem jaz sam vzel tako skledo in pral pesek, nisem dobil ničesar. Sploh ni nobeden beli človek našel nikdar niti enega samega zrna.« »To je res skrivnostno,« je vzkliknil Wil-son. Vam ne diši jed,gospod Kolar? Pojdite |est v hotel „Unlon" vi stori Izblrčnežl To, pravite, da je belo? Moji gostje so drugo čnega mnenja! na| Vaši gostje enkrat »oml perejo »Ali pa so imele zrnca v laseh in jih str«« sale pri pranju v sklede,« je pristavil Wilsom »Ne eno, ne drugo.« »Ali ste jih čisto natančno preiskali?« »Seveda. To je bilo zelo lahko, saj so bil« čisto nage.« »Toda...« »Da vama takoj povem,« je nadaljeval Bal« timore, »Zamorska dekleta sama niso prav nič vedela, da se godi kakšno sleparstvo. Prav tako gotovo je bilo, da niso imela nikjer na telesih zlatih zrnc, ki bi jih hote ali nehot« stresala v sklede. Kljub temu so samo zamorke dobivale zlato ...« »To je že kar nadnaravno. Prav radoveden sem, kaj boste povedali,« je menil Walker. »Poslušajte. Med zamorkami je bilo suhot-no dekletce, ki se mi je smililo. Kakor veste, so vsa ta dekleta silno vdana kaienju. zlasti kajenju cigaret Toda moja mala prijateljica, dvanajstletna Mingo, je silno kašljala in nt kadila. Njena pljuča so bila močno načeta in je tudi kmalu potem umrla Kako je to bilo, nisem vedel, a mala Mingo je našla med vsemi zamorkami najmanj zlata. Cesto je zaradi tega jokala in mi tožila« .Gospod je tako * Nevaren požar. Posojilnica v Hotedršici ijna svojo hišo, v kateri so pošta, občinska pisarna, mlekarna in tri stranke. Nedavno je zvečer začel goreti lesen balkon pri hiši. i Ogenj se je hitro razširil in uničil ostrešje. 5$ni stranki je zgorelo vse, pa tudi druga stranka je utrpela škodo. Kaže, da je ogenj podtaknila zlobna roka. * V plrtv-r-« notoku se je utopila. V soboto rjutraj so Rojskovi iz Šmartna pri Litiji pogrešili sorodnico Leskovškovo Ivanko. Začeli SO jo iskati in so jo našli mrtvo. Ležala je v potoku Kostrevnici. Čeprav potok ni pol metra globok, je utonila, ker je ležala z glavo V vodi, truplo pa je bilo še na bregu. Zenica je že več let bolehala na živcih. Čestokrat ni mogla zaspati, ali pa se je zbudila sredi noči jn šla na sprehod okrog hiše. Tudi tokrat je tožila o slabosti. Sredi noči je vstala in šla S a zrak. Bržkone si je hotela v potoku ohla-iti vroče čelo, pokleknila je, pa ji je spodrsnilo. * Nesreča zaradi stare granate. Blizu Mir- Sa pri Gorici se je pripetila zaradi eksplozije tare avstrijske granate huda nesreča. Na griču pri Volčji Dragi sta 16-letni Stanko Zi-vic iz Mirna in 22-letni Stanko Leban iz Pe-JJl pri Mirnu našla granato in jo skušala razstaviti, pri čemer je eksplodirala in ju raztrgala. * Gluhonemi ponarejevalec stodinarskih Bankovcev. V Sli vnem pod Šmohorjem so rišli na sled ponarejalcu stodinarskih ban-ovcev. Bankovce je izdeloval neki 15 letni gluhonemi deček, ki kaže nenavadno slikarsko nadarjenost. Z navadnimi barvnimi svinčniki in vodenimi barvami je napravil dva bankovca, ki se na prvi pogled baje prav nič ne razlikujeta od pristnih. Njegov oče je tudi Spravil v promet prvi bankovec, ki so ga pa le spoznali za ponarejenega. Orožniki so sina In očeta prijeli in oddali sreskemu sodišču J Laškem. Gluhonemi deček obžaluje svoje ejanje in prosi, da bi očeta pustili domov, kjer so še štirje nepreskrbljeni otroci, njega pa naj pridržijo v zaporu. Fant bi se rad šel učit slikarske obrti in mu bo menda ta prošnja tudi uslišana. * Z dinamitom so porušili evharistični križ. Nedavno ponoči je zbudil Kamničane strašen pok. Sprva so mislili, da je nastala eksplozija V smodnišnici, a kmalu so izvedeli, da je razneslo velik evharistični križ, ki je stal na razvalinah Malega gradu in je bil viden daleč naokrog. Veliki leseni križ, visok najmanj besen, ker Mingo ne najde nič zlata.' Nekega dne mi je nenadno padla na um tale misel: Vse zamorke, ki kadijo, najdejo zlato. Torej Je jedro sleparstva v cigaretah.« »Kaj naj to pomeni?« »Cigarete so bile polne zlatega prahu. Lastnik ležišč, bogat imetnik plantaž, je neprestano dajal zamorskim dekletom cigarete. Tudi jaz sem jih mnogo pokadil in prav dobre so bile. Nekoč sem jih vzel za pest domov, v svojo sobo zaklenil in jih zažgal Posledica je bila, kakor sem pričakoval: v tobačnem pepelu sem odkril množino drobčkanih jlatih zrn. Med tem ko so dekleta prala, je pepel od cigaret stalno padal v sklede in težko zlato se je zmerom zbiralo na dnu posod Kakor veste, je zadosti, če v taki skledi dobiš le majčkeno količino zlata, pa to že pomeni, cla so ležišča izdatna.« »Da, na vse načine znajo slepariti, kadar gre za zlato,« je menil Wilson. Odtrgan prst »Nekoč so me skušali oslepariti pri tako Svanem največjem zlatem rudniku sveta, to je v Comistoneju na Sumatri,« je začel Baltimore svojo drugo zgodbo. »Počakajte trenutek!« ga je prekinil Wal-ker. »Še nikdar nisem ničesar slišal o zlatih ležiščih v Comistoneju... Pa največja so ta ležišča, pravite?« »Rekel sem, da je to tako zvani največji zlati rudnik, gospod ravnatelj. Niso to največja zlata ležišča. Samo potrpite za nekaj trenutkov.« »Prav rad Sumatra mi je precej znana, toda Comistone...« 8 m, je razneslo skoro na drobne kose. Storilci so v temni noči pobegnili in se poskrili. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. Zlobno dejanje je zelo razburilo mirno kamniško prebivalstvo. Upati je, da bodo krivci kmalu pod ključem. * Sin pobil s sekiro do smrti očeta in mater. V Muretincih pri Ptuju se je odigrala grozna rodbinska žaloigra. Podivjan sin se je spozabil nad svojim očetom in materjo. Je to posestnikov sin Franc Znidarič. Usodnega dne je imel neko razpravo v Ptuju in se je vrnil okoli 14. ure domov. Začel se je takoj s svojimi starši prepirati očitno v jezi zaradi izgubljene pravde. Stekel je v gospodarsko poslopje, kjer je zagrabil težko sekiro in z njo pobil do smrti najprej očeta Jožefa, potem pa mater Marijo. Morilca so aretirali. * Dva vlomilca izročena sodišču. Kamni, ški orožniki so privedli v ljubljanske sodne zapore dva vlomilca, ki sta pred dnevi vlomila pri nekem posestniku. Po vlomu sta popivala po raznih gostilnah. Ko so ju kmetje izsledili, so enega izmed vlomilcev strahovito pretepli. Vlomilca sta Miko Prebeg iz okolice Ogulina, pravcat orjak, in Ljubljančan Rudolf Avbič, ki je bil pretepen. Oba sta sprva zanikala tatvino, toda nista mogla navesti, odkod sta dobila toliko denarja, ki so ga našli pri njih. Naposled sta vlom priznala. * Za tatvino kolesa eno leto. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani je bil nevaren kolesarski tat Nande Tomšič iz Rogatca pri Grosupljem obsojen na eno leto in zraven še kot nameček na sedem dni robije, ker se je brez dovoljenja policije povrnil v mesto, odkoder je izgnan. Tomšič je Karolu Avsecu iz veže gostilne pri »Ražmu« na Zabjeku odpeljal novo kolo. Obtoženec je tatvino tajil, pa so ga dokazi pokopali. * Požiga obtožen, pa oproščen. Na Svibnem sta januarja pogorela hiša posestnika Janeza Martinška in hlev Alojza Čopa. Požiga je bil osumljen posestnik Čop sam, ki naj bi se bil polakomnil zavarovalnine. Mož se je moral zagovarjati pred novomeškim sodiščem. Od-ločr-' je zanikal požig, toda marsikaj ga je obremenjevalo in ljudski glas je bil proti njemu. Priče so izpovedale zanj po večini obremenilno. Čop se je zagovarjal, da je najbrž zanetil požar kak postopač. Orožniki so pa ugotovili, da ob tistem času v šentjurski okolici ni bilo sumljivih postopačev. Sodišče »Tega kraja ne poznate. Razumljivo. Dovolite, gospod Walker, da vam nekoliko osvežim spomin Vi štejete, če se ne motim, petindvajset let.« • »Šestindvajset, prosim.« »Lepo. Kaj ne, pred petimi leti ste nastopili svoje delovanje pri rudniku?« »Tako je.« »Ko se je odigravala drzna sleparska burka s Comistonejem, ste bili deček šestih let. Od takrat je namreč poteklo že dvajset let Ta zgodba je moja največja izkušnja v takih rudniških zadevah. Čeprav niste neposredno morda ničesar slišali o teh skrivnostnih ležiščih zlata, vas bo neko ime gotovo privedlo na pravo sled, in sicer ime Italijana Spera.« Oba gospoda sta napeto pogledala Baltimore j a. »Ah,« sta rekla, »seveda sva že mnogo slišala o Speru.« »To je eden najbolj pretkanih sleparjev z zlatimi najdišči na svetu!« je pripomnil Wil--son. »Pozlačenega Italijana so ga imenovali,« se je spomnil Walker. »Vidite, staviti bi se šel, da ga poznate,« je rekel inženjer. »Ali ga poznate samo po imenu ali tudi osebno?« »Samo po tem, kar sem čul o njem,« je odvrnil Wilson. »Ali ta možak še živi?« je vprašal Walker. »Da, še.« »Koliko let bo štel zdaj?« »Kakšnih petdeset,« je menil Baltimore. Pri teh besedah je Baltimore stegnil svojo levico in pokazal prstan, katerega kamen je bil obrnjen na notranjo stran. Pokazal je obe- se ni moglo prepričati o Čopovi krivdi in zato ga je oprostilo. * Vlom v gostilno pred sodiščem. Ker je predlanskim oktobra vlomil v Lahovo gostilno na Radvanjski cesti v Mariboru ter ukradel razne jestvine in cigarete, je bil obsojen pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča 27 letni kovaški pomočnik Jurij Rehar na tri leta in deset mesecev robije. * Tri žrtve rodbinske žaloigre. V Topolah pri Mengšu se je v hiši delavca Petra Zamika odigrala strašna žaloigra. Mož in žena se nista razumela in je moralo celo sodišče posredovati ter pozvati moža, naj bolj skrbi za svoja dva otroka. Prav v torek je Zarnik prejel od sodišča zadeven poziv, ki ga je silno razkačil. Ko se je zvečer vrnil malo vinjen, se je vnel med njim in ženo prepir. Ženin brat Franc Dolar je skušal posredovati, a je slabo naletel. V jezi je Zarnik potegnil revolver in začel na svaka streljati. Zadel ga je v trebh in hrbet. Nato se je mož obrnil proti ženi in streljal vanjo. En strel jo je zadel v srce. Ko je videl ženo mrtvo, si je pognal kroglo v glavo. Mož in žena sta bila takoj mrtva, medtem ko so ranjenega Dolarja v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico, kjer je menda že umrl. * Žnidaršičeva vlomilska družba z Dolenjskega po dveh letih polovljena. Orožniki iz št. Vida na Dolenjskem so prijeli pet malopridnežem, ki so poslednji dve leti povzročali mnogo strahu po Dolenjskem. Družbo je vodil France Znidaršič iz Razbura. Pri žnidar-šiču so orožniki našli 20 vitrihov. Izdal je tudi svoje pomočnike iz okolice Dobrnič, in sicer brata Franceta in Ludvika Strmca, Lojzeta Trumklja in Janeza Mavriča. * Pet let po nedolžnem v ječi. Leta 1932. sta bila obsojena pred mariborskim okrožnim sodiščem 43-letni posestnik Mihael Ivanuša iz Brebrovnika in 40 letni posestnik Jakob Rozman iz Huma zaradi umora preužitkarice Ane Tomažičeve s Pavlovskega vrha. Ivanuša je bil obsojen na 20 let. Rozman pa na 15 let robije. Rozman je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost in se je tudi v zaporu prizadeval, da bi dosegel obnovo postopanja. Zdaj mu je bila dovoljena obnova, ki naj pokaže, ali je bil res po nedolžnem obsojen. * Spet nekaj novega v Celju! Volneno blago v dvajsetih barvah prodaja Stermecki po 11 Din ma gospodoma dragoceni brili ant in oba sta z zanimanjem ogledovala blesteči kamen. »Ta briljant je dar Italijana Spera,« je nadaljeval inženjer. »No, no, kako pa je to mogoče'« »Dobil sem ga tedaj v Comistoneju na Sumatri.« »Povejte nam to zgodbo!« »Bil sem tedaj še mlad,« je nadaljeval Baltimore. »komaj petindvajset let sem štel. Neka londonska tvrdka me je poslala na Sumatro, da preiščem zlata najdišča, ki jih je ponujal v nakup Italijan Spero. Rudnik je obstojal iz belega kremenca in je imel en sam navpičen šaht. Ko smo prišli tjakaj ...« »Kaj vas je bilo več?« ga je prekinil Wal-ker. »Da. Tvrdka mi je dodelila deset angleških delavcev, samih zvestih in poštenih, korektnih uslužbencev. Ko smo prišli tja, nas je Italijan Spero, ki smo ga dobili v rudniku, pustil same, češ da kot lastnik rudnika noče kakorkoli vplivati na ljudi, ki nameravajo preiskati rudo. Preiskava da naj se izvrši v redu. Spero je tedaj odpotoval na svoje posestvo, oddaljeno kakih deset kilometrov od rudnika.« »Da, slišal sem že, da je to njegova običajna zvijača,« je rekel bančni ravnatelj W;lson. »Tako smo stali čisto sami pred rudnikom, ki je imel en sam šaht. Orodje in druge potrebščine smo si prinesli s seboj. Začeli smo delo. Dal sem v trideset metrov globokem šahtu razstreliti precejšnjo količino kremenca. Od vsake tone kremenca, ki so jo spravili potem na površje, sem vzel za preizkušnjo nekaj kamenja.« in kmalu so prispeli še gasilci iz Stranske vasi s svojo dobro motorno brizgalno. Obvarovati so mogli le sosedna poslopja. Pod je bil krit z opeko, pa ga vendar ni bilo mogoče rešiti, ker ga je zlobna roka zažgala spodaj na več krajih. Orožniki so pridno na delu, da izslede požigalca. * Zaradi tihotapstva. 56 letni Valentin Rejfi iz Cerknega in 46 letni Martin Šturm iz Robidnice sta se zagovarjala pred italijanskim sodiščem, da sta tihotapila živino iz Jugoslavije v Italijo. Tihotapil jih je Rejc, pomagal pa mu je Šturm. Sodišče je Rejca obsodilo na tri leta zapora, na denarno globo 2500 lir ter na plačilo vseh stroškov. Šturmu niso mogli dokazati krivde in so ga oprostili. * Tatvina voza in kobile v Artičah.. V nedavni noči je bila ukradena trgovcu Jakobu Drnaču v Artičah pri Brežicah iz hleva kobila. Tat je kobilo zapregel v voz in se odpeljal neznano kam. Tatvine sta osumljena dva mlajša moška, ki sta se po okolici izdajala za konjska prekupčevalca. * Domžalski orožniki so prijeli dve nevarni žepni tatici. Domžalskim orožnikom pod vodstvom komandirja Skoka je padel v roke dober plen. Aretirali so dve znani žeparici iz Ljubljane, ki sta že dalj časa obiskovali sejme in birmovanja po vsem kamniškem srezu. V kamniški dekaniji je zadnji čas birmovanje, a v sleherni župniji so se v gneči med slovesnim opravilom pojavile tudi neznane tatice. Botrom in botram, pa tudi radovednežem je iz žepov izginil drobiž. Tako je bilo zadnjo nedeljo v aprilu na birmovanju v Lukovici izvršenih več žepnih tatvin, naslednjo nedeljo pa v Kamniku. Ko je bilo za preteklo nedeljo najavljeno birmovanje v Domžalah, so orožniki računali, da bodo neznane tatice tudi njihovemu okolišu posvetile svoj obisk. Zato so organizirali posebno patruljo, katere naloga je bila, da se pozanimajo za gibanje slehernega sumljivca in sumljivke, za sodelovanje pa so dobili tudi več zaupnikov v civilu, ki so se pomešali med množico. Kmalu je zbudila pozornost neznana ženska, stara okrog 40 let, oblečena v črno in s črnim klobučkom na glavi, ki je neprestano švigala sem in tja. Ko se je birma začela, se je ves čas pomikala za vrsto, kakor je škof od birmanca do birman-ca nosil sveti zakrament. Ko so jo prijeli, so našli pri nji ostro nabrušene škarje, s katerimi je lahko rezala žepe in trakove na ženskih ročnih torbicah. V aretiranki so spoznali 42-letno Ivano Majdičevo, ki je po rodu iz Doba pri Domžalah, a je svoja mlada leta prebila v Zagrebu, zadnji čas pa se zadržuje v Ljubljani. Ko je bila na delu, so orožniki obkolili ves prostor pred cerkvijo in kmalu izsledili še njeno tovarišico 35-letno Karolino Mauserjevo, ki je po rodu iz Uršnih sel na Dolenjskem, a biva v koloniji na Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Med tem ko Majdičeva vztrajno taji, da bi bila zagrešila kakšno krajo, je njena sodelavka priznala, da sta prišli v Domžale na žepne tatvine. V petek sta se bili srečali na Sv. Petra cesti v Ljubljani in jo je Majdičeva nagovorila, da gresta poizkušat srečo na birmo v Domžale. Pripeljali sta se že v soboto in poiskali prenočišča pri Josipini Hribarjevi v Zaborštu, ženi Franceta Hribarja, ki je bil obsoien zaradi umore. pr°ij7;tk=- »Ali ste kamenje za preizkušnjo jemali naravnost iz kupov, ki so jih pošiljali iz šahta?« »Ne, ne,« je odvrnil Baltimore. »Bil sem tedaj sicer še zelo mlad, a tako lahkoveren vendar nisem bil. Vsako tonsko količino sem dal stresti iz posode in razbiti od delavcev, nato sem šele vzel rudo za preizkušnjo.« »Ali ste našli mnogo zlata?« »Tega nisem takoj ugotovil, ker se naj bi preizkušnja izvršila pozneje po mojem po-vratku v London. Bilo pa je zlato v kremen-cu. saj sem s prostim očesom opažal v njem drobčkana zlata zrna Tako smo delali ves teden. Tedaj se je zgodilo nekaj zagonetnega. Ko sem zjutraj stopil v rudnik, sem našel na dnu odprt žepni nož.« »To pač menda ni nič posebnega?« je me nil Wilson. »Gotovo pa ie izgubil kakšen delavec,« ji pripomnil Walker. »Seveda najdba noža sama na sebi ne bi nič pomenila. Toda izkazalo se je, da nož ni bil last nobenega izmed delavcev « »Dragi gospod Baltimore, kljub temu se da vsa zgodba lahko preprosto poiasniti Je pač kakšen tuiec prišel ponoči v bližino šahta in mu je padel nož vanj,« je dejal bančni direktor Wilson. »Cisto prav, gospod Wilson. iaz sem bil prav tako mislil. Toda nož je bil krvav...« »Krvav?« »Da, ročaj je bil okrvavljen. Sprva sem mislil prav tako kakor vi: da je namreč ponoči prišel nekdo k šahtu, se morda po naključju urezal in v vznemirjenosti izgubil nož. rice Marije Penkove. Z njo sta se bili seznanili v zaporih okrožnega sodišča v Ljubljani. Mauserjeva je priznala, da sta bili z Majdičevo tudi v Lukovici, kjer sta nabrali nekaj plena. Bili pa sta tudi na birmi v Kamniku. Ker sta grešnici očitno izvršili še več tatvin, kakor je bilo prijavljenih, naj se oškodovanci priglase orožniški postaji v Domžalah. * Otroka je vrgla v Dravo. Te dni se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjala 31 letna Katarina Lebano-va iz Zabč na Tolminskem doma, ker je vrgla svoje novorojeno dete živo z dravske brvi v Dravo. Obtoženka je duševno in telesno nekoliko zaostala. Preživljala se je kot slabo plačana služkinja pri manj imovitih družinah. Ker se sodišče ni moglo prepričati, da je obtoženka vrgla svoje nezakonsko dete nalašč v vodo, jo je obsodilo le na leto dni robije zaradi malomarne usmrtitve otroka. * Rodbinska žaloigra pred sodniki. V Vrh-trebnjem je februarja 50 letni posestnik Franc Planinšek med prepirom streljal v svojega nezakonskega sina, 26 let starega Morav-ca Alojzija. Alozjij je dobil strel v levo stran života in je prepeljan v bolnišnico umrl. Zaradi tega sta se morala pred novomeškim senatom trojice zagovarjati Franc Planinšek in njegova hčerka 23-letna Alojzija. Obtoženka Planinškova Alojzija je odkrito p-/znala, da je že od leta 1931. živela s pokojnim polbratom v odnošajih. Prvi otrok se jima je rodil pred petimi leti. Prišel pa je mrtev na svet. L. 1935 pa se jima je rodila hčerka Milena, ki še živi. Žalostno za njo je to, da je s polbratom spet noseča. Obtoženka, ki po s\/)ji zunanjosti napravi na človeka dober vtisk. je v zagovoru omenila tudi to, da je sicer vedela, da je njeno razmerje z Moravcem prepovedano, ni se ga pa upala prekiniti, zakaj Mora-vec ji je večkrat zagrozil, da jo bo ubil. če bo imela drugega fanta. Zaradi tega zločina Je sodišče obsodilo Planinška Franca z upoštevanjem vseh olajševalnih okolnosti na devet mesecev strogega zapora, njegovo hčerko Alojzijo pa na šest mesecev strogega zapora pogojno za dobo treh let. * Zlobna roka požiga. Že od leta 1934. je vsako pomlad v maju okrog Semiča več požarov. Tako je te dni zgorela vinska klet na Vrtači, last posestnika Matije Severja iz Sel pri Sv. Duhu. Dan nato ponoči pa se ie zakadilo iz župnikovega poda v Semičn Kmalu je bilo vse poslopje v plamenih S°ttp5V? "asilska četi je takoj prihitela 7 br;zf*aln'1 Popotnikovo torta Poljansko pismo Gorenja vas, maja. Velika noč je imela slabo vreme, a zato smo binkoštne praznike imeli zelo lepe. Sadno drevje, posebno jablane, bujno cvetejo, odnosno že odcvetevajo. Ce nas ne zadene pozneje kaka večja vremenska nezgoda, bomo deležni letos obilne letine. Pa tudi sicer kaže zdaj vse najbolje. Želeti je le, da bi se pridelki potem spravili po primernih cenah v promet. Našega kmeta, obrtnika in vse stanove še zmerom tarejo hude skrbi, kako priti do dohodkov za plačilo davščin, ki so zmerom večje. Kako naj v redu plačujemo davščine, ko niti za nujne življenjske potrebščine ni denarja. V boljših časih prihranjeni denar nekaterih leži zamrzel v hranilnicah. Mnogi v tej stiski prodajajo hranilne knjižice z veliko izgubo. Obljube, dane pred letom, da se bo začelo redno izplačevanje vlog, se niso izpolnile. Zadnja »Domovina« je na kratko poročala o veliki nesreči, ki se je pripetila na Hotav-ljah nad Gorenjo vasjo in Dri kateri je prišla ob življenje 191etna Zamokarjeva hči, edinka, iz Sredniega brda. Bila je lepo, veselo in nadarjeno dekle. Vse pomiluje njen žalosten konec in nieno obupano mater, ki je izgubila svojo ljublienko Nekateri motorni "<-v7ači voziio ckr>7i dolino vs° prehitro To je Sicer ie bil šaht zaprt z loputnikom. vendar je nož lahko padel vanj skozi razpoklino Toda vse to ni držalo.« »Zakaj ne?« »Po več dneh se je namreč zgodilo nenaj posebnega.« »Kaj?« »Zaradi zgodbe z nožem je bila odrejena stalna straža pri šahtu: po dva moža podnevi in ponoči. Sklepali smo: kdor je lahko vr gel nož v šaht. lahko stresa vanj tudi zlati prah. Treba je bilo torej paziti A ni* se n; zgodilo. Noben tujec se ni pojavil Nekega dne. bilo je opoldne, so ljudje v šahtu navr tali skale in jih nabili z razstrelivom Straš no je zagrmejo in čakali smo še samo na to da se dim razkadi. Zdajci pa ie nekdo strašne zakričal. Slišalo se ie, kakor b< bil nekdo vpi1 v smrtni nevarnosti. Glas ie prihaial iz globine šahta. Vpitje je traialo net do šest se^ kund, potem pa je utihnilo Čakati smo morali še deset minut, da se je dim nekoliko razkadil, potem pa smo se odm-avili v šant V šahtu je bilo še Zmerom toliko dima.- da smo komaj lovili sapo « »Kaj ste našli?« sta vprašala oba gosoooia.« »Šaht je bil prazen.« »A kričanje?« »Potrpite malo. Preiskal sem dno šahta želo natančne Pravkar razstreliena ru^a je ležala spodaj vse križem ra7.me+ana. Ni?1 posebnega ni bilo videti. Vse okoli nas je bila videti sama skala. Skozi te stene človek vendar ne more.« »Da. seveda Prižgali smo bakle, ki so prav dobro razsvetljevale ves šaht. ki je imel v premeru le štiri metre. Preiskava torei ni bila težavna.« »A niste ničesar našli?« »Prav nič Za^el sem zasmehovati samega sebe in poizkušal sem si tuleči glas razložiti na čisto naraven način Ali si lahko mislite, kako. gospod Walker?'< V'alker je trenutek premišljal »Da,« je rekel potem. »sem že uganil. Pa to je 7f>lo preprosto Zrak in plini ki so po razstrelitvi planili iz šahta. so povzročili, da ie šaht zapiskal kakor kakšna piščal od orgel « »Da da. gosood Walker, prav isto sem mislil iaz Ta razlaga se mi i° z^ela č;s+o naravna.« »No, ali je bilo tako?« »Ne.« »Kaj pa se je zgodilo?« enkrat sem sp odpravil v šeht in odr stranili smo razstrelieno kamenje. Tedai serti naše1 nor1 k.°meniem podolgovat mehek predmet Dvicnil sem ga Videti ie bil kakor di-namitna patrona t.emnorde* in mehak, kakršen ie na"»dnn (b'namit Pravkar sem hotel okarati liudi nai pri ra^s+relievanju bolj naziio in ne ou**fuo d;narmtnib patron po feh. pa sem se zdajVi zdrznil: na tistem nredmetn sem otfna' neb t * »Kakšen noht? Ne razumem.« »Ni bila namreč dinamitna patrona, temneč odtrgan človeški prst <' STRAN 8 ffnBnmr ITCTIIM mu n> 'm—......i..... tudi tu povzročilo to grozno nesrečo. Stavba ob cesti zapira pogled na cesto iz Kopačnice, ki se tu stika z glavno cesto. Motor na katerem sta bila dva, se je zaletel z vso silo v kolo, na katerem sta se privozili dekleti iz Kopačnice na glavno cesto in ga popolnoma razbil, a dekleti in motorni vozač so odleteli z vozil. Nesreča je hotela, da je pokojnica zadela pri padcu z glavo s tako močjo ob tam stoječi križ, da je na mestu obležala mrtva. V nekaj minutah je bil pri ranjencih že domači zdravnik g. dr. Gregorčič in je tri ranjence obvezal, a pri Zamokarjevi je mogel ugotoviti le smrt. Nad vse pretresljivo je bilo, ko je prihitela na mesto nesreče mati smrtno ponesrečene hčerke. V svoji obupnosti je hotela skočiti v vodo in so jo drugi le s težavo pomirili. Skozi dolino-naj vozijo ljudje previdno zlasti ob nedeljah in praznikih, ko je velik promet. Na prvo nedeljo v juniju bodo v dolini občinske volitve, za katere je pa precej malo zanimanja. Le nekaj gospodov se preveč živahno peha okoli njih. A prav zanje bi bilo lepše če bi to opustili glede na svoj poklic, ki zahteva od njih bolj vzvišeno in miroljubnejše delo, kakor je politika. Žensk! vestnlH Ravnanje l zimsko obleko Zdaj, ko smo odložili zimsko obleko in perilo, je treba vse pregledati in, kar je zamazanega, oprati, preden spravimo v omare ali skrinje. Obleko dobro stepi, žepe obrni in »krtači. Če ima obleka madeže, jih očisti. Ce je kaj strganega, zašij in obleko shrani. Zloži tako, da se ne bo zmečkala. Če imaš v omari dosti prostora, tedaj obesi obleke na obešalnike, jih dobro zavij v časopisni papir, da ne pridejo zraven molji. Na hrbet obleke kakor tudi na sprednji del pripni kos časopisnega papirja, rokava pa dobro zavij v papir posebno pod pazduho. Tudi v žepe natilači časopisnega papirja. Moljem namreč tiskarsko črnilo zelo smrdi in se ni tako bati, da bi molji zalegli jajčeca v obleko, ki je dobro zavita v časopisni papir. Čez poletje izmenjaj star) papir s svežim, ki ima močnejši duh po črnilu. Vsekakor je dobro, če oblek« tudi malo posuješ z naftalinom. Seveda je ta duh neprijeten in moraš obleko potem, ko jo spet rabiš, temeljito prezračiti. Razne puloverje, rokavice in drugo, če je zamazano ali spoteno, operi, dobro posuši, če je strgano zašij in potem tudi zavij v časopisni papir in shrani. Telesno perilo shrani lepo oprano in zlikano. Moraš ga dobro posušiti in shraniti v suhem prostoru, da ne splesni. Volnene nogavice zavij tako, da bo vsaka nogavica zase zavita. Ker pa molji k volnenim rečem najbolj tiščijo, je najboljše, če narediš iz časopisnega papirja vreče, ki jih z gumo zlepiš. Ko daš volnene reči v vrečo, jo zalepi tudi zgoraj, tako si bolj brez skrbi, da bi se mogli zarediti molji in ti napraviti Škodo. Če imaš preproge, ki visijo na steni, in jih ne stepaš vsak teden, tedaj položi na zid, kjer preproga visi, papir, dia tako preprečiš zalego moljev. Če imaš kaj nagačenih ptic ali drugih živali, jih deni za dan ali dva kaan y senco in na prepih, nato jih posuj s pra. kam za mrčes, da jih Obvaruješ pr©< uničenjem od moljev. Za kuhinj Ocvrte žemlje z možgani. En dan stare žemlje zreži na tenke kose. Telečje ali svinjske možgane očisti vseh kožic in jih prepraži na sirovem maslu z malo čebule in zelenega peteršilja. Osoli. Ko so možgani gotovi, jih dobro zmešaj. Z možgani pomaži kos nareza- ne žemlje in pokrij z drugim kosom. Tako nadevaj vse kose. Zdaj pomoči zložene kose v mleko in jih nakladaj v skledo, da se malo napojijo z mlekom. Nato povaljaj vsak kos v raztepenem jajcu in v drobtinah in ocvri na vroči masti. Daš s solato, prikuho ali omako na mizo. špinačne omelete. Skuhaj četrt kile špinače. Kuhano ocedi, polj z mrzlo vodo, otisni in pretlači skozi sito. V kožici napravi svetlo prežgan je, na prežgan je stresi špinačo. zali j malo z mlekom, popopraj, po potrebi še osoli. Medtem pa speci navadne omelete brez sladkorja. Pečene omelete nadevaj s špinačo in daj hitro na mizo. Zdrobovi žiičniki kuhani v mleku. Mešaj, da narase; sedem dek sirovega masla, eno jajce in malo soli. Nato primešaj 14 dek psenionega zdroba in dve žlici vode. Vse skupaj dobro zmešaj in pusti četrt ure, da se zdirob malo napoji. Nato z majhno žličico zajemaj drobne žličnike in jih kuhaj v vrelem mleku. Mleko poprej - malo posladkaj. Žiičniki naj vro 10 do 15 minut. Zelo zdrava in tečna jed za otroke in stare ljudi. Žiičniki na drug način. Zavri četrt litra mleka s petimi dtekami sirovega maala. V vrelo mleko zmešaj 10 dek zdlroba in malo soli. Lonec z zdrobcem postavi na kraj šte- Pred kratkim je bilo objavljeno, da se bo vršil potniški promet z letali preko morja že to poletje. Dolgo zaželeni smoter letalstva je s tem uresničen. Deset let je že poteklo, odkar je polkovnik Lindbergh prvi preletel morje. Bil je to velik dan za letalstvo, kakor bo tudi zdaj otvoritev rednega prometa z letali med starim in novim svetom preko morja pomemben dan za letalstvo. Smeri, v katerih bodo letala preletavala morje, so doslej v načrtu tri Za katero od teh treh pa se bodo odločili, še ni znano. Prva, najseverneiša, bi držala iz Anglije preko Islandije, Grenlandije v Kanado, druga bi bila iz Anglije preko Irske, Nove Fundlandije v New York in tretja, južna, smer iz Lisbone preko Azorov in Bermu-dov v New York. Poslednja je najprimernejša, kar se tiče ozračnih pogojev nad morjem. Kljub temu se vnema Dolkovnik Lindbergh za severno prof?" Pred kratkim • je umrl v Bukarešti sodni predsednik Pairavisescu. Njegova žena, ki je bila 20 let mlajša od njega in ki so jo splošno imenovali lepo Heleno, je dobila po pokojniku izplačano zavarovalnino v znesku enega milijona lejev. Nedavno pa je prizadeta zavarovalna družba prejela nepodpisano pismo, ki je trdilo, da je Paravisescu umrl zavoljo strupa. Skrivne poizvedbe niso dokazale samo pravilnosti te obtožbe, temveč so prišda še diru. ga razburljiva dejstva na dan. Sodni predsednik je bil naravnost v suženjskem razmerju do svoje življenja želrjne in denarja I potrebne mlade žene. Če je moral obsoditi | kakšnega imovitega človeka, tedaj je lepa Helena obtožencu namignila in kmalu potem je imela odkupnino v svojem žepu. Sodnik je poskirfbel potem takoj za oprostilno obsodbo. Dobro je, če veš Japonske neveste dajejo predmete, ki jih dobijo za poročna darila, svojim staršem kot majhno odškodnino za trud vzgoje. Slavni pariški zdravnik Roussel je bil svoje dni zelo proti temu, da bi ženske hodile na sprehod in zrak, češ da to škoduje njih polti in jim meša glave. dilnika, da se zdrob napije mleka. V drugem lončku pa raztepi dve jajci in en rumenjak in mešaje prilivaj k zdrobu. Nato skuhaj žličnike v vrelem sladkem mleku. Žiičniki brez zdroba. Mešaj, da se speml, 12 dek sirovega masla. Nato primešaj en rumenjak in žlico moke. Ko je dobro zmešano, dodaj še en rumenjak in žlico moke, nato še en rumnejak in žlico moke (tri rumenjake in tri žlice moke), nato še trd sneg treh beljakov, malo soli in žlico sladkorja v prahu. Testo dobro stepi. V kozo pa vlij pol litra mleka, dodaj dve deki sirovega masla in dve deki sladkorja. Ko zavre, skuhaj v mleku žličnike; vro naj 10 minut. Ko so kuhani, jih daš z mlekom, v katerem so se kuhali, na mizo. Potresi jih z naribano čokolado ali pa posuj s cimtom in sladkorjem. Praktični nasveti Kako se spravi svetlikanje s svile. Črna svilena obleka se kmalu zadaj obrabi in se začne svetiti. Kako odpraviš to svetlikanje. Zdrobi temeljito en debel sirov krompir, daj to kašo v vodo v navadno skodelico in pusti stati več ur. S to raztopino potem izmiješ obrabljene dele na licu in narobe. Slednjič pa polikaš obleko še z vročim likalnikom po na-robni strani. Promet bo vzdrževala angleško-ameriška družba, ki bo postavila v promet šest do osem letal najmodernejše izvedbe. Hitrost teh letal bo znašala 300 do 350 km na uro Prostor bo v njih tako obsežen, da bo lahko sprejelo tako letalo štirideset do petdeset potnikov poleg številne posadke. Na razpolago bodo spalne kabine in tudi sicer bo poskrbljeno za vso udobnost. Moderna radijska naprava bo skrbela za stalno zvezo med obema celinama, Ameriko in Anglijo. Nameravana proga meri preko 6000 km in polet bo trajal 20 do 22 ur, med tem ko je Lindbergh letel okoli 36 ur brez prestanka. Hitrost teh letal bo okroglo štirikrat do šestkrat večja, kakor je hitrost najmodernejšega prekomorskega parnika. Seveda bo taka vožnja še hudo draga. Če pa bo velik promet, že obljubljajo razmerno znižanje voznih cen. Posli so tako ovetedi precej časa, dokler ni prišlo nekaj na dan in je smatral Paravisescu za potrebno, da ostavi svojo službo. Usodna žena, Id je bila zdaj brez dohodkov, pa je sklenila, da se brezposelnega moža reši in da napravi še iz njegove smrti dobro kupčijo. Sklenili so pogodbo za visoko zavarovalnino na njegovo ime, a pri zdravniškem pregledu in podpisu pogodbe je bivšega sodnega predsednika nadomestoval neki njea mlajši prijatelj. Sleparstvo je uspelo. Kmalu potem je Paravisescu umrl. Ko so izvršili mrliški pregled, je skušala mlada vdova vse, da bi zdravnika glede vzroka smrti preslepila. Uspelo ji je, premamiti ga, da je odredil pokop. Nekoliko tednov je potem lepa Helena igrala vlogo žalujoče vdove, dokler jo ni doletela pravična usoda. Zaprli so jo in ji dokazati zastrupljenje. Zdaj bo sedela 12 let Bogate kmetice v krajih grške Makedonije še dandanes nosijo po sedem in dvajset spodnjih kril. Vsako krilo ima kako lepo vezenino. Spodnjice operejo le vsakih deset let. - Na tisoč žensk je ena, ki je slepa za barve, a pri moških že vsak trideseti ne razloči barv. Ko je vladala angleška kraljica Elizabeta, je bilo zlasti imenitno, če je kdo imel uro pri sebi. Če se je hotel kdo v družbi posebno postaviti, je začel navijati uro. Samo 20 ur do Amerike Mož žrtev svoje zločinske žene Okoli leta 1560. je bil sladkor še tako drag, da so ga smeli po nekaj kilogramov darovati kraljem in kraljicam. Bogati dijaki so dajali, kadar so postajali doktorji, svojim rektorjem po četrt ali pol kilograma sladkorja, kar je pomenilo posebno počastitev. Na Francoskem so si v 16. stoletju plemiči šteli v posebno čast, da so njih izvoljenke nosile v nedrijih njihove nogavice osem do deset dni, preden so jih obuli. Plemke 16. stoletja so nosile okrog vratov majhne ovratnike iz krzna, ki so se imenovali bolšji kožuščki. Ti ovratniki niso bili zoper prehlad, ampak so jih nosile zares zato, da so se vanj lovile bolhe in uši, ki jih je bila gospoda 16. stoletja vsa živa. !X Koliko popijejo na svetu piva. Letna poraba piva na vsem svetu presega 130 milijonov hektolitrov. Najbolj navdušeni pivci piva so Nemci, kar pa ni čudno, saj imajo odlično pivo. Takoj za Nemci so Angleži. V Nemčiji ga popijejo na leto 40 milijonov hektolitrov, v Angliji 36 milijonov, v Belgiji 14 milijonov, V Franciji 11, na Češkoslovaškem 7. Mnogo piva se potoči tudi na Švedskem, to je blizu 3 milijone hektolitrov. Pred vojno se je poto-čilo v Nemčiji še več piva kakor zdaj. Zadnja leta so se začeli pa tudi Nemci izneverjati pivu in pijejo rajši vino. Isto velja za Češkoslovaško, kjer je padla lani poraba piva za 13 odstotkov, raba vina se je pa povečala za ,7.8 odstotka. X Modri diamant v Londonu. V Londonu je zdaj modri diamant, katerega vrednost cenijo na 100.000 do 150.000 angleških funtov (okoli 25 do 38 milijonov dinarjev). Draguljarji pravijo o njem, da ni na svetu lepšega diamanta. Pripovedujejo, da izvira iz neke indijske zbirke. V Londonu je diamant, čim je prispel na trg, zbudil velikansko pozornost. Velika zavarovalnica ,Lloydi ga je zavarovala, vendar pa so morali listino podpisati najuglednejši ljudje. Komaj pa je prispel diamant v London, so se zanj začeli zanimati tudi taki, ki bi ga radi dobili v roke, pa nič plačali. Le dve uri je bil kamen spravljen pri nekem draguljarju, pa se je že pojavil sumljivec v trgovini. Draguljar ga je ogledoval iin prepoznal v njem mednarodnega tatu. Ko pa je pomignil detektivu, ki noč in dan straži kamen, se je nevarnosti zavedel tudi sumljivec in je pobegnil. X Zveri v Madridu gladujejo. Gre za živalski vrt, ki je razpostaVUjen razdejanju in lakoti, že nad pol leta žive divje živali madridskega živalskega vrsta v stalni nevarnosti. Ze večkrat so padale bombe iz letal in topovske granate v kletke levov in tigrov. Zadnje Čase pa trpe zveri tudi lakoto. Občutljivejše ftivali so že zdavnaj poginile in zdaj preti »mirt od lakote tudi levom, tigrom in drugim zverem, ker jim ne morejo dajati mesa. Ponoči se razlega okrog živalskega vrta ne samo pokanje pušk in grmenje topov, temveč tudi divje tulenje lačnih zveri. V obupu je M poslan iz Madrida klic na pomoč, namenjen pariškemu živalskemu vrtu, naj se do konca državljanske vojne usmili tudi teh njenih žrtev. Francija, ki je sprejela pod svoje okrilje že nad 50.00 španskih otrok, je bila naprošena, maj sprejme še okrog 100 iačnih divjih zveri. X Grob kralja zapadnih Gotov Alarika odkopavajo. Mlada francoska znanstvenica Crevolimova je baje dognala, da je grob kralja Alarika sedem metrov pod zemljo na mestu, kjer so blizu reke Busenta pravkar začeli kopati temelje za novo apnenico. Njene trditve imajo na sebi precej verjetnosti, ker no tudi med kopanjem temeljev za apnenico tamkaj res izkopali marsikaj zanimivega. Dognala je tudi, da je reka Busento nekdaj tekla prav po tistem kraju, kjer so zdaj kopali. Zato je izkopavanje nadaljevala in izkopala med velikimi skalami tudi človeške kosti štirih ljudi. Ti ljudje so bili pokopani na tistem kraju že pred mnogimi stoletji. Ta najdba m°rda potrjuje tisto zgodovinsko pripovedovanje, da so Alarfkovi vojaki, ko so dali zakopati truplo svojega kralja, umorili in zakopali tudi tiste sužnje, ki so za kralja kopali grob, da ne bi nihče nikoli ne izvedel, kje je pokopan kralj Zapadnih Gotov. Morda so izkopane kosti res kosti tistih sužnjev, zlasti ker so Gotje na trupla umorjenih sužnjev dajali velikanske skale. Te skale so res našli. Do tja so te dni prikopali. Potem pa so začeli počasneje kopati, ker je bilo treba jamo zavarovati, da je ne zalije voda, ki sili vanjo. Tako zvana čarobna pal-čica francoske znanstvenice kaže, da je v glo-bočini sedem metrov vse polno zlata in dragocenih kovin. Tam je najbrž res Alarikov grob. X Največji denar na svetu. Vzhodno od Filipinov leže bivši nemški Karolini, zdaj delno pod angleškim, delno pod japonskim mandatom. Ti otočki so v marsikaterem pogledu zanimivi. Tako dobite v pristaniškem mestecu na otoku Yapu vse za japonski denar, malo dalje v džunglah se pa za ta denar ne dobi nič. Pač pa lahko vidiš domačine, kako v potu obrazov vale pred seboj ali pa vlečejo na dolgih palicah velike kamne, v sredini preluknjane. Kaj počno? Pojasnilo je nepričakovano. Odličen poglavar se je napotil po opravkih, namenil se je kupiti kaj, njegovi sužnji pa vlečejo za njim denar. Na otoku Yapu rabijo namreč domačini še vedno kamenit de-nav, kakor so ga podedovali po svojih prednikih. Za tak denar lahko kupijo kokosovih orehov, za katere dobe od Japoncev poljubno blago. To bo menda največji denar na svetu, saj meri kamen počez štiri metra in tehta 10 metrskih stotov. To je že salamensko izdaten mlinski kamen. Srečnemu lastniku tega denarja se gotovo ni treba bati, da bi mu ga kdo skrivaj odnesel. X 215 gobavcev so postrelili. V kantonu na Kitajskem so oblastva dala ustreliti 215 gobavcev, ki so se jih na vsak način skušala iz-nebiti. Najprej so jih skusili speljati na vodo in jih tam potopiti. Toda bolniki so postali nezaupljivi in so moštvo na čolnih napadli ter ga prisilili, da jih je odvedlo nazaj na suho zemljo. Zatem so oblastva sklenila, da jih postrele. Za vsakega bolnika je bila namenjena samo ena krogla. Ker so nekateri po prvem strelu ostali še pri življenju, so jih še žive pometali, v skupen grob. X Stroj poliva klepetulje. Londonski inže-njerji, znanstveniki in iznajditelji imajo svoje posebno združenje ter se sestajajo enkrat na leto k veliki pojedini. Ta pojedina je bila letos posebno sijajna. To pa ne zaradi sijaj-nosti jedi, marveč zaradi nekega stroja, ki so ga pokazali iznajditelji na pojedini. Stroj ima obliko človeškega telesa. Namesto obraza pa ima strahovito smešno masko. Ta stroj se postavi k pultu, za katerim nastopa kak govornik. Stroj namestijo tako, da je obrnjen proti govorniku. Namen stroja je v tem, da onemogoča predolge govore. Kadar se stroj postavi v akcijo, se mu odpro čeljusti in iz njih se prikaže dolg rdeč jezik, ki se prav neznansko steguje. Štiri minute pozneje začne stroj mežikati na desno oko. To pomeni, da je govorniku ostala samo še ena minuta, da seznani poslušalce s svojo govorniško sposobnostjo, zakaj že čez 30 sekund začne namigovati tudi z drugim očesom. Ko pa preteče nadaljnjih 30 sekund, bljune na govornika primerno količino vode. Napravo so uporabili prvič na imenovani pojedini in je povzročila tam seveda splošno razpoloženje. Pustili so narrjreč govoriti neko damo, ki se je morala vnaprej zavezati, da bo govorila samo nekaj minut. In-ženjerji so vedeli, da dama rada govori in da ne more nehati. Zato so jo posebej opozorili, da se ji bo zgodilo nekaj strašnega, če ne bo pravočasno končala. Ona pa je tudi izrecno pristala na to, da se lahko zgodi, kar se hoče, če bo prekoračila čas. In zgodilo se je tako, da je nehala govoriti šele, ko je stroj segel po svojem zadnjem sredstvu in oblil neukrotljivo govornico. X Hiša, ki jo lahko preneseš drugam. V Ameriki si izmislijo marsikaj. Tako na primer prenosljive hiše. V zadnjem času si v Ameriki človek lahko naroči hišo kar po vzorcu. Lahko jo izbereš po katalogu. Stane pa približno 5000 dolarjev. Številka je sicer majhna, vendar pa so to dolarji. Pa vseeno tudi v Ameriki mislijo, da je hiša za 5000 dolarjev zelo poceni. Hiša sama je tako zgrajena, da se notranji prostori lahko, kakor je pač potreba, izpreminjajo. Iz dveh manjših' sob lahko napraviš hitro eno samo. Sestava je zelo praktična. Podstavek hiše je iz cementa, na katerega je položen jeklen okvir. Stene so tako zgrajene, da ne propuščajo glasu in jih tudi lahko umivajo. V štirinajstih dneh si na ta način lahko vsakdo postavi takšno hišo, lahko pa jo vsak čas spet podre in postavi na novo kje drugod. X Okameneli gozd v Arizoni v Zedinjenih državah Amerike je ena izmed najlepših naravnih zanimivosti Amerike. Učenjaki pravijo, da so ti gozdovi »živeli« že pred nekako dve sto milijoni let. Gozd je okamenel morda na tale način: debla, ki jih je voda odplavlja-la, so se pogrezala na dno, kjer jim je hitra prevleka silicija onemogočila razkrajanje. Ali pa takole: zaradi nenadnega udora zemlje so se pogreznili celi gozdovi in jih je nato zalila voda, močno nasičena z rudninskimi solmi, kar je povzročilo okamenjenje. Najzanimivejše pa je, da se je ta okameneli les v nekaterih krajih izpremenil v dragocene kamne, kakor ahat, oniks in podobne, ki leže kar raztreseni po zemlji. Okameneli gozd se razteza na površini okoli 60 kvadratnih kilometrov v nekaki puščavi brez posebnega rastlinstva. X Slonova moč je do 60 krat večja od človeške. Vsi vemo, da je slon zelo močan, ne vemo pa, kolika je njegova moč v primeri s človeško. Nedavno so poskusili v Siamu primerjati slona po moči s človekom Na eno stran so postavili dva slona, na drugo pa 30 krepkih mož, toda prvi poskus je izpadel za može slabo. Slona sta potegnila m vseh 30 mož je moralo za njima, čeprav so se na vso moč upirali. Potem so postavili proti dvema slonoma 70 mož. To je bila že bolj izravnana borba, čeprav sta spet zmagala slona in potegnila počasi za seboj vseh 70 mož. Nazadnje so postavili proti vsakemu slonu 44 mož, toda spet sta zmagala slona. Ravnotežje med obema strankama je bilo doseženo šele, ko je stalo proti vsakemu slonu 50 do 60 ljudi. Tako lahko torej rečemo, da je slon 50 do 60 krat močnejši od človeka. Za smeh in kratek čas SLAB VTISK A: »No, kaj je napravil pri tebi davčni eksekutor najprej?« B: »Slab vtisk seveda... « KOSA NA KAMEN. V vlaku vpraša kmet meščana: »Prosim vas, kaj pa je v tem poslopju tam ob cesti?« t Meščan bi se rad odkrižal kmeta in mu odgovori: »To je norišnica za kmete.« »Da, da,« pritrdi kmet, »saj sem mislil. Za meščane bi bila premajhna.« ŠELE JUTRI Stražnik pijancu, ki se maje po ulici: »Kako se pišete?« Pijanec: »Jaka, zmerom Jaka.« Stražnik: »A dalje?« Pijanec: »Dalje? Priti boste morali jutri, gospod stražnik, danes se ne poznam.« IZ OSTANKOV Stara igralka je sedela pred zrcalom in se šminkala, da je njen obraz postal spet mladosten. »Doma sem poleg tega še dobra kuharica,« je rekla. »To vidim. Ti znaš še iz ostankov nekaj narediti,« je odvrnila znanka. SREČA A: »No, kako uspeva tvoja pisarna za posredovanje ženitev?« B: »Izvrstno! Prva kandidatka se je takoj omožila.« A: »S kom pa?« B: »Z menoj!« Listnica uredništva Št. Janž na Vinski gori. Slikct bomo objavili. STBAN 10 aHHHHHnHBHBBHHBI Avgust lituoa ^ cc m e € cc 0 »Ha-ha-ha, stari gospod! Osipali smo koruzo in zvonovi so peli: Cin, cin, cin! Po kaj si prišel?« Oko ji je zažareio, šinila je kvišku in zakričala: »Zakaj si prišel, prekleti volk, da piješ moje srce in mojo kri?« Z močno roko je zgrabila Jura za prsa in zaškripala z zobmi. »Ho, ho, ho, čujte, «vatje gredo po mene, po Arlandovo Doro! Glej,« je šepnila in pokazala s prstom na drevje po dvorišču. »Ali vidiš svate? Eden dva, trije; glej ga; ta je starešina, oni pa moj drug Na zdravje, gospodje! Tiho, tiho, srce spi. ne budite ga!« Juro se je z grozo umaknil in se prijel Mo-žine, ki je bled opazoval dekle. »Marko!« je šepnil svobodnjak ves tresoč se, »to je Jana, to je moja zaročenka.« »Ubogi siromak!« je vzkliknil vojak. »Ta ne potrebuje zaročnika Glej samo, kako ji groza seva iz oči. Ob pamet je!« »Ob pamet!« je kriknil mladenič skozi jok in pritisnil pesti na oči »Jezus Kristus! Zakaj sem bil ubožec rešen sužnosti, da gledam tako nesrečo. Da vidim, kako se je moja ljuba izprevrgla v nemo žival. Jana moja, kaj sem ti storil?« In stokajoč se je mladenič vrgel v zeleno travo in ihteč pritiskal čelo na črno zemljo. Dekle pa je zravnalo glavo, vzdignilo prst, izbulilo oči in Šepnilo vojaku: Čuj, v gori tuli volk. Pozdravljen, volk, pozdravljen! Dala ti bom njegovo srce: na, tu ga imaš! Ali ga imaš? Stisni zobe! Jej, bratec volk, jej! Oh, tudi on me je ugriznil tu, tu, zelo, hudo,« in dekle je položilo roko na srce in začelo plakati, bridko plakati kakor otrok. Marko je stal nem, glava mu je klonila na prsa, zagorelo lice se mu je od neizmerne žalosti izpremenilo, trepalnice so mu orosile solze. »Kdo je?« je zaklical glas s ceste. Uskok je okrenil glavo, Juro pa je poskočil, kakor bi bilo treščilo vanj. »Ujec, tvoj Juro je! Iz pekla je prišel v pekel,« razširil je roke in se opotekajoč zagnal na prsa ujca Gubca, ki je prihitel na dvorišče, razprl oči, od radosti zastokal, s svojimi železnimi rokami stisnil mladeniča na prsj in vzdih-nil: »Oh, Juro, sinko moj! Dragi sinko moj! Odkod te je prinesel Bog?« Juro je vzdignil glavo. »Pri vseh Kristusovih ranah, ne izprašujte! Povejte rajši, ali je to Jana, moja Jana.« »Je,« je žalostno pritrdil kmet. »Kdo jo je naredil tako?« »Tahi,«. je odvrnil Gubec. »Tahi,« je zatulil mladenič, da se je gora stresla in takoj segel po puško. »Počakaj, mladec!« ga je kmet vlovil za roko. »Poslušaj me tudi ti, brat Marko, poslušaj. Tahi ti je s silo onečastil zaročenko in ona je znorela. Ob pravem času sta prišla. Ob pravem času vaju je rešil Bog. Premeri z očmi vse gore, prehiti z duhom vse doline. V vsakem srcu gorijo tvoje rane. Toda poglej dalje, kjer se za goro nebo modri, na zapad pod Susjedom, Jastrebarskim, na sever pod Cesargradom in Krapino; vsi ljudje so te zapisali v svoje srce. Poglej še dalje, kjer ob Savi v nebo štrlijo kranjski vrhovi, kjer stoka, pod nemškim bičem štajerski kmet, povsod, pri Bogu, iz vsake koče buli zblaznelo Janino oko, buli in žari, dušam kmečkim pa govori povsod gromovit opomin: Dovolj izkušenj, dovolj je trpljenja! Vstran z gospodo, ne samo s Tahi-jem! Tahi je le en sam kamen v tej krvniški trdnjavi. Podrimo jo celo. Tako bomo z mečem napisali zakon, da bo vsak človek res človek pred Bogom in ljudmi. Jana!« je zaklical Gubec in uprl oko v dekle. Blaznica je vzdignila glavo, veli lici sta ji lahno zardeli, nezavesten nasmeh je hušknil preko umrlega obraza. Prekrižala je roke na prsih, sklonila glavo in ponižno stopila h Gubcu. »Kaj je, Gabriel, angel moj?« je vprašala blazno in mu poljubila roko. »Ti poješ tako lepo, poj še dalje! To je tako dobro. Mislim, da srce spet imam. Prej sem ga izgubila. Bila sem v gori, visoko tam, kjer je Bog. Povsod sem iskala srce. Nisem ga našla. Vprašala sem zvezde, pa so rekle: išči in našla ga boš. Našla 33 p u m t sem tebe, angel Gabriel. Ti imaš pod svojo perotjo moje srce. Daj mi ga, prosim te, daj! Da bo spet bilo o onem davnem času, ko sem bila še Arlandova Dora.« Gubec je položil roko na glavo nesrečne deklice in rekel mladeniču: »Glej, blaznost tvoje nesrečne zaročenke je nas kmete zbudila k poštenju. Prisegli smo, da ne bomo mirovali, dokler ne bomo maščevali tudi tebe. Pred Bogom ti obljubim, da Matija Gubec ne bo miroval, dokler ne bo izpolnil svoje obljube. Naši bratje so pripravljeni, vasi čakajo. Še kakšen mesec in napočil bo dan sodbe Dotlej miruj, ker nimaš pravice, da bi s svojim prenagljenim maščevanjem pokvaril maščevanje vsega naroda. Jaz bom vodil ljudstvo, saj tako razen tebe nimam nikogar. Mati mi je umrla, pokopal pa sem tudi Jurka, Janinega očeta.« »Dobro,« je rekel Juro potrt, »poslušal bom vašo zapoved, ujec. Z vami bom potegnil sablo, poleg vas bom, če bo božja volja, padel. Na tem svetu nimam kaj več iskati, pa lahko vsaj drugim pomorem. Mladenič je stopil k Jani, jo poljubil na čelo in s solzami v očeh rekel: »Tebe in nobene druge več. Končala si, pa naj končam še jaz.« Dekle ga je pogledalo z velikimi očmi. »Bratje,« je pristavil Možina, »če vam je prav, pa pojdem z vami, tudi jaz bom šel med sirote, ki umirajo od gladu in čakajo na plačilni dan.« »Dobro nam došel, poštenjak,« ga je pozdravil Gubec. »Stopimo v hišo na pogovor, da ču-jemo tvoje muke, da pripravimo odrešenje. Pusti deklico, Juro, tako bo bolj mirna.« Kmetje so šli pod streho. Jana pa je pojoč krenila proti gozdu iskat svoje srce. ★ Tik štajerskega brega Save stoji nasproti Krškemu na robu gričevja Videm. Za mestom pa se dviga srednjevisok hrib, na katerem stoji cerkvica svete Marjete. Na obronku tega griča, s katerega vidiš na zapadu Krško in Savo med gorami, na vzhodu pa ravnino okoli Brežic in dalje Samoborsko goro, stoji na samem med smrei^mi srednje velika hiša; pri zemlji je zidana Aiet, nad njo pa lesena stavba s strmo, očrnelo streho. Ookoli stavbe je lesen hodnik, na katerem visi v vrstah šolto štokovje koruze. Bilo je po vseh svetih leta" 1572. Počasi je prihajal mrak. Nebo je bilo oblačno. Silen, vlažen veter je po cesti vrtinčil orumenelo listje. Če bi ponehal veter, bi pričelo rositi. «Ob tem času je v zadnji, veliki sobi te hiše sedela zelo pisana družba; načeloval ji je hišni gospodar Nikola Krobot, velik plečat Štajerc z rdečim licem, na glasu, da je bogat in živahne krvi. Poleg gospodarja, ki je vrata za seboj zaprl, je ob majhni oljenki sedel Ilija Gregorič, zraven njega uskok Možina, nasproti njemu pa trije zelo različni ljudje. Juro Plemenac, čevljar iz Krškega, je bil majhno suho človeče z zašiljenim no^om in vedno tiemirnimi očmi, s klobučičem na glavi in ostrim jezikom v ustih. Njegov sosed je bil srednje rasti, rdeče-ličen in žila,v. Na okrogli glavi so mu sršeli trdi črni lasje in dolga brada Velike, okrogle oči so izpod polhovke strmele v oljenko. Bil je kovač Karel Šterc od Sv. Petra pri Kunšperku na Štajerskem. Tretji, Andrej Hribar, kožar i z Rateč na Štajerskem, suh, dolg mož je vedno škilil na svoj zavihani nos in z večnim smehom prikrival tajne misli. V kotu pri peči pa je Šimen Drmačič neprestano gledal v vrč, ki je stal pred njim na tleh, med tem ko je kozav, plavolas in napihnjen možiček, branjevec Nikola Doročič iz Metlike, stoje pritiskal hrbet k peči. »Tako, bratje,« je rekel Ilija, »naštel sem vam vse, kar nas peče in zaradi česar se bomo vzdignili. Mislim, da niti na Štajerskem, niti na Kranjskem ne more biti drugače.« »Vraga je boljše,« je zamomljal čevljar. »Čudim se le, da si kastelan na krškem gradu še ni naročil čevljev iz moje kože.« »Nam je hudo, vam je hudo,« je nadaljeval Ilija. »Palice padajo na tem in onem bregu Sotle in Save. Sosedje smo, bratje smo, isti jezik govorimo, enako nas mučijo, uprimo se torej vsi hkratu! Ne pojdemo samo proti enemu gospodarju, proti vsem pojdemo!« »Na male in velike pijavke!« je s pestjo pritrdil čevljar. »Vam ni treba mnogo pouka,« je nadaljeval Gregorič. »Vaši Brežičani in Metličani so s cepci že nekajkrat pokazali, da znajo krstiti po stari navadi.« »Povedati pa vam moram, kaj mi Hrvatje nameravamo in kako. To vam razlagam v imenu Gubca iz Stubice, ki je naš vodja. V stubiškem in susjedskem okraju so vse vasi pripravljene, imamo puške, kopja, smodnik in svinec. Pa tudi sekira bo dobra, ker nas je mnogo. Od vsake hiše pride po en mož. Izbrali smo poglavarje po vaseh. Ko pride čas, bo vsak poglavar zbral svojo četo, potem pa udarimo.« »A tvoji uskoki, Marko?« se je oglasil Drmačič iz Kota. »Napol so že moji, prijatelj,« je odvrnil Možina, »sicer res ne kmetujejo, ampak zato stradajo in umirajo ob deželni plači.« »Glejte, bratje,« je nadaljeval Ilija, »tako bomo uredili. Ali pojdete z nami? Enemu kralju služimo, ne potrebujemo pa sto gospodarjev, ne tlake, ne desetine, ne mitnine, ne palic in klade Mi hočemo enako pravico za vse ljudi, ki jih je dobri Bog po svoji podobi ustvaril. Vzdignili se bomo in šli naprej k vam v gore. Vi se nam boste pridružili. Svobodni bomo mi, svobodni boste vi. Ne bomo šli v neurejenih trumah, ne bomo plenili in ne požigali, temveč brat od bratu, od vasi do vasi, trdna volja in trden red. In ko bo v vaših gorah naša vojska narasla, se bo zbralo na tisoče svobodnih ljudi in tedaj bomo krenili proti Zagrebu. Z metlo poženemo veliko gospodo, da ne bo niti sledu za njo, postavili bomo cesarsko pravico, ki mora enako soditi vsem brez razlike, branili bomo mejo pred Turki in ne bomo cesarskih cekinov vtaknili v lastni žep kakor gospoda. Ali je prav tako, brat kovač?« »Je, brat Hrvat!« je pritrdil Pavel in preko mize stegnil roko. »Oj, tudi jaz bom sodil gosoodo!« je zasro-zil pokvečeni čevljar. »Vsak dan bo kak falot čepel v kladi pred mojo hišo.« »In kod boste šli k nam?« je vprašal Hribar, »kje se mislite vzdigniti?« »Naravnost na Zagreb ne moremo,« je razložil Ilija. »Bilo bi nas premalo. S Turkom je mir in gospoda bi takoj postavila dovolj izurjenih vojakov. Kako torej? Jaz se bom prvi vzdignii in krenil na Brežice in Krško. Sem bomo zbrali kmete. Eni naj gredo preko Krškega proti Kostanjevici in se tam združijo z uskoki in Jastrebarci in zavzamejo Metliko in Novo mesto. Sam bom šel proti Sevnici, odtam na Planino in Pilštanj. Ob Sotli pa nas bodo počakali Cesargrajci. Gubec bo stal pri Zlatarju in Stubici, da vam v sredini varuje hrbet in da se vaši in naši gospodje ne združijo proti^nam. Ko se bomo tako z božjo pomočjo okrepili, se bomo zbrali pod Susjedom ob Savi in od tam udarili v Zagreb. Spuntajte vse kraje, koder bomo šli, in vzdignite vse ljudstvo do Ljubljane in morja, da bo vaša gospoda imela kaj opravka Nai se nič ne piše. da nas gospoda ne izvoha. Znamenje nam bodi petelinje pero. Ne govori4« na glas. tiho brusite nože. toda ko bo prišel v vas naš človek s petelinjim peresom za klobukom, tedaj vzemite nože v roke in ljudstvo naj se vzdigne. Vi, ki sedite tukaj, ste naši stari znanci. Vemo, da tudi vi sovražite gospodo. Zato smo vas povabili pod to častitljivo streho, zato smo mi Hrvati prišli k vam Štajercem in Kranjcem, da potrkamo na vaša vrata in vprašamo, ali greste z nami za staro pravdo. Odgovorite, ali naj delamo z vami ali brez vas. Vzdigniti se namreč moramo. Gospoda je spet poslala svoje ljudi h kralju, naj jim da vojakov zoper nas.« »Hočemo!« so skočili Štajerci kvišku. »Vaša pravda je naša pravda! Preklet bodi, kdor se izneveri,« je dodal kovač. »Od Krškega preko Leskovškega polja bom jaz podžigal ljudi po vaseh,« se je oglasil čevljar. (Dalje.) Rodio Ljubljana od 23. do 30. maja. Nedelja, 23. maja: 8.00: Koncert tambura-škega septeta. 8.30: Telovadba za dame in za gospode (vodil bo profesor Marjan Dobov-šek) 9.00: Čas, poročila, spored. 9.15: Koncert tamburaškega septeta. 9.45: Verski govor (dr. Gvidon Rant). 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz salezijanske cerkve na Rakovniku. 11.15: Ksilofon igra (plošče). 11.30: Otroška ura: Trije godci. 12.00: Koračnice (plošče). 12.15: Koncert zbora »Tabor«. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah). 16.00: Ura lahke glasbe (Magistrov trio). 17.00: Kmetijska ura: Pravočasna košnja in pravilno spravljanje sena (inž. Ivan Lah). 17.30: Koncert radijskega orkestra, vmes Vesela deteljica. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Prenos iz Pančeva (govoril bo predsednik občine Vasa Isajlovič). 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.10: Slovenske božja pota IV.: Legenda o Gospe sveti (za radio napisal Niko Kuret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; vodil bo Ivan Pengov). 20.45: Rabaud: Nočni sprevod (plošče). 21.00: Koncert komornega tria Brandl—Lobe —Šperjanc. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22 15: Lahka glasba (radijski orkester). Ponedeljek, 24. maja: 12.00: Uvertire (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Pevske jazzovske skupine (plošče). 18.00: Socialno medicinsko razmo-trivanje o vajeniškem vprašanju (dr. Albert Trtnik). 18.20: Old musical comedy gems (plošče). 18.30? Slovenska narodna pesem (France Marolt). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Kače in njih lovci v Jugoslaviji (dr. Dragutin Pi-red iz Zagreba). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert III. državne - realne gimnazije pod vodstvom profesorja Viktorja Schvveigerja (mladinski zbor bo spremljal pri klavirju profesor Marjan Lipovšek). 21.30: Radijski orkester. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Torek, 25. maja: 11.00: Šolska ura: Začarani gozd (igra v treh dejanjih; izvajali bodo brezposelni učiteljski abiturienti; vodil bo*Silvo Mehora). 12.00: Reproduciran koncert na wurliških orglah. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Pevski zbor mestne ženske realne gimnazije. 18.40: Kultura in svetovni nazor (profesor Boje). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30: Nacionalna ura: Primož Trubar in njegovo delo na jugoslovenski ideji (Božidar. Kotačevič). 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20.00 Plošče. 20.20: Ivo Vojnovič: Ekvinokcij (drama v 4 dejanjih iz dalmatinskega življenja; izvajajo člani radijske igralske družine). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). Sreda, 26. maja: 12.00: Pesmi severnih Slovanov (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14.00: Vreme, borza. 18.00: Mladinska ura: Varstvo prirode v slovanskih državah (dr. Valter Bohinec). 18.20: Kako si napravimo model brezmotor-nega letala (Janko čolnar). 18.40: Pravo in gospodarstvo (dr. Jože Voršič). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Naša žena z vidika higienske izobrazbe (dr. Milutin Zelič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Prenos iz ljubljanskega operne-nega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar, v II. odmoru čas, vreme, poročila, spored). Četrtek, 27. maja: 8.00: Prenos iz stolnice. 8.30: Verski govor. 9.00: Prenos blagoslova. 9.30: Čas, poročila, spored. 9.45: Reproduciran slavnostni koncert (vmesne vložke bo igral kvartet rogov). 11.30: Otroška ura (vodila bo Manca Komanova). 12.00: Pevsko društvo »Zvezda« iz Most. 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13 15: Gregor-čev pihalni kvintet. 17.00: Preskrba Ljublja- ne z mlekom (Benko Ivan). 17.20: Veselo popoldne: oddelek »Sloge«, vmes vesele zgodbe. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani. 20.20: Po domače (sodelovali bodo Akademski pevski kvintet, Milan Stante s harmoniko in plošče). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Za krajši čas in boljšo voljo (plošče). Petek, 28. maja: 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Litije (izvajala bo narodna šola; vodil bo Jože Zupančič). 12.00: Z naših poljan (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Radijski orkester. 14.00: Vreme, borza. 18.00: Ženska ura: Prosvetne in verske razmere na vasi (Krista Hafnerjeva). 18.20: Pierne: Ramuntcho (plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Početki stikov med Veliko Britanijo in Srbijo — ob priliki 100-letnice prihoda prvega angleškega konzula v Srbijo (dr. Dragutin Stranjakovič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert radijskega orkestra. 21.00: Plošče. 21.10: VI. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče. Sobota, 29. maja: 12.00: Pisano polje. 12.45: Vreme. 13.00: Čas, spored, 13.15: Pisano polje. 14.00: Vreme. 18.00: Za delopust (radijski orkester). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Slovenska zemlja v leposlovju (profesor Vilko Novak iz Ljubljane). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: Veselo potovanje na Havai (pisan večer po zamisli in besedilu Vinka Bitenca, priredil in bo vodil Podgornik). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Za vesel konec (radijski orkester). tfcši na Mm Smrt westfaisk@ga rojaka Gladbeck, maja. Pretekli mesec je umrl v 69. letu starosti naš rojak Friderik Škraber, po rodu iz Zagorja ob Savi. Nit življenja mu je pretrgal rak na jetrih. V Nemčijo se je preselil 1. 1895 Bil je vnet bralec »Domovine« in je še kratko pred svojo smrtjo povpraševal, ali je časopis že prišel s pošto. Bil je zelo priljubljen, kar je zlasti pokazala njegova zadnja pot, katere so se udeležili zastopniki številnih društev. Naše društvo ga je spremljalo prvikrat z nacionalno zastavo. Rajnkemu bodi lahka tuja zemlja, vsem domačim pa iskreno so-žalje! Smrt jugoslovenskega dobrovoljca v Ameriki. Pred kratkim je umrl v Clevelandu posestnikov sin iz Zavrtač pri Višnji gori g. Ivan Jamnik. Pokojnik se je vselil v Ameriko že več let pred svetovno vojno. Z ameriškimi dobrovoljci je prišel med vojno v Srbijo, kjer si je nakopal kal bolezni. Po vojni se j-1 vrnil v Ameriko, kjer mu je zavratna bolezen pretrgala nit življenja. Zapušča ženo in sedem otrok. Bodi mu lahka tuia zemlja, žalujočim svojem naše iskreno sožalje! Iz Gladbecka (Nemčija) nam nišejo: Ju-goslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« priredi v nedeljo 23. t. m ob 17. v Stensovi dvorani v Gladbecku. Landstrasse, I slovensko gledališko igro »Nemški ne znajo«, i Igralo bo pet godcev. Po igri zabava in ples. Pridite crledatl BANKA BARUCH 11 Rite Auber, Pariš (9") odpremlja denar v Jugoslavijo naihitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačtla na naše čekovne račune: Belgija- M Vjfi4-fv4 Bruxel-!es; Francija: št 1117-94 Pariš: Holandija štev. 1458-66 \'cd Dienst; Luksemburg: št. S967 Lu-tembourg — Na zahtevo pošltemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 PREBRISANEC. ^ f Na postaji stoji kmet s tremi pclnimi vrečami in se zaskrbljeno ozira, kako bi mogel S svojim bremenom na vlak Nazadnje se obrne do nosača in ga vpraša, koliko bi zahteval, če bi mu tiste tri vreče odnesel na voz. »Za večji dve po pet dinarjev manjšo pa vam zanesem zastonj.« »Dobro, odnesi malo. večji dve odnesem sam,« se veselo zasmeji kmet. 40. razstavna prireditev 5. — 14. junija 1937* Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—■. Velesejmske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 raz-stavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče. Koristno — prijetno. HERAKLIT je najboljše gradivo za hleve, svinjake, kokošnjake. Dobi se pri MATERIAL trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36/d ČATEŠKE p°šta Brežice, želez, po-v n * AJ >J » u gtaja Brežice in Gobova, TA P T IT P najbolj vroči 55" C ra-V 1 L 1 V fi dioaktivni vrelec v Dravski banovini. — Sezona od 1. maja do 30. septembra. — V pred in posezoni znatni popusti, zahtevajte prospekte. — Z neprekoslji-vim uspehom se zdravijo bolezni, visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevral-gično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d. ŽIVČNA PREUTRUJENOST Znanstveno je ugotovljeno, da izvleček iz žlez močnih živali (KALEFLUID) urejuje delovanje vseh žlez, krepi vse telo in vravnotežuje živčevje tako, da človek ponovno postane krepak, aktiven v življenju in sposoben za delo in borbo za svoj Obstanek. Podroben opis se dobi brezplačno na naslov: Beograd, Masarykova 9, telefon 25981, Miloš Markovič. Kalefluid se prodaja v lekarnah. R. S. Br. 10.537/33. Mnogo ceneje in boljše si nabavite vse vrste oblek in perila pri PRESKER-ju, SV. PETRA CESTA 14. NOVOST! Samo Din 98«- St. 63.719. Cenena, a dobra Sboocu-ftol zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov zapestnica iz usnja. — Številčnica ln Kazalo osvetljena (Itadlum) Oglašujte v »Domovini«) Zahtevajte veliki cenik, kj ga dobite zastonj lu poštnine prosto. Velike tzbera ur, zlatnine lr srebrnlne. Lastna protokolirana covarna ui v Svicl H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. ZABELO, SVINJSKO MAST sirovo in kuhano maslo, jajca, suhe gobe in vse poljske pridelke kupujejo Senčarjeve trgovine v Mali Nedelji, Ljutomeru in Štrigovi Velika zaloga oblačilnega blaga, sešitih oblek in vseh potrebščin, dokler traja zaloga, še po starih nizkih cenah! Ne zamudite kupiti! Zaloga vsakovrstne moke! KUPIM AJDOV CVETLIČNI MED in VOSEK po najvišji ceni. Ponudbe z vzorci na Ivan Sagadin, Beltinci, Prekmurje. HRANILNE VLOGE raznih denarnih zavodov, delnice in vrednostne papirje nakup in prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj koncesijonirana tvrdka Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovno va ul. 14.-I. Telefon 35-10. NOVI VzORCI za ročna dela v predtiskariji Cita Nifergal, Maribor, Koroška c. 1. PRODAM POSESTVO obsegajoče okrog 26 oralov, tričetrt ure od postaje. Na posestvu se redi 7 glav živine. Cena 90.000 Din. Natančna pojasnila daje Kodrič Josip, Canje 21, pošta Blanca. DVE SESTRI 24 in 25 let stari, prijetni Dolenjki s 40.000 Din gotovine vsaka, se želita omožiti. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Jugotok«, Zagreb, Ilica 31. KMEČKO DEKLE, čedna brinetka, 24 let stara, vesela Gorenjka s 150.000 Din gotovine, se želi omožiti. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Jugotok«, Zagreb, Ilica 31. KMEČKI FANT, ekonom, s 30 orali prvorazrednega posestva brez dolga, 30 let star, se želi poročiti. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Jugotok«, Zagreb, Ilica 31. DRŽAVNI URADNIK z 2500 Din mesečne plače, se želi poročiti. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Jugotok«, Zagreb, Ilica 31. IŠČEM SLUŽBO 500 Din dam, kdor mi poizve za kakršnokoli državno ali privatno službo. 25 let star, neoporečen, z odlično vojaško knjižico. Ponudbe na upravo »Domovine« pod »Kranjsko« št. 852. STRUPENOST »Kaj porečete k temu izrednemu razumu?« je vprašal neki učenjak pisatelja, ko mu je predstavil petletnega dečka, čigar bistroumnosti se je čudila vsa Florenca. »Otroci te vrste so na stara leta navadno tepci, kakor nam kažejo izkušnje,« je odgovoril pisatelj. Deček se je pa ozrl nanj in pripomnil: »Vi ste bili gotovo tudi tako prebrisan otrok.« lodra plita Jllltr-tilii POSOJILO NA VKNJIŽBE, na poroke in kritje kmečkih dolgov kakor tudi državnim in mestnim uradnikom na plačo nabavljamo. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Jugotok« Zagreb, Ilica 31. JOJ, KAKO SEM VESELA! Kupila sem za za sebe in štiri otroke oblekce, pa še 100 Din nisem porabila. Ali veste kje? V manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. je za zatiranje peronospore in škrlupa ter raznih paležev neobhodno potrebna S VINOGRADNIK, SADJAR in VRTNAR, ki ne škropi pravočasno in pravilno svojih kulturnih rastlin, ne more pričakovati obilnih in zdravih pridelkov. — Vporabljajte v ta namen le domačo modro galico znamke »SOLNCE«, ki vsebuje 99%% bakrenega sulfata.