Večji del Kokrškega partizanskega odreda kranjske občine je imel od 20. do 22. septembra blizu Stražišča taborjenje z vojaškimi vajami. V nedeljo popoldne pa je bila pred domom TVD Partizan v Stražišču zaključna slovesnost. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 74 Ustanovitelji: obč. kcfnference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 24. 9. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Teden boja proti tuberkulozi Ogroža nas cigaretni dim, bolj kot tuberkuloza Letošnji teden boja proti tuberkulozi od 22. do 29. septembra opozarja tako kot že vsa leta doslej na še vedno prisotno bolezen tuberkulozo pri nas, bolezen, ki sicer ni več množična bolezen, a je prav, da jo kljub temu jemljemo zelo resno. Letošnji poudarek tedna boja proti tuberkulozi nima tolikšnega poudarka prav na tej bolezni kot na ostalih pljučnih obolenjih in pa vzrokih, ki ta obolenja povzročajo. Med temi je na prvem mestu kajenje. Pred desetimi leti je v Sloveniji obolelo na novo za pljučno tuberkulozo 2000 bolnikov, pred petimi 1200, leta 1972 na primer pa 893. Med bolniki, ki so oboleli leta 1972 za pljučno tuberkulozo, je bilo največ starih nad 60 let, v starosti do 30 let 169, do 15. leta pa 33. Sicer pa po podatkih starih dve leti v Sloveniji boluje za to boleznijo 4000 bolnikov ali 2 bolnika na 1000 prebivalcev. Pomemben delež med obolelimi ima tako imenovano priseljeno prebivalstvo, saj okoli 10 odstotkov obolelih sodi med priseljene v Slovenijo. Odstotek je seveda v posameznih regijah dokaj različen, na primer v Kopru je med obolelimi kar 44 odstotkov v Slovenijo priseljenega prebivalstva, na Jesenicah 36 odstotkov, v Ljubljani 20 odstotkov itd. Medtem ko trend na novo obolelih vsako leto bolj upada, pa niti s tako ugodnimi številkami ne smemo biti zadovoljni. Cilj vsake razvite družbe je namreč popolno izkoreninjenje tuberkuloze kot ninožične bolezni. To pomeni, da je treba odstranjevati tiste pogoje razvoja bolezni, ki jih vsaka družba lahko. Razen odpravljanja slabih socialnih pogojev življenja potencialnih bolnikov, je tu še problem alkoholizma. Zdravstveni in socialni delavci namreč ugotavljajo, da se alkoholiki, ki so zboleli za tuberkulozo, zelo neredno zdravijo, kar vsekakor zelo podaljšuje trajanje zdravljenja. Tuberkuloza je danes s sodobnimi zdravili ozdravljiva bolezen, vendar pa zdravljenje traja dolgo in zahteva veliko discipline bolnika, neprestan stik bolnika z zdravstvenim osebjem in zdrav način življenja, gibanje na svežem zraku itd. Kljub relativno majhnemu številu pljučnih bolnikov v Sloveniji, okoli 4000 jih je, od tega okoli 1000 bolnikov okužuje svoje okolje, bo trajalo še nekaj časa, preden se bomo lahko pohvalili, da te bolezni nič več ne poznamo. Med pomembnimi dejavniki pri izkoreninanju te obolevnosti je prav zdravstveno prosvetljevanje odraslih in otrok, poleg seveda tuberkulinskega testiranja, fluorografiranja in kot je že prej bilo omenjeno odpravljanja slabih socialnih pogojev prebivalstva. Ker je problem širjenja tuberkuloze v Sloveniji nekoliko milejši kot v drugih republikah, pri nas razširjamo področje boja proti tej bolezni tudi na druga pljučna obolenja, zaradi katerih vsako leto več ljudi oboleva in ostajajo težki invalidi. Med pogostimi vzroki za nastanek težkih obolenj kot so srčne bolezni z infarktom, rak na pljučih, kronični bronhitis in pljučni emfizem je cigaretni dim, kar zdravniki vse bolj odločno poudarjajo na osnovi raziskav in seveda opozarjajo. Letošnji teden boja proti tuberkulozi je pravzaprav bolj namenjen opozarjanju pred škodljivostjo kajenja in preprečevanju kajenja med populacijo, to je predvsem med otroki, ki še ni posegla po prvi cigareti. L. M. 8.STRAN: Viharnik izpod Jalovca 5. stran: Kaj prinaša »civilizacijski stres«? V soboto jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa Pomoč Kozjanskemu Akcija zbiranja pomoči za prizadeto Kozjansko je na Jesenicah na pobudo občinskega sveta zveze sindikatov dobro stekla in tudi zdaj zadovoljivo poteka. Se v tem mesecu jo bodo zaključili, saj so skoraj že vse organizacije združenega delaoboška in lendavska občina podelili domicilno listino. Ob tej priložnosti je govorila aktivistka in borka Mirni Kov ač-Župančič, žena padlega narodnega heroja Štefana Kovača-Marka. -jk Na začetku Bohinjske Bistrice — na prostoru, kjer je bilo nekdaj osrednje smetišče — gradi Gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica novo betonarno. S pripravljalnimi deli so začeli maja letos, predvidevajo pa, da bo betonarna začela obratovati čez kakšen mesec. Na uro bodo lahko izdelali 12 kubičnih metrov betona. Pravkar pa se dogovarjajo, da bi v betonarno ugradili tudi ogrevalne naprave, da bi beton lahko izdelovali tudi v zimskih mesecih. Strojno opremo je Gradbenemu podjetju dobavilo podjetje Gradiš iz Ljubljane. Celotna investicija bo veljala okrog 1,3 milijona novih dinarjev. —A. Z. — Foto: F. Perdan 3. stran: Zemeljsko skrivnost bi morali razvozljati že prej! V———im • 'I. ,...... Mit mm ..... 1H..I. II ........«IMIMMM«»«»M—I 3, STRAN: Družbeno samozaščito uveljaviti v praksi f VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11. do 20. OKTOBRA Naročnik: Še naprej prepoved uvoza mesa Po tridnevnem zasedanju so kmetijski ministri evropske gospodarske skupnosti sprejeli odlok o zvišanju cen kmetijski/t izdelkov za > odstotkov. Sprejeli pa so tudi nekaj drugih ukrepov, ki imajo širši pomen. Sklenili so, da bo prepoved uvoza govejega mesa velja/a tudi po l. novembru. Tudi tokrat se ministri niso posvetovali z državami, ki meso izvažajo. Med njimi je tudi Jugoslavija. Dražji potni listi Konec minulega tedna so začele veljati nove cene za obrazce potnih in drugih listin jugoslovanskih državljanov in tujcev. Po novem je treba odšteti za potni list (osebni ali družinski) štirideset dinarjev m prav toliko za diplomatski ali službeni potni list. Skupinski potni list velja trideset dinarjev, otroški deset dinarjev, potni list za vrnitev in potni list za tujca pa vsak po dvajset dinarjev. Za potne liste za begunce in za osebe brez državljanstva je treba plačati trideset din, za turistične prepustnice tri din in za osebne izkaznice za tujce pet dinarjev. Miloš Minić pri Waldheimu Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić, vodja delegacije na 29. zasedanju generalne skupščine v Neiv Yorku, se je sestal z generalnim sekretar-.jem OZN dr. K u rtom Wald-heimom. Izmenjala sta si mnenja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja generalne skupščine ZN, posebno o ciprski krizi. Plin iz SZ? Predstavniki Petrola iz Ljubljane, sarajevskega Ener-goin vesta in Nafta gasa so se strinjali, da bi bilo treba pri pistojnih organih doseči uvoz najmanj milijarde kubičnih metrov plina iz Sovjetske zveze, da bi lahko krili potrebe industrije in gos/)odinj-stev. Računajo, da bodo do konca leta dobi/i iz domačih virov nekaj več kot milijardo kubičnih metrov plina. Zaloge pri nas pa cenijo HO milijard kubičnih metrov. Zato so sklenili, da bodo tudi od ZIS zahtevali, da pospeši sprejem medrepubliškega družbenega dogovora o razvoju proizvodnje in predelave plina in nafte. Tobak dobro kaže Po ocena/i kmetijskih strokovnjakov bomo letos v naši državi pridelali približno toliko tobaka kot lani — to je okoli H5.000 ton. Za odkup' letine pa niso zagotovljena sredstva. Primanjkuje približno 20 odstotkov sredstev. Promet narašča Sedem mesečna gospodarska gibanja v vseh prometnih vejah so zelo zadovoljiva. Od januarja do julija se je skupni promet povečal za H odstotkov v primerjavi z enakim časom lani. Največji skok so zabeležili v javnem avtobusnem prometu, in sicer za Ki odstotkov, prevozov na železnici je bilo za II odstotkov več, v zraku pa za II odstotkov več. V pomorskem prometu je bilo za H odstotkov manj prevozov. V tem obdobju se je z lavnimi prometnimi sredstvi prepeljalo 547.l35.0fX) potni kov. kar je kar 29 milijonov reč kot lani v prvem polletju. Blaga pa so prevozili okoli 110 milijonov ton ali 12 milijonov ton več kot lani v enakem obdobju. Nova tovarna V Hočah pri Mariboru so se začela montažna dela />ri gradnji najmodernejše (ovalne betona v -Jugoslaviji. Nova tovarna bo začela obratovati že čez 2<> dni. Opremljena bo z iKi/sodobnejšimi elektronskimi napravami. Posebna za ni mivost tovarne pa bo v tem, da jo bo s povcliniškcga stolpa vodil en človek. V eni uri bo tovarna proizvedla SO kubičnih metrov bettma, kar pa ni njena zgorn/a nuja. Jesenice Kranj Večji del Kokrškega partizanskega odreda kranjske občine je imel konec minulega tedna tri dni blizu Stražišča taborjenje z vojaškimi vajami. Letos so bile to že pete takšne vaje Kokrškega partizanskega odreda. Po končanih^ vajah je bila v nedeljo popoldne pred domom TVD Partizan v Stražišču zaključna slovesnost, ki so se je poleg pripadnikov odreda udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in iz Stražišča, člani odbora SLO v Stražišču, predstavniki garnizije Stane Žagar, predstavniki gospodarskih organizacij ter prebivalci Stražišča in okoliških krajev. Na sliki: Po končanih vajah je komandant enote Aleksander Ravnikar raporti-ralpoveljniku podpolkovniku Janku Prezlju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Program in statut SZDL Na Jesenicah je delavska univerza organizirala prva dva dvodnevna seminarja za člane delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela. Na teh seminarjih so obravnavali našo družbeno ekonomsko ureditev, temelje delegatskega sistema, družbene dogovore in sporazume ter nekatera druga vprašanja. Takih seminarjev bo v prihodnje na Jesenicah še več, organizirala pa jih bo delavska univerza. D. S. Mladi železarji, združeni v aktivih mladih delavcev v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, se v teh dneh pripravljajo na sklice delovnih in volilnih konferenc v vseh TOZD. Volilne konference bodo izvedli tam, kjer je bilo v preteklem obdobju delo neučinkovito. Poleg tega bodo zamenjali tudi neaktivne člane in tako je pričakovati, da bo mladinska organizacija v Železarni po IX. kongresu doživela temeljite spremembe. J. Rabič Jutri popoldne se bo sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Razpravljal bo o predlogu urbanističnega programa občine Kranj in urbanističnega načrta mesta Kranj. Na dnevnem redu je tudi predlog programa občinske konference socialistične zveze do konca leta, rebalans finančnega načrta občinske konference in informacija o problematiki v zvezi z radijsko postajo v Kranju. Imenovali bodo tudi iniciativni odbor za ustanovitev občinske zveze za telesno kulturo. Jutri opoldne se bo sestala občinska konferenca sindikata delavcev prometa in zvez. Razpravljali bodo o poslovniku konference, delovnem programu in programu izobraževanja za obdobje 1974/75. Izvolili bodo tudi delegate za občinski svet. A. Ž. Ta teden bo več sej konferenc sindikatov različnih panog v radovljiški občini. Že včeraj popoldne je bila sindikalna konferenca sindikata delavcev tekstilne industrije, danes popoldne pa se bodo na konferenci sestali delavci s področja vzgoje in izobraževanja. V četrtek bo sindikalna konferenca delavcev gostinstva in turizma, v petek pa sindikalna konferenca delavcev kovinske industrije. Na vseh konferencah bodo obravnavali poslovnik in gospodarska gibanja v občini v prvem polletju letos. Obravnavali bodo tudi delovni program in izvolili delegate za slovenski in jugoslovanski kongres sindikatov. A. Z. Radovljica Na zadji razširjeni seji izvršnega okoli 50 —srečaii že tretjič v Virmašah. Ob spomeniku padlim borcem iz Sv. Duha, Virmaš in okoliških krajev so se poklonili spominu padlih, moški pevski zbor iz Opat jega sela in pevski zbor KUD Ivan Cankar pa sta »apela nekaj partizanskih pesmi. Ooste iz Opat jega .sela so nato popeljali na ogled Kmetijskega posestva Škofja Loka in škofjeloškega muzeja, na Trati pa so jim priredili kosilo. L. M. Uspešna krvodajalska akcija na Jesenicah V dneh od !>. do 15. septembra je na Jesenicah potekala redna krvodajalska akcija, ki jo je organiziral občinski odbor RK. Tako kot vsako leto doslej je bila tudi letošnja krvodajalska akcija uspešna, saj je darovalo kri okoli 1500 občanov, sto občanov več kot lani. Največ krvodajalcev je bilo iz jeseniške Železarne, in sicer več kot polovica, svojo solidarnost pa so tudi letos izkazali nekateri zaposleni v drugih podjetjih, ki so se polnoštevilno odzvali akciji. Letos so delavci Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki so odvzemali kri, odklonili kar 137 prostovoljnih krvodajalcev. Akcija je pokazala, da se Veti lil) več občanov zaveda pomena te solidarnostne akcije, saj je bila letošnja krvodajalska akcija us|>ešnejša kot lanska in predlanska. I) S. Po temeljiti razpravi o programu dela, v kateri so največ govorili o organiziranju krajevne samouprave, o ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti, o solidarnostnih akcijah, o izobraževanju delegatov, o kadrovanju itd., so ta program dela občinske konference sprejeli in potrdili. Program je zelo dobro izdelan, saj med drugim postavlja tudi roke izvedbe posameznih nalog in konkretno opredeljuje naloge. Na seji so govorili tudi o statutu, o osnutku delovnega statuta Socialistične zveze, o katerem bodo razpravljale krajevne organizacije in člani. D. S. Škofja Loka Jutri popoldne ob 16. uri bo v Škofji Loki seja komisije za organiziranost :„ „„„.,„: tw /Si__: i___• : • i___i^ 9JML* Loki seja komisije za organiziranost ■»^^•^■■■■■i^^^^^H razvoj ZK. Člani komisije bodo razpravljali o pripravah statutarnega sklepa občinske organizacije ZK Škofja Loka. -jg Tržič Včeraj se je začel v Domu pod Stor-žičem tridnevni seminar za člane aktiva komunistov, neposrednih proizvajalcev pri občinski konferenci ZKS. Komunisti delavci so obravnavali Resolucijo 10. .kongresa ZKS, uresničevanje določil novih ustav, samoupravno delavsko kontrolo, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, osnove ekonomike ter oceno stabilizacijskih ukrepov v občini, republiki in federaciji. Na seminarju predavajo člani aktiva predavateljev pri Delavski univerzi Tržič. Značilnost seminarja je, da so predavanja na programu dopoldne, popoldne pa delajo seminaristi v skupinah. Po seminarju bo tudi sestanek aktiva neposrednih proizvajalcev. -jk Izkušnje za prihodnje delo Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki je bila minuli ponedeljek v Škofji Loki, so njegovi člani najprej spregovorili o vlogi družbenopolitičnega zbora v skupščinskem delu ter obravnavali poročilo o dosedanjem delu občinske skupščine. Menili so, da v občinskih statutih še vedno niso dovolj precizirane pristojnosti občinskega družbenopolitičnega zbora. Večina skupščin v SR Sloveniji je namreč opazila, da se le-ta preveč obremenjuje z vprašanji, ki ne sodijo v njegovo delovno področje in pristojnost. Isto- ■ časno so se pojavljale tendence, da bi bil ta zbor nekak splošen politični zbor, ki bi enakopravno soodločal z drugima dvema zboroma pravzaprav o vsaki stvari. Če bi nadaljevali tako prakso, bi to nedvomno šlo na škodo ustavno opredeljene vloge družbenopolitičnega zbora. Nikakor pa to ne pomeni, da 21-članska loška skupina tega zbora ne bi mogla razpravljati, zavzemati stališč in dajati predlogov tudi o zadevah, kjer ne sodeluje direktno pri odločanju. O tem, kakšne naj bi bile pristojnosti zbora, se bo najbrž povsem razjasnilo šele v« prihodnjem delu. Dosedanje izkušnje so pokazale predvsem dve osnovni široki nalogi družbenopolitičnega zbora. To sta: sodelovati pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema in socialistične samoupravne usmeritve ter zagotavljanje idejno politične enotnosti družbenopolitičnih organizacij v skupni delegaciji SZDL. To pomeni, da se enotna stališča družbenopolitičnih organizacij prenašajo v skupščino, delegatom vseh treh zborov, in obratno. Le dobri in stalni stiki na teh relacijah bodo zagotovili uspešen delegatski sistem. Odgovornost družbenopolitičnega zbora mora seči tako daleč, da to ne bo samo zbor, ki daje svoja stališča, ampak bo tudi pobudnik za obravnavo posameznih vprašanj-. Člani zbora so dolžni dajati pobude. Osnovna stališča in smeri razprave. V nadaljevanju so se člani izvršnega odbora v celoti strinjali z osnutkom statuta republiške ter z osnutki statutov krajevnih organizacij SZDL. Ko so spregovorili o osnutku programa družbenega izobraževanja in usposabljanja delegatov, delegacij in političnih delavcev v socialistični zvezi, so menili, da je treba tem vprašanjem v prihodnje posvetiti veliko pozornosti. Že v kratkem bodo za vodje delegacij v popoldanskem času pripravili seminarje, kasneje pa bodo najbrž po vseh večjih krajih v "bčini pripravljena predavanja z, razširjeno tetnatiko še za vse ostale delegate. Nekatere krajevne skupnosti v občini se bodo že v kratkem med seboj združile. Člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka so pri tem ugotovili, da je mnogo prevez skupnosti v občini ne-delavnib, celo skrajno pasivnih. Pri tem računajo, da bodo večje bolj delavne. Kot vse kaže, poteka proces združevanja manjših krajevnih skupnosti z večjimi v občini dosti hitreje v Selški, kot v Poljanski dolini. Skoraj v vseh skupnostih so osnutki statutov že izdelani in vse kaže, da bodo občani o njih spregovorili v kratkem. J. Govekar Skrb za najmlajše V Jugoslaviji bomo od 7. do 13. oktobra že osemnajstič praznovali teden otroka. Po posameznih gorenjskih občinah so te dni priprave na ta dogodek v polnem teku. V petek so se tudi v Škofji Loki zbrali na posvet predstavniki občinske zveze prijateljev mladine, konference za družbeno aktivnost žensk in družbenopolitičnih organizacij. Navzoči so želeli ugotoviti, kakšno je stanje na področju vzgoje in zaščite otrok v škofjeloški občini. Letošnje praznovanje naj ne bi imelo le svečanega obeležja, ampak tudi in predvsem delovni značaj. Vsejugoslo-vansko geslo ob letošnjem tednu otroka je: »Vsaki občini — pionirski dom, vsaki krajevni skupnosti — pionirski klub!« To je trenutno, seveda, neizvedljivo, i/, mota pa veje misel, da bo skrbi za najmlajše državljane v prihodnje treba posvetiti izredno veliko pozornosti. Še posebno, če vemo, da je v večini slovenskih občin več kot petdeset odstotkov zaposlenih žensk. To skoraj v celoti velja /a gorenjsko regijo. Zato bodo le- tošnje manifestacije v drugem tednu oktobra v naši republiki potekale ob misli, da bo treba v prihodnje pridobiti za otroke čimveč prostora, poskrbeti za še večje izobraževanje prosvetnih delavcev ter razširjati družbeno vzgojo najmlajših. Navzoči so na petkovi seji najprej spregovorili o vprašanjih zdravstvenega varstva otrok v občini. Menili so, da le-to št' zdaleč ni zadovoljivo. Za skoraj četrtino prebivalcev, toliko je otrok v občini, predšolskih otrok je okrog 3500, šolskih pa 1500, deluje v Škofji Loki en sam otroški dispanzer in še ta v docela neustreznih prostorih. V isto čakalnico prihajajo na kontrole in preglede zdravi in bolni otroci. sKn sam zdravnik je lani pregledal prek 10.000 malčkov, večinoma bolnih, kar je daleč nad republiškim povprečjem. Starši prihajajo v dispanzer tudi po več deset kilometrov daleč. Zdravstveni delavci opažajo, da je v občini izredno velijto otrok s slabo telesno držo, /obno gnilobo, ledvičnimi boleznimi, pa tudi podhranjenost ni ravno redek primer. Nato so prisotni menili, da je za tako stanje v veliki meri krivo pomanjkanje športnih objektov v občini. Na celotnem področju z izjemo Trans-turistovega »mini« kopališča v hotelu ni niti enega bazena, telovadnice, kolikor jih je, pa so zasedene od jutra do večera. Obenem so se zavzeli, da bodo prav ob tednu otroka skušali čimbolj poskrbeti tudi za kmečkega otroka. S tako prakso pa nameravajo v bodoče tudi nadaljevati. Ob koncu so sklenili, da bodo prav v tednu otroka sklicali poseben problemski posvet, na katerem hodo v širšem krogu /. vsemi zainteresiranimi spregovorili o bodočem delu pri vzgoji in zaščiti najmlajših. Na posvetu bo ustanovljen tudi poseben organ, ki bo poskrbel za izvedbo vseh sklepov, kasneje pa bodo naloge na svoja ramena prevzele krajevne skupnosti. Prav tako so že poslali vsem šolam, vzgojno varstvenim in drugim ustanovam v občini dopise, s katerimi le-te spodbujajo, da bodo ob praznovanju tedna otroka pripravili proslave. -I. (lovekar Družbeno samozaščito uveljaviti v praksi S sprejetjem zvezne in republiške ustave je družbena samozaščita dobila tudi formalno zakonsko potrditev — Nekatere organizacije združenega dela v škofjeloški občini kažejo do družbene samozaščite in vprašanj zavarovanja družbenega premoženja preveč pasiven odnos — Ugotovljene so bile mnoge nepravilnosti pri zavarovanju objektov, hranjenju in prenašanju denarja na pošto ali v banko Pred štirimi leti je republiška skupščina sprejela sklepe in priporočila s področja družbene samozaščite, kasneje pa še zvezUa skupščina resolucijo o samozaščiti. Oba akta teh najvišjih samoupravnih teles sta imela namen in cilj, da bi družbena samozaščita, kot najširši obrambni sistem naše samoupravne socialistične družbe, ki organizirano brani svoje interese in zagotavlja demokratični razvoj samoupravnega sistema, kot samoupravna institucija zaživela v praksi in prodrla v zavest slehernega občana. S sprejetjem republiške ustave in ustave SFRJ je le-ta dobila tudi formalno zakonsko potrditev, saj sta ji obe ustavi posvetili posebno poglavje. Ustrezno mesto dobiva družbena samozaščita tudi v občinskih statutih, prav zdaj pa je v teku razprava, kako naj jo opredelijo statuti krajevnih skupnosti. Razprave o družbeni samozaščiti v škofjeloški občini so se začele najprej v organizacijah SZDL in sindikatih, nadaljevale pa v.skupščini občine ter njenem svetu za splošne in notranje zadeve. Materiale o tej problematiki so občinski skupščini •n drugim forumom posredovali škofjeloška postaja milice, UJV Kranj ln druge strokovne službe. Ti posveti s9 izoblikovali sklepe in priporočila, ki jih je kasneje sprejela občinska skupščina in jih posredovala vsem organizacijam SZDL, samoupravnim organom v delovnih in drugih organizacijah, krajevnim skupnostim, odborom za SLO, društvom, šolam in drugim institucijam v občini. Obenem so bile zadolžene posebne strokovne službe, da v okviru svojih zakonskih pooblastil spremljajo in ugotavljajo, kako se ta priporočila in sklepi uresničujejo. Posebna pomoč za delavce z nizkimi družinskimi prejemki Sindikalna organizacija v kranjski Savi je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju pripravila več oblik pomoči za delavce z najnižjimi osebnimi prejemki. Za akcijo so se Odločili, da bi ublažili posledice velike podražitve nekaterih najvažnejših živil v zadnjih nekaj mesecih. Pridružili so se pobudi Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. Delavcem, ki prejemajo nizka nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni, bodo pomagali tako, da bodo pri nadomestilu do 1500 din dodali za vsak dan bolezni 15 din, pri nadomestilu do '2000 din pa 10 din na dan in pri nadomestilu 2.r)()() dinarjev po 8 dinarjev na dan. Posebno pomoč so predvideli za delavce z nizkimi prejemki na družinskega člana. Dohodek bodo preverjali s potrdili delovnih organizacij, \ karerih so zaposleni možje, žene ali otroci delavcev v Savi. Pri dohodku do H00 din pomoč znaša 100 din, pri dohodku pod 1000 din 300 din. in dohodku od 1000 do 1200 dinarjev na družinskega člana 200 dinarjev mesečno. To obliko pomoči bodo predvidoma izplačevali do konca leta, ko pripravljajo nove, bolj stalne oblike. Za 61 delavcev z najnižjimi prejemki na družinskega člana pa so odobrili tudi pomoč za nakup šolskih potrebščin. Za 11") šoloobveznih otrok so prejeli no 200 dinarjev pomoči. I družbenopolitične organizacije so i udi predlagale, da bi socialno ogroženim članom pomagale pri nakupu ozimnic«' s posebnimi paketi ozimnice. Niso se pa ogreli za skupne nakupe krompirja, jabolk in drugih živil za stalno zalogo. Dosedanje izkušnje jim namreč kažejo, da zaradi skupinskih nakupov cene niso nižje. L. B. Oddelek za notranje zadeve pri skupščini občine .Škofja Loka je lani poslal vsem organizacijam združenega dela poseben vprašalnik, ki je vseboval nekaj pomembnejših vprašanj o organizaciji in izvajanju nalog s področja družbene samozaščite. Od triintrideset zaprošenih organizacij jih je poročila poslalo le triindvajset. Anketa je pokazala, da je področje družbene samozaščite v delovnih organizacijah še dokaj nov pojem, ki ga še niso dojele v pravem pomenu. V večini primerov se jo obravnava preveč na splošno. Podjetja kaj po membnejšega na tem področju še niso storila. V glavnem so bili pod-vzeti le določeni ukrepi za varnost objektov in družbenega premoženja. Nekoliko več so na področju samozaščite napravile le večje delovne organizacije, ki so nekatere določbe o tem že vnesle v statute in druge samoupravne akte. Programa aktivnosti razvoja in . krepitve družbene samozaščite z jasno opredeljeno vlogo, pravicami in dolžnostmi nosilcev nalog na tem področju pa še ni sprejela nobena organizacija. Precej poudarka je bilo danega vzgoji in izobraževanju kadrov, predvsem novo sprejetih delavcev. Izobraževalni program je zajemal vprašanja civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora, ne pa tudi družbene samozaščite kot specifične problematike. V večini delovnih organizacij je že ustanovljena delavska kontrola. Zal pa še ni natančnih podatkov o uspešnosti te institucije, ker je šele v razvoju in tudi njena vloga še ni točno opredeljena. Zavarovanje objektov in sredstev družbenega premoženja v občini je urejeno zelo različno. /Vse premalo organizacij se poslužuje uslug specializiranega podjetja »Varnost« iz Ljubljane, ki se je izkazalo kot zelo uspešno. Po drugi strani pa tisti, ki se pogodbeno vežejo s to ustanovo, premalo napravijo za izboljšanje zavarovanja. Občasne kontrole delavcev postaje milice Škofja Loka in UJV Kranj so pokazale mnoge pomanjkljivosti in nepravilnosti. Več pregledanih objektov je bilo slabo zavarovanih proti morebitnim vlomom — slabo zavarovana okna, neustrezne ključavnice, nerazsvetljenost lokala itd. Večje trgovine bi se lahko posluževale alarmnih naprav. Druga pogosta nepravilnost je hramba ključev. Ključe glavnih blagajn poslovodje ne nosijo domov, ampak jih polagajo na skrita mesta, kar je izredno tvegano. Najpogostejše so kršitve, ko trgovci puščajo v blagajnah prek noči večje zneske denarja, kot to dovoljujejo predpisi. Nekateri nosijo denar celo domov. Problem predstavlja tudi prenos denarja v banko ali na pošto ter obratno. Večje vsote denarja prenašajo posamezniki brez spremstva vidno v rokah, kasetah, vrečkah . . . Služba milice večkrat nudi spremstvo pri prenosu denarja, ne pa stalno. Podjetja so bila na malomarnost opozorjena, vendar ni dosti pomagalo. Zato bo treba prenose denarja občasno kontrolirati in zoper odgovorne ukrepati. Pristojna strokovna služba občinske skupščine bo skupno s postajo milice Škofja Loka pripravila že v kratkem strokovni posvet s predstavniki delovnih in drugih organizacij o družbeni samozaščiti, občinska skupščina pa bo vsem priporočila, naj v statute vnesejo čim bolj konkretne določbe o družbeni samozaščiti, ki bodo vsebovale tudi delavsko kontrolo. J. Govekar Lesno industrijsko podjetje Bled — obrat Tomaž Godec in Gozdno gospodarstvo Bled gradita v Bohinjski Bistrici novo lupilnico oziroma obrat za obdelavo lesa ter skladišče. Z deli so začeli maja letos, proizvodnja v novem obratu pa bo stekla konec leta. Gradnja nove lupilnice bo veljala prek 20 milijonov novih dinarjev in bo vsako podjetje prispevalo polovico. Izvajalec del pa je Gradbeno podjetje Bohinjska Bistrica. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Cestno podjetje iz Kranja je minuli teden asfaltiralo skladišče Gozdnega gospodarstva Bled —gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. Gozdno gospodarstvo bo imelo na okrog 6000 kvadratnih metrih površine skladišče za droben les in drva, izdelovali pa bodo tudi tramiče. Celotna investicija bo veljala okrog 2 milijona dinarjev. — A. Z. — Foto: F. Perdan Primer Kuratove ulice na Kokrici se premika z mrtve točke Zemeljsko skrivnost bi morali razvozljati že prej! Zemeljski udori na Kuratovi ulici in glavne hibe kanalizacije bodo odpravljene do konca letošnjega oktobra — Osnova ugotovitve izvedencev Zavoda za raziskavo materiala — Zakaj projektantje, graditelji in investitorji na muhasto zemljišče že prej niso bili pozorni? O zboru stanovalcev Kuratove ulice na Kokrici,* nezadovoljstvu zaradi pogostega ugrezanja zemlje (slišati je, da je bilo nekdaj tod smetišče) in neustrezne kanalizacije, ter zahtevah, naj Jelovica iz Škofje Loke, Projekt iz Kranja in inšpekcijske službe kranjske občine »store svoje« in preprečijo nadaljnje ugre-zanje zemlje in popravijo kanalizacijo, smo obširneje pisali v Glasu dne 6. septembra letos! Isvsc,, Splošna vodna k™ skupnost Gorenjske Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. projektanta - hidrotehnika 2. KV avtomehanika Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu v delovni organizaciji za nedoločen čas izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeli morajo II. st. PAOG — hidrotehnične smeri z delovnimi izkušn jami. Poseben pogoj za sprejem na delo je tudi 3-mesečno poskusno delo. pod 2.: imeti morajo poklicno šolo av tomehanične stroke s prakso na popravilih gradbenih strojev ter po možnosti šoferski izpit. Poseben pogoj za sprejem na delo je tudi I-mesečno poskusno delo. Stanovanje družinsko ali samsko zaenkrat ni na voljo. Prijave s priloženim življenjepisom in dokazilom o strokovnosti pošljite najkasneje v 15 dneh po objavi. Kaže, da zahteve prebivalcev Kuratove ulice le niso bile »bob ob steno« in da očitki, ki so leteli predvsem na Jelovico in na Projekt, niso našli gluhih ušes! Predstavniki Jelovice so pretekli teden povedali, da bodo udori do konca letošnjega oktobra sanirani in nevarnosti za stanovalce, posebno otroke, odstranjene. Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane bo pripravil analizo zemljišča in predlog ukrepov za celovito in vsestransko usposobitev kanalizacije za funkcijo, ki jo naprava ima. Beseda strokovnjakov in izvedencev bo (xlločila, zakaj in do kakšne mere bremeni prizadete krivda, zakaj je kanalizacija takšna kot je itd. Temu primerna bo razdelitev stroškov sanacije. Če bodo strokovne ocene pokazale tudi krivdo raznih družbenih in zasebnih graditeljev kanalizacije, jih soudeležba pri pokrivanju stroškov sanacije ne bo obšla. Namreč, okrog 1600 metrov kanalizacijskega omrežja v Kuratovi ulici so zgradili graditelji in lastniki stanovanjskih montažnih hiš. Le glavni zbiralni kanalizacijski vod je gradil kranjski Projekt. Jelovica, ki je skupaj s Projektom na najbolj izpostavljenem mestu zatožne klopi, si bo prizadevala, da bo kanalizacija sanirana in potem strokovno pregledana, ocenjena in tehnično prevzeta! Dosedanje razprave in ocene so razkrile še druge plati položaja na Kuratovi ulici. Vrsto vprašanj so načeli predstavniki -Jelovice, Projekta in občinske skupščine Kranj na skupnih sestankih. Ugotovili so in to so potrdili tudi na Zavodu za raziskavo materiala, da zemljišče na Kuratovi ulici ni trdno in stanovitno in da sestava tal ni najboljša. Pojavljajo se »zemeljske kaverne«. Dodatni nadlogi pa sta odpadna in meteorska voda, ki je glede na gostoto naselja ne manjka. Vendar, pravijo, udori stanovalcev ne bodo več nadlegovali, ker se je zemljišče v tolikih letih že umirilo. Osnovna vprašanja, ki jih ob ocenjevanju razmer na Kuratovi ulici ne kaže prezreli, ostajajo. Zakaj je projektantska organizacija dovolila gradnjo na takem zemljišču? Zakaj skupščina občine Kranj, ki je izdala gradbena in lokacijska dovoljenja, ni opozorila investitorja na slabo sestavo tal, na kar so menda nekateri, sicer gradbeni in urbanistični laiki, opozarjali? Zakaj je Projekt gradil na takem zemljišču in zakaj je Jelovica, ki je opravljala tudi gradbeni nadzor, investirala v gradnjo in urejanje naselja? In končno. Zakaj je izdala občina stanovalcem— graditeljem hiš uporabna dovoljenja, če kanalizacija še ni tehnično prevzeta in zakaj na Kuratovi ulici že plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča, če le-to še ni urejeno kot bi sicer moralo biti? . . . Na dlani je, da bi morali biti odgovori na omenjena vprašanja, zastavljena sicer pozno na srečarjih predstavnikov Jelovice, Projekta in občine Kranj, znani že pred zasaditvijo prve lopaje na zemljišču na Kokrici. Vendar je danes pomembno predvsem razmere na Kuratovi ulici pravično urediti in tako spraviti vprašanje z dnevnega reda! J. Košnjek Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. %ji m# jMk cialni puhalnik z zmogljivostjo 6—8 ton/h. Še kratek denarni prikaz smotrnosti skupne nabave strojev. Če vzamemo primer, da 5 kmetov skupaj kupi silokombajn, bo prispeval vsak približno 70(K) din in po petih letih, ko bo stroj iztrošen, še 7000 din, torej skupaj 14.000 din. Drugi kmetovalec, ki pa kupi sam silokombajn plača zani 35.000 din, čez 10 let pa bo stroj tudi že neuporaben, ker bo tehnično zastarel. Ta račun nam tudi pokaže enega od načinov, kako zmanjšati proizvodne stroške in s tem povečati dohodek, ker tako radi potarnamo, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke. Kmetijska zadruga Naklo Kmetijska pospeševalna služba: Viktor Krelih, ing. agr. darskega območja obiskalo tovarno Gorenje v Velenju in Savinjsko dolino, da je 45 kmetov odšlo na kmetijski sejem v Ried v Avstriji, da so radovljiški in jeseniški kmetje obiskali pašnike na Tolminskem ter prikaz sodobnega dela v gozdu, ki je bil v gozdovih Pohorja. J. Košnjek Živinorejski sloves se vrača na Gorenjsko Razstava živine v Žabnici je pokazala, da na Gorenjskem uspešno zamenjujejo cikasto pasmo z živalmi svetlo-lis as te in črno-bele pasme Svet osnovne šole Predoslje proda naslednja osnovna sredstva: 1. ogrodje za zidani štedilnik 2. pomivalno miZO —— primerna za gostinske lokale. Zamenjava cikaste govedi na Gorenjskem z lisasto in črno-belo vsaj v začetku ni bila lahka, temveč je bila proces, spremljan z odpori in nezaupanjem. Zamenjava je namreč načela gorenjsko živinorejsko tradicijo ter tipično rejsko pokrajino za plemensko živino spremenila v uvoznika govedi. Dobro organizirana osemenjevalna služba in spodbudni prirasti novih pasem so zamenjavo pospešili! Leta 1968 je bilo na Gorenjskem še 71 odstotkov krav cikaste pasme in le 29 odstotkov krav križank in lisaste pasme. Lani je hira slika obratna. V gorenjski živinorejski čredi je bilo le 17 odstotkov cik, Tičeve domačije v dobrih 1000 metrov visokih Potarjih nad Lomom pod Storžičem, ki je od Tržiča oddaljena dobrih 7 kilometrov, ne poznajo le Tržičani, temveč zahajajo radi v ta del tržiške občine tudi ljudje iz drugih, tudi oddaljenejših krajev. Pri Tiču so imeli včasih planinsko zavetišče in zaradi tega poznajo prijazno lomsko kmetijo številni planinci, zadnjih nekaj let pa so Tičevi kmetijsko dejavnost dopolnili z gostinsko. Gospodar -Joža Meglic in žena Marička, hčerki Mojca in Jana in mama Ivana ter očim Aleš so spoznali, da jim srednje velika kmetija sama ne more dati dovolj dohodka in da je nujna dopolnilna dejavnost — gostinstvo in kmečki turizem. Tako visoko gori veliko poljščin niti ne gojijo ne. Krompir še najbolje obrodi, sicer pa se splača ukvarjati z živinorejo. Mleko predelajo doma in ga surovega ali predelanega v sir, maslo in masovnek ponudijo gostom. Nekaj dohodka da tudi les. »Vendar je prepoceni,« pripoveduje gospodar Jože Meglic. »Razlika med desko in hlodom je prevelika. Če bi se zmanjšala, bi se ustavila marsikatera žaga na črno .. .« V višjih predelih je življenje težje kot v dolini. V dolini se z manj dela več pridela, pri nas pa je obratno. Vendar smo s sedanjimi razmerami zadovoljni. Seveda, treba pa je varčevati, poudarjajo Megličevi. Stroje, kijih lahko uporabljamo, imamo. Pri nakupu traktorja nam je s posojilom pomagalo Gozdno gospodarstvo Kranj. Sicer pa je še veliko ročnega dela, saj večkrat delamo v pogojih, koje tudi stroj nemočen. Tekst in foto: J. Košnjek kar 52 odstotkov pa križank in 25 odstotkov krav lisaste pasme. Razen tega so se na družbenih posestvih in večjih specializiranih ter preusmerjenih kmetijah začele pojavljati črno-bele krave frizijske pasme! Pasemska zamenjava ni prinesla le večjega prirasta goveje živine, temveč je dvignila mlečno proizvodnjo. Leta 1968 so gorenjski kmetovalci in družbeni obrati prodali 4,700.000 litrov mleka, lani pa že 15,600.000 litrov. Čeprav zamenjava še ni končana, Gorenjska že pridobiva sloves najboljšega rejca plemenske govedi svetlolisaste in črno-bele pasme in se »poslavlja« od uvoza kvalitetne plemenske živine, ki je bil ob prvih korakih pasemske zamenjave nujen-To se je pokazalo na nedavni živinorejski razstavi v Zabnici, kjer so rejci pokazali toliko visoko kvalitetnih krav, telic in prvesnic svetlolisaste in črno-bele pasme, da jim zlahka zavida sleherni domač ah tuj rejec. Zabniška razstava je obenem potrdila, da je usmeritev gorenjske živinoreje pravilna in da dobivata novi pasmi zaupanje tudi tam, kjer je bila nekdaj navezanost na cikasto govedo velika (gorski in višjeležeči predeli). Zaradi sestave gorenjskega prebivalstva, kmečkega je povprečno le še 9 odstotkov, in zemljiških razmer, je usmeritev na živinorejo povsem utemeljena. Gorenjska lahko postane izvoznik kvalitetne plemenske živine, hkrati pa zagotovi sebi dovolj -mesa in mleka, kar je nadvse pomembno ob napovedih, da utegne postati borba za brano izredno trda. Teženj po samoprehranjevanju ne kaže zametovati, prav tako pa je treba pospešiti združevanje in sodelovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov. To je- in bo tudi ena od nalog nove skupščine gorenjskih občin. Zanimivi so gorenjski zemljiški podatki. Naša pokrajina meri 213.500 hektarjev. 55 odstotkov je gozdov, 13 odstotkov nerodovitnih površin in 32 odstotkov kmetijskih površin. 70 odstotkov le-teh je pod travno rušo. Ob upoštevanju, da klima in nadmorska višina nista najbolj primerni za zahtevnejše poljščine, velike izbire torej ni. .. J. Košnjek PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE • TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. \ Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula * P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Kaj prinaša »civilizacijski stres« ? Perspektive samotnih gorskih vasic in odročnih zaselkdv, ki se malone čez noč znajdejo v vrtincu turističnega vrenja, niso zmeraj samo svetle Besedica »stres« postaja zadnja leta vedno bolj popularna. Uporabljajo jo predvsem v medicinskih krogih, označevala pa naj bi notranji nemir oziroma niz zapletenih psihofizičnih reakcij, ki se prožijo v ljudeh, izpostavljenih najrazličnejšim pritiskom, živčnim obremenitvam, dinamičnim zaokretom v vsakdanjem življenju, presenečenjem 1n impresivnim dogodkom. Strese lahko povzroči izbruh veselja ob napredovanju v službi, žalost spričo smrti ožjega sorodnika, huda jeza, strah itd. Tipična stresna dejavnika sta nadalje menjava zaposlitve, ločitev ali preselitev v novo stanovanje, v nov kraj, v novo okolje. Od posameznika je odvisno, koliko nevarnih vzburjenj prenese in kje so meje, prek katerih ne sme iti, če želi ostati zdrav in duševno čvrst, stabilen. »PIŠ NAPREDKA« Ob vsem naštetem ni čudno, da Pojem stresa zmeraj pogosteje srečujemo tudi v drugačnih zvezah, pri raziskovanju socioloških, ekonomskih in migracijskih gibanj. Družboslovcem je pomagal poimenovati procese, ki so v marsičem podobni zagonetnim pojavom v telesu sodobnega človeka. In prav o takšnih procesih bi radi spregovorili v pričujočem prispevku. Snov zanj smo dobili na nedavni seji upravnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka (njegov predsednik je Zdravko Krvina), čigar razširjeni in izpopolnjeni delovni program navidezno krepko prerašča pristojnosti klasič- nih tovrstnih institucij. A samo navidezno, kajti muzealci že zdavnaj niso več izključno kronisti in analitiki minulih dob in kultur. So aktivni sokreatorji sedanjosti ter vztrajni varuhi zunanjih značajskih potez naroda in dežele, potez, ki jih strahoviti tempo gospodarskega razvoja grozi zabrisati in zmaličiti. Je torej čudno, če budno spremljajo načrte za »turistifikacijo« ožjega in širšega aaledja Selške doline? Seveda ne. Projekti kot sta zimski športni center Soriška planina ter odprtje nacionalnega parka Ratito-vec bodo namreč do temeljev preobrazili nrav čudovitega visokogorskega sveta na južnem obrobju Julijskih Alp, kamor vplivi supercivi-lizacije doslej skoraj niso segli. Popolnoma jasno je, da se vasem, razmetanim po okoliških vzpetinah in slemenih, vasem kot so Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo, Torka, Ravne, Prtovč, Podlonk itd., obetajo korenite spremembe. Cez noč naj bi preskočile v 20. stoletje, čez noč bo ustaljeni kmečki ritem, pogojen z menjavanjem letnih časov, porušen, razdejan, odpravljen. »Piš napredka«, je nekdo posrečeno krstil pretrese, ki so ponavadi posledica ureditve sodobnih cestnih povezav z dolino, navala smučarjev, izletnikov in letoviščarjev, izbruha potrošniške mrzlice ter pospešenega dotoka kapitala. Gre za sicer zelo obetavne premike, katerih glavna pozitivna plat je zavrtje žalostenga »umiranja« hribovskih naselij, propadanja nekoč trdnih posestev, odseljevanja mladih v urbana središča in staranja populacijske strukture prebivalstva. Izbruh turistične mrzlice mahoma odpre domačinom možnosti dodat- Ljudem bi morali razložiti pomen in vrednost ljudske arhitekture. Martinovi ,J Dolenjih Ravneh so pri modernizaciji hiše za potrebe kmečkega turizma uPoštevati nasvete varstvenikov. — Foto: F. Perdan Pred začetkdhi glavne letošnje turistične sezone je podjetje Hotel Lev Ljub-Oana, ki ima že tri leta v svoji oskrbi Dom Savica v Bohinju, zraven doma Ur('dilo novo restavracijo in moderniziralo kuhinjo. Restavracija ima 60 sedežev, v kuhinji pa lahko pripravijo 100 do 150 kosil. Poslovodja v domu — rranc Erlah iz Srednje vasi v Bohinju pravi, da se v domu vsako leto ustavi okrog 80.000 obiskovalcev slapa Savica. Ker se prenekateri radi tudi malo Pokrepča/o, so se odločili za izgradjo restavracije in modernizacijo kuhinje. ^Težava je le, da cesta proti slapu Savica oziroma do doma ni asfaltirana,« Pravi Franc Erlah. »Včasih pride na dan semkaj tudi 20 ali več avtobusov in gorje, če kakšen teden ni dežja. Prah se kar vali iz doline. Vzdrževanje in l^('janje tega 4 kilometre dolgega odseka ceste spada v pristojnost repuhli-s'tega cestnega sklada. Prav škoda je, da so to cesto tako rekoč odpisali, saj *9 tudi hkrati vhod v Triglavski narodni park.« Na sliki: Dom Savica z novo '''stavracijo. Gradnja in modernizacija kuhinje je veljala okrog 600.000 di-carjev Zdaj pa bodo uredili še lovsko sobo. — A. Ž. — Foto: F. Perdan nega zaslužka in jim omogoči, da prejšnje skromne vire dohodkov okrepijo z bolj donosnimi dejavnostmi. Vsak krompir, vsak liter mleka, vsak kos slanine ali lonec zaseke predstavlja iskano prodajno blago, vsaka postelja pa dobrodošel objekt gostinske ponudbe. »Stres vasi« bi temu vrenju dejali družboslovci, stres, kakršnega so petnajst, dvajset let nazaj prestajala številna zakotna ribiška gnezda vzdolž jadranske obale, zdaj nepogrešljivi členi istrske in dalmatinske riviere. KAM PO NASVET? Stres v opisanem smislu besede ni — površno vzeto — nikakršno zlo, zlasti če prinaša izključno koristi, če sproži renesanso, če vrne določenemu območju izgubljeno »mladost« in mu omogoči nesluteno rast. Vendar pri slikanju rožnate vizije prihodnosti ne smemo pozabiti upoštevati morebitnih kvarnih stranskih učinkov, ki se ob seznamu prednosti resda zdijo nebistveni, a bi v praksi utegnili povzročiti pravcato katastrofo. V mislih imamo osveščenost domačinov. Osnutki in okvirne študije ji ne posvečajo niti kanca pozornosti, dasi — kar zadeva vprašanje sredstev — sodi čisto na rep stroškovnika. Član UO Muzejskega društva, restavrator Milan Železnik in predsednik Zdravko Krvina sta v razpravi večkrat opozorila, da je deviško loško zaledje, posebno višinski predeli, ena sama zakladnica etnografskih dragotin, ena sama neizmerno bogata galerija, polna pričevanj o izostrenem estetskem okusu naših prednikov, polna kozolcev, s skriljem kritih streh, lesenih rebrastih stropov, črnih kuhinj, težkih hrastovih vrat, kamnitih preklad, značilnih zamreženih oken, balkonov in obokanih »kevdrov«. »Lastnikom bi morali nadrobno raztolmačiti pomen in vrednost ljudske arhitekture,« meni Zeleznik. »Čeprav so dostikrat mnogo bolj razgledani kot bi pričakovali, bodo v primeru adaptacije stanovanjskih poslopij, ki je nujna spremljevalka preusmerjanja v turizem, potrebovali strokovno pomoč. Iz izkušenj vem, da bi rade volje upoštevali nasvete varstvenikov, toda ponavadi jim ni znano, kam stopiti, na čigav naslov se obrniti...« Prenagljeni zidarski posegi so v preteklosti skvarili že celo vrsto vasi, neposnemljivih biserov tradicionalnega ljudskega gradbeništva. Navzlic zakonom in predpisom je romalo v odpad nešteto železnih »gavter«, mojstrovin umetnega ko-vaštva, nešteto klesanih vhodnih portalov je izginilo, zalitih v betonske stebre in plošče, nič koliko opečnatih veznih tlakov so vrgli ven, hoteč napraviti prostor vinas ploščam ali toplemu podu. Nepouče-nost in naivna privrženost »modernemu« sta slabo dopolnilo naglega naraščanja kupne moči podežela-nov, ki v masivnih, rezljanih omarah dedov in v sajastih ognjiščih prababic vidijo simbole zaostalosti, revščine, bede. ŠAKALI PRIHAJAJO! Da, naivnost je ovira, katere uničujoči sadovi odgovornim naga-njajo strah v kosti. Bodo u meli preprečiti vsaj drug njen spremljevalni pojav, bodo mogli zaustaviti drugega osovraženega sopotnika razvoja občutljivih selških hribov — tatvine starin? Podstrešja in skednji mogočnih stoletnih stavb, stisnjenih v zavetja gričev, zagotovo skrivajo gomile zaprašenih ročnih statev, kolovratov, nabožnih kipcev, ikon, slik na valjano steklo, okovanih skrinj, javorjevih miz, grobo tkanih preprog in gobelinov, lesenih stenskih ur in sploh predmetov, ki v prosti prodaji dosegajo visoke cene. Zločin je šte-diti s časom in trudom, vloženim v prosvetljevanje gospodarjev, potencialnih tarč petičnih obiskovalcev, zmeraj pripravljenih, da sežejo v nabasane žepe ter plačajo deset, dvajset, petdeset jurčkov za »tisto šaro z vaše šupe«. Plat zvona nikakor ni pretiran, opozarjajo škofjeloški muzealci. Popustljivost in ležernost sta tvegana reč, kar dokazuje nedavno razkrinkanje kozjanskih roparjev: nekaj »ekspertov«, ki so prišli »pomagat« nesrečnim žrtvam potresa, je mimogrede »ugotovilo«, da po kotih razmajanih hiš leži dosti privlačne krame. Ponašali so jo in odpeljali. Zastonj je bila, kajpak, saj v preobilici resnejših skrbi nihče ni posvaril domačine pred možnostjo prihoda »starinarskih šakalov«, okravatanih mrhovinarjev sodobnosti. I.Guzelj Na cesti Bled—Bohinj v Soteski so že lep čas ustavljena dela. Približno kilometer dolg makadamski cestni odsek je prava nadloga za tiste, ki se vsak dan vozijo iz Bohinja in nazaj, in za številne turiste. Bohinjci pravijo, da se je poleti med glavno sezono prenekateri turist raje obrnil, kot da bi šel naprej v Bohinj. Zdaj se sprašujejo, kdaj bo končno ta cesta gotova. Nekateri menijo, da bi že zdavnaj lahko položili asfalt na dobršen del tega odseka, pri spornem opornem zidu pa bi cestišče vsaj malo bolje vzdrževali. Kaj več kot to, da so dela zaradi opornega zidu, ki se je nagnil nad železniško progo, tudi mi nismo mogli izvedeti. Upajmo, da se bo Bohinjcem kmalu uresničila želja, da bo ta odsek končno urejen. — Sicer pa v Bohinju pravijo, da bi bil že zadnji čas, da bi končno uredili tudi priključek na cesto Bitnje—Jereka in položili asfalt na odsek ceste od Zlatoroga do Savice. »Nesmiselno je, da se pogovarjamo o turizmu, da delamo takšne in drugačne načrte, da vabimo obiskovalce v Triglavski narodni park in v Bohinj nasploh, če imamo tako nemogoče ceste,« pravijo. No, kar zadeva ceste, imajo res prav! (Na sliki: Takole je videti odsek ceste Bled—Bohinj v Soteski) — A. Z. — Foto: Perdan Štiridesetletnici naproti Gorenjska predilnica iz Škofje Loke bo letos praznovala 40. obletnico ustanovitve — sporazum o združitvi s sorodnimi delovnimi organizacijami — težave zaradi naraščanja cen surovin — prihodnje leto tovarna do kraja modernizirana v Pred kratkim so delavci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke proslavili dan kolektiva, prihodnji mesec pa bodo štiridesetletnico tovarne. Ob dnevu kolektiva so med drugim sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela s štirimi slovenskimi tekstilnimi podjetji. V novem združenem podjetju bodo tudi Jugo-tekstil Ljubljana, Bombažna predilnica Tržič, Tekstina Ajdovščina in Tekstilindus Kranj. Njihov skupni dohodek je lani dosegel 3360 milijonov dolarjev. Zaposlujejo pa približno 6600 delavcev. Na zboru, ki so ga ob tej priložnosti imeli v kinu Sora, so se člani kolektiva seznanili tudi z letošnjimi poslovnimi uspehi. Za prvo polletje so na poslovni uspeh imela velik vpliv gibanja cen na svetovnem trgu. Gorenjska predilnica je namreč skoraj povsem odvisna od uvoza surovin. Akrili in poliestri so se podražili za polovico, najlon kar za lOOodstotkov, bombaž pa so plačevali eno in polkrat dražje kot lani. Cene izdelkov pa so imeli zamrznjene in niso bili redki primeri, da so za prejo iztržili manj kot so plačali za surovino. Iz zadrege so si pomagali tako, da so opuščali proizvodnjo tistih izdelkov, ki so prinašala največ izgube. Zato pa so seveda izgubili dolgoletne kupce. Iskali so tudi tako imenovane Ion posle, za katere jim naročniki preskrbijo tudi surovino. Rezultat takšnih gibanj pa so slabši poslovni rezultati kot so jih dosegla druga podjetja tekstilne stroke, ki imajo več končnih izdelkov in so zato laže uveljavila višje cene. Bombažna skupina je povečala celotni dohodek za 44 odstotkov, ostanek dohodka pa za 43 odstotkov. V Gorenjski predilnici je celotni dohodek narastel za 29 odstotkov, dohodek pa za 17 odstotkov. Kljub temu pa so avgusta usj)eli povečati osebne dohodke in še posebej odobriti delavcem z nižjimi osebnimi prejemki mesečni dodatek 200 dinarjev. Tudi stanovanjski politiki v podjetju posvečajo veliko pozornosti. Vsako leto kupijo najmanj 15 do 20 stanovanj, približno še enkrat tolikšnemu številu članov kolektiva pa pomagajo s posojili. Dobro so poskrbeli tudi za družbeno prehrano. Delavci dobijo za malico po 100 din na mesec, topli obrok pa velja 2 dinarja. Ostanek lahko porabijo za kosila ali za osvežilne pijače. Letos so kupili v Portorožu tudi 7 sob z 20 ležišči. Ker imajo sobe tudi na Voglu, v Umagu in v Pacugu ter avtomobilsko prikolico in 2 šotora, so lahko omogočili letovanje že velikemu številu delavcev. Letos so v Gorenjski predilnici predvideli 230 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Značilno zanje je, da vsako leto veliko dohodka namenijo za posodabljanje proizvodnje. Letos obnavljajo obrat česane preje in urejajo novo trgal-nico sintetičnih kablov. Vrednost naložbe znaša 35 milijonov dinarjev. Zlasti velikega pomena za kolektiv in proizvodnjo je obrat sintetične preje, saj je do sedaj morala Gorenjska predilnica ta del proizvodnje opravljati v tujini. Z lastnimi zmogljivostmi pa računajo, da bodo prihranili, letno skoraj 900 tisoč dolarjev. Predvideli so, da bosta oba obrata obnovljena do praznovanja štiridesetletnice. Drugo leto jih čaka modernizacija še zadnjega obrata, ki dela še po starem in s starimi napravami — predilnice. Veljala jih bo 75 mili- jonov dinarjev. L. B. Zaslužena priznanja Ze ko sem stopila v hišo, sem vedela, da sem prišla prav. Za vhodnimi vrati, visoko na omari, so bile skrbno zvite gasilske cevi in svetle čelade. Kolikokrat se zgodi, da nas ogenj neusmiljeno preseneti prav sredi noči ali pa voda bruhne iz vodovodne cevi in grozi, da bo uničila celo stanovanje. V prvih trenutkih pridejo takile pripomočki, katere imamo shranjene po domovih, kar najbolj prav, mi že pripoveduje moj gostitelj. Ivan Ćemažar iz Form pri Škofji Loki praznuje te dni svoj 80.. rojstni dan. Na pogled mu jih ne moreš prisoditi toliko, še manj pa ko ti s tako živahnostjo pripoveduje o sebi in svojem delu. Na steni visijo diplome, in priznanja. Veliko jih je, še več pa ima Instrumentalno vokalni koncert V Kranju bo v petek, 27. septembra ob 19. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše koncert, katerega spored bodo izvajali slovenski reproduktivni umetniki: violinist Janez Bokavšek, sopranistka Olga Jež in pianist Leon Engelman. Izvajali )odo skladbe J. S. Bacha, Corelli-Kreislerja, Kogoja, Ježa, Sakača in Štritofa. Violinist Janez Bokavšek in sopranistka Olga Jež se nam hosta kot koncertna solista v Kranju prvič predstavila. Ob 18.30 uri bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave del akademske slikarke Slobodanke Sobota iz Beograda. P. L. Razstava kmečko gospodarstvo v Dolini V sredo, 18. septembra, so v veliki dvorani delavskega doma na Jesenicah odprli izredno zanimivo razstavo Kmečko gospodarstvo v Dolini. Omenjena razstava je bila v poletnih mesecih v Kranjski gori, sedaj pa so jo prenesli še na železarske Jesenice. Ze bežen pogled na razstavljene predmete pusti v obiskovalcu vtis, da je Anka Novak, kustos za etnografijo pri Gorenjskem muzeju v Kranju, ki je to razstavo pripravila, želela na kar najbolj neposreden način prikazati življenje nekdanjega kmečkega prebivalstva v gornji savski dolini, njihov način kmetovanja, stara opravila, običaje in drugo. To ji je us|)elo, saj si obiskovalec ustvari popolno podobo kmečkega utripa v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani, Slednjem vrhu in drugih krajih v Dolini. Razstava je poleg fotografij, ki prikazujejo stara kmečka naselja, koče v planinah, razna opravila doma in na polju, obogatena s starimi predmeti kot so pleteni izdelki, leseno orodje, »žeh-tarji«, Kam O tež ne sani itd. Obiskovalci lahko ob vbodu tudi kupijo vodnik po razstavi, ki ga je prav tako zelo skrbno pripravila' in uredila Anka Novak. Razstava bo odprta do vključno 30. septembra, in sicer vsak dan od 9. do 12. ure in od 10. do 19. ure. J. Kahič shranjenih v predalu. Vsa govorijo o požrtvovalnem in nesebičnem delu v gasilstvu, zaslugah med NOB, aktivnem delu v družbenopolitičnih organizacijah ter ustanavljanju in delu v obrtnih zbornicah kmalu po vojni. Na njegovi gasilski uniformi sta pripeti medalji dela in zasluge za narod, pa zvezna in vse tri republiške gasilske medalje in še bi lahko naštevala. Ponosen je nanje. Zanj je to družbeno priznanje za njegovo delo, osebno zadovoljstvo, da je tolikokrat pomagal ljudem v stiski, da je nekaj prispeval h graditvi naše nove domovine. Že zelo mlad, komaj petnajst let mu je bilo takrat, Je stopil k gasilcem v Stari Loki. Še isto leto, 1909. se je pisalo takrat, je ustanovil godbo, ki obstaja še danes. Od takrat pa do danes je aktivni član Gasilske zveze. Dolga doba je to, celih 65 let. Cemažar mi pripoveduje o teh letih. Kolikokrat je moral vstati sredi noči, ko ga je prebudil klic na pomoč. Čudno, mi pravi, navadno je gorelo ponoči. Ni bilo samo vroče, ko so se borili z ognjem, ki je brez usmiljenja žil hjše in poslopja. Dostikrat so bili premočeni do kože. Hudo je bilo pozimi, ko je pritisnil mraz. Zgodilo se jim je, da je nekoč voda zmrznila v ceveh in so ostali brez moči, na pol zmrznjeni, ko je ogenj zmagoval. Kolikokrat je bilo treba reševati živino, premoženje in tudi ljudi iz gorečih hiš. Ko se tako v mislih vrača nazaj, mi pravi, da je naštel več kot 160 požarov, pri katerih je sodeloval. Bilo je leto, ko so posredovali kar 13-krat. Gasilsko društvo v Zabnici, katerega član je od konca prve svetovne vojne, je bilo vedno eno najbolj aktivnih. Nemalo je to prav zasluga Ivana Cemažarja. Ko je bil izvoljen za brigadnega poveljnika v Škofji Loki, je delo v domačem društvu zamrlo. Ni mu bilo prav. Pustil je višji položaj in se vrnil v Zabnico. Med prvimi so imeli svoj gasilski avto. Le v Kranju so ga že imeli tedaj. Zato so jih klicali od daleč naokrog, tudi v Tržič so hiteli, če je bilo treba. Toda ni samo član gasilskega društva. Vse krajevne in občinske družbenopolitične organizacije ga poznajo kot enega svojih najbolj vestnih in doslednih članov. Veliko dela je bilo, zlasti takrat po vojni, mi pravi. Da je imel hkrati kar 13 funkcij, samo priča o njegovi zavzetosti. Med vojno je bil zaveden Slovenec. NOB se je priključil takoj na začetku. Že aprila 1941 so začeli z delom. Komaj je okupator zasedel našo deželo, meseca maja so ga že zaprli. Namenjen je bil za preselitev z obrazložitvijo, da je njegova družina pač »bolj študirana«. Toda uspelo mu je, da se je vrnil domov. Vsa leta vojne je nato delal za partizane. Njegova hiša je bila dostikrat njihovo pribežališče. Okupatorji so slutili to, vedeli so tudi, da ima sina, ki je pozneje padel, v partizanih. Kolikokrat so ponoči priropotali v hišo in delali preiskave. Kako mu je bilo takrat, ko so ga postavili pred zid in namerili vanj puške, ve le on. Cemažarja poznajo ljudje daleč naokrog. Marsikomu je pomagal v stiski, nikomur ni želel hudega in veliko je naredil za skupno dobro. To pa se ne pozablja. Ko pripoveduje o sebi, tega ne izreče, to izžareva on sam. Ce bi uporabila samo par besed, da bi povedala nekaj o njem, bi dejala — zavzetost in poštenost. Človek je, ki ga srečaš in ne pozabiš nikoli več. M. Volčjak Bohinjski kravji bal že dvajsetič! Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo zbralo v U kancu več kot 5000 ljudi od blizu in daleč — V primeru lepega vremena v nedeljo ob jezeru nova planšarska prireditev Turistično društvo Bobinj-jezero je v soboto in v nedeljo organiziralo že 20. jubilejni kravji bal. Žal so sobotne prireditve zaradi slabega vremena odpadle. Nedeljsko vreme je bilo Bohinjcem bolj naklonjeno. Edinstvena planšarska prireditev je privabila v Ukane ob gornjem koncu jezera več kot 5000 obiskovalcev. Veliko je bilo gostov i/, sosednje Koroške ter drugih slovenskih pokrajin. Ce bi bilo vreme lepše, so dejali Bohinjci, bi bilo na jubMejneni Slikarska razstava v Besnici V četrtek, 20. t. in., bo tamkajšnje agilno Turistično društvo odprlo v prostorih start" šole zanimivo razšla vo del domačih slikarjev-amater jev. Otvoritev bo ob 18. uri. združena s krajšim kulturnim programom. V INI |H-tek in soboto (27. in JH. septembra) si bo razstavo močogledati od 15. do 18. ure. v nedeljo, 29. septembra, pa od 8. do 17. ure. Svoja dela bodo prikazali. Štefan Kah.jan. Karli Kuhar in Miro Sušnik. O uspehu razstave bomo še poročali. Tem raje. ker slutimo v njihovem nastopu pred javnostjo novo, obetavno I judsko-prosvet no dejavnost na našem podeželju. Z. balu najmanj še enkrat toliko ljudi. Vendar, tudi polovico manjši obisk je presenetil organizatorje . . . Malo pred dvanajsto uro so plan-šarji, planšarice, inajerji in inajerice prignali na prireditveni prostor Andrejev trop, Ukčev trop, Odarjcv trop, Agotnekov trop, Azelnov trop, Doganov trop, Mo/.narjev trop in trop Cučkove Micke. Peter C.ait-ner je prinesel v dolino 65 kilogramov težak sirarski kotel. Pet ličkov Loj/, je vodil konja, obloženega s sirom, Janez Gartner pa si je izdelek bohinjskih planšarjev in majerjev nadel na glavo. Valentin Gartner je prinesel v dolino »irarsko opremo. Grega Gartner pa srno, ki jo je uplenil divji lovec. Na čelu pisane plan-šarske kolone sta jahala Bohinjca Jože in Marjan. Seveda v povorki ni manjkalo narodnih noš in sodelujočih v kulturnem programu: pihalne godbe iz Gorij, folklornih skupin |)PI) Svoboda Toma/ Godec iz Bohinjske Bistrice in KU1) Triglav i/. Srednje vasi, pevcev i/. Zasipa pri Bledu, pevskega zbora bohinjskih šolarjev pod vodstvom Cilke Novo-selec. narodnih noš i/. Škofje boke ter ansambla Gorenjci, ki so po kulturnem programu zabavali obiskovalce kravjega bala. Prane Cvetek — Ukčev Krone iz Stlldorja, starosta bohinjskih planšarjev. je pripravil za jubilejni kravji bal resnejši nagovor. S ponosom je poudaril, da se obetajo bohinjskemu planšarstvu lepši časi. Letos je bilo v planinah kar 07 planšarjev in inajerjev! Na nedeljski prireditvi so predstavniki Gozdarsko kmetijske zadruge i/. Srednje vasi. Turističnega društva Bohinj-jezero in zavarovalnice Sava iz Kranja podelili najboljšim majerjein, pianšai leni ter kravjim t ropom priznanja in nagrade. Predstavniki organizatorja kravjega bala so povedali, da ho v nedeljo v primeru lepega vremena V Ukan« u nova planšarska prireditev' Košnjek Odbor za medsebojna razmerja Temeljne organizacije združenega dela stavbno pohištvo, organizacije združenega dela Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, vabi k sodelovanju nove sodelavce, in sicer: lepljenje tesnil, JELOVICA nepriučene delavce za delo na delovnih mestih: pomočnik razžagovalca Osebni dohodek: 1600 do 2000. Pogoj: starost nad 15 let. priučene delavce za delo na delovnih mestih: izžiganje smole, ročno krpanje, ploskovno brušenje, brazdanje, kitanje podsestavov, brušenje barve, polivanje vrat, embaliranje in transportna dela. Osebni dohodek: 1700 do 2300. Pogoj: starost nad 15 let. kvalificirane delavce za delo na delovnih mestih: kontrola elementov, popravljanje podsestavov in potapljanje. Osebni dohodek: 2300 do 2800. Pogoj: poklicna šola lesne smeri Osebni dohodki so odvisni od vrednosti delovnega mesta, preseganja norm in od poslovnega uspeha temeljne organizacije združenega dela. ' i Nudimo vam dobre delovne pogoje, možnost dodatnega izpopolnjevanja in sodelovanje na samoupravnem področju. Vabimo vas, da vložite svoje ponudbe v 15 dneh od dneva objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka — za kadrovsko socialni oddelek. Če pa želite dodatne informacije vas •vabimo na razgovor. Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosti delovni mesti: 1. referenta prodaje finalnih izdelkov 2. analitika finančnega poslovanja Pogoji: pod 1.: višja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse ali srednja izobrazba in 10 let ustrezne prakse; pod 2.: ekonomska fakulteta I. ali II. stopnje ali višja ekonomska šola — finančne smeri in 3 leta prakse. Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 10. oktobra 1974. PJ1J^| LOKAINVEST p. o. L0KA1NVEST Škofja Loka Iškofia lokanj Mestni trg 38 razpisuje skladno z zakonom in odlokom Skupščine občine Škofja Loka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča IV. javni natečaj a) za oddajo komunalno opremljenega zemljišča v Podlubniku — 11 lokacij — s tipskimi načrti za gradnjo vrstnih in atrijskih zidanih stanovanjskih hiš, površine 319 do 783 kv. m za izklicno ceno od 55.556 din do 105.627 din. b) za oddajo delno opremljenega zemljišča v obrtno-stanovanjski coni na Trati — 2 lokaciji — za gradnjo obrtno stanovanjske hiše, površine 559 .in 1021 kv. m za izklicno ceno 91,20 din za kv. m. Ustni javni natečaj bo v sredo, 2. oktobra 1974, ob 12. uri v sejni dvorani občine Škofja Loka. Natečajni pogoji so objavljeni na oglasni deski občine Škofja Loka in Lokainvesta, kjer so interesentom na voljo tudi druge podrobnejše informacije. 35GP-PROJEKT asikrini nizirjivi 1 po sklepu pristojnih samoupravnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZI) GRADBENA K NOTA K KANJ: upravnika naselja za čas od \. oktobra 1974 do 30. julija 1975 Pogoj: srednja strokovna izobrazba in sposobnost za delo z ljudmi; . / Z.\ TOZI) GRADBENA ENOTA TRŽH ad mi n istra torj a Pogoj: dvoletna administrativna Sola / zaključnim izpitom in obvladanje strojepisja in stenografije; ZA SDS SKUPNE SLUŽBE: čistilko pisarniških prostorov Pogoj: Zdravstvena sposobnost Za naveden«) delo Prijave sprejema kadrovska socialna služba Projekt Kranj, Nazor jev a 1. Razglas velja 10 dni po objavi. ——KARIBSKA SKRIVNOST 23 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalke Agathe Christie Karibska skrivnost. To knjigo so dobili za nagrado izžrebani naročniki knjižne zbirke za leto 1974. »Da, to razumem,« je poudarila Jane Marplova. Rafiel je pokazal stol, ki je stal v bližini. »Sedite,« je zaukazal. »Pogovoriti se hočem z vami. Nekaj prekleto čudnega se dogaja na tem otoku.« »Da, res je,« se je strinjala Jane Marplova in sedla. Iz gole navade je segla v košarico po pletenje. »Nikar ne začnite plesti,« je rekel Rafiel. »Ne morem prenašati žensk, ki kar naprej pletejo. Na živce mi gredo.« Jane Marplova je spravila pletenje nazaj v torbo. Tega ni storila z uslužno ponižnostjo, ampak kot človek, ki skuša ugoditi želji razdražljivega pacienta. »Govorice se širijo,« je začel Rafiel, »in stavim, da ste vi v prvih vrstah. Vi pa pastor in njegova sestra.« »Mogoče je čisto naravno, da se širijo govorice — zaradi okoliščin, ki vladajo na otoku.« »Otoško dekle dobi nož v hrbet. Najdejo jo v grmovju. Razlaga je lahko prav enostavna. Mogoče je moški, s katerim je živela, postal ljubosumen na koga drugega, ali pa si je sam dobil drugo dekle, tako da je postala ona ljubosumna, nato je prišlo do prepira. ' Seks v tropičnih krajih. Kaj pravite?« »Ne,« je Jane Marplova odkimala z glavo. »Tudi policija ni tega mnenja.« »Vam povedo seveda več kot meni,« ga je opomnila Jane Marplova. »Kljub temu pa stavim, da vi več veste kot pa jaz. Vi ste namreč prisluškovali govoricam.« »Da, res,« je rekla Jane Marplova. »Najbrž nimate drugega dela, kot da prisluškujete govoricam, kaj?« »To se večkrat izkaže za poučno in koristno.« »Veste —- zmotil sem se o vas,« je priznal Rafiel in jo pazljivo pogledal. »In jaz se navadno ne motim o ljudeh. Vse bolj pametno glavo imate, kot pa sem si mislil. Poslušate vse te govorice o majorju Palgravu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, in si mislite, da ga je nekdo spravil na oni svet, kajne?« »Bojim se, da res,« je prikimala Jane Marplova. »Res je,« je rekel Rafiel. Jane Marplova je globoko zadihala. »To je torej dognano?« je vprašala. »Da. Daventrv mi je povedal. In nič zato, če povem vam, ker se bodo dejstva, ki so prišla pri obdukciji na dan, tako ali tako razvedela. Vi ste povedali nekaj Grahamu, le-ta je šel k Daventrvju, Daventrv je govoril z guvernerjem, obvestili so kriminalno policijo — in vsi so bili mnenja, da je zadeva res precej sumljiva, in tako so izkopali truplo starega Palgrava in ga preiskali.« »In našli so...?« je Jane Marplova vprašujoče •umolknila. »Našli so smrtno dozo nečesa, kar znajo izgovoriti samo zdravniki. Kot se spominjam, je zvenelo približno tako kot — di-flor-heksagonal-ethylcarbenzol. To seveda ni pravo ime — samo zvenelo je tako. Policijski zdravnik je najbrž nalašč uporabil tako ime, zato da ne bi nihče drug vedel, za kaj pravzaprav gre. Strup ima verjetno prav enostavno ime kot na primer evipan ali veronal ali eastonov sirup. Ima pa seveda tudi uradni naziv, ki ima nalogo, da zmede laike. No, naj bo kakor hoče, primerna porcija tega strupa povzroči smrt in znaki so precej podobni znakom visokega krvnega pritiska, ki ga poslabša prevelika količina alkohola v teku veselega večera. In res — vse je bilo videti povsem naravno in nihče ni dvomil v vzrok njegove smrti. Vsi so rekli ,ubogi stari dečko' in ga hitro pokopali. Zdaj pa ugibajo, če je sploh kdaj imel visok krvni pritisk. Vam je kdaj omenil, da ga ima?« »Ne.« »Vidite! Pa so kljub temu vsi tako mislili.« »Najbrž jim je to sam povedal.« »To me spominja na zgodbe o strahovih,« je rekel Rafiel. »Nikoli ne srečaš človeka, ki je sam videl strahu, ampak vedno je bil to tetin bratranec v drugem kolenu ali pa prijatelj ali pa prijateljev prijatelj. Pa pustiva to. Mislili so, da ima Palgrave visok krvni pritisk, ker so našli v njegovi sobi zdravilo, ki kontrolira krvni pritisk, toda — in zdaj prihajava k bistvu — umorjeno dekle je pripovedovalo, da je nekdo drug podtaknil zdravilo v majorjevo sobo in da je v resnici pripadalo Dvsonu.« »Gospod Dvson ima res visok krvni pritisk. Njegova žena mi je to nekoč omenila,« je pripomnila Jane Marplova. »Torej je nekdo postavil stekleničko z zdravilom v Palgravovo sobo zato, da bi ljudje mislili, da je major trpel za visokim krvnim pritiskom in da bi bila njegova smrt videti naravnejša.« »Tako je,« se je strinjala Jane Marplova. »In nekdo je zelo premeteno razširil govorico o tem, da je major pogosto pripovedoval ljudem o svojem visokem krvnem pritisku. Govorico je zelo lahko razširiti. Zelo lahko. To sem velikokrat doživela.« »Stavim, da ste res,« je pripomnil Rafiel. »Potrebno je le,- da zamrmraš malo tukaj, malo tam,« je nadaljevala Jane Marplova. »Pri tem ne poveš, da o tem sam kaj veš, ampak da ti je gospa B. povedala, da ji je povedal polkovnik C . . . Novico poznaš vedno iz druge roke ali pa celo iz tretje ali četrte — in zelo težko je najti osebo, ki je prva za-mrmrala ..'. O, da, to je prav lahko napraviti. In ljudje, katerim si povedal novico, srečajo znance in ponovijo, kar so slišali, kot da so sami prepričani o tem, da je vse skupaj popolnoma res.« »Nekdo je bil torej zelo spreten,« je zamišljeno rekel Rafiel. »Da, nekdo je bil zelo spreten,« je prikimala Jane Marplova. n »Viktorija pa je najbrž nekaj videla ali vedela in je skušala izsiljevati denar,« je rekel Rafiel. »Zanjo to najbrž sploh ni bilo izsiljevanje,« je dejala Jane Marplova. »V velikih hotelih se večkrat zgodi, da vedo sobarice stvari, za katere gostje ne marajo, da bi se o njih razvedelo. In tako dajo sobarici bogato napitnino ali pa manjšo vsoto denarja v obliki darila. Viktorija se verjetno sploh ni zavedala pomembnosti tega, kar je vedela.« »Pa je kljub temu dobila nož v hrbet,« jo je brutalno prekinil Rafiel. »Da. Najbrž si nekdo ni mogel privoščiti, da bi odprla usta.« »Torej? Kaj mislite o vsem tem?« je vprašal Rafiel. Jane Marplova ga je zamišljeno pogledala. »Zakaj pa menite, da vem več kot vi, gospod Rafiel?« je vprašala. »Najbrž ne veste več kot jaz, vendar pa bi kljub temu rad slišal vaše mnenje.« »Ampak zakaj?« »Zato, ker tukaj nimam kaj početi, razen seveda, da služim denar.« Jane Marplova je bila lahno presenečena. »Denar da služite? Tukaj?« »Vsak dan lahko odpošljem pol ducata šifriranih telegramov, če se mi ljubi,« je rekel Rafiel. »Tako si jaz preganjam dolgčas.« »Ponudbe za prevzem kapitala?« je dvomeče vprašala Jane Marplova z glasom nekoga, ki govori tuj jezik. »Da, nekaj podobnega. Merjenje lastne bistroumnosti z bistroumnostjo drugih. Skoda je le, da to ne vzame dovolj časa, in tako sem se začel zanimati za vse to dogajanje na otoku. Palgrave se je veliko pogovarjal z vami. Najbrž ga ni mogel nihče drug prenašati. Kaj vam je povedal?« »Precejšnje število raznih zg(xlb,« je odgovorila Jane Marplova. »To vem. Večinoma so bile tudi prav prekleto dolgočasne. In nisi jih slišal samo po enkrat. Ce bi bil v dosegu njegovega glasu, si jih slišal še tretjič in četrtič.« »Vem,« je blago dejala Jane Marplova. »To je pač značilno za ostarele gospode.« Rafiel jo je ostro pogledal. »Jaz ne pripovedujem nobenih zgodb,« je rekel. »Nadaljujte. Začelo se je z eno od Palgravovih zg41 —1945. Življenje so dali za svobodo: Gorjanc -Janez, roj. 1903, padel 1941 na Colu; Jagodic Franc, roj. 1907, padel 1944 na Črnem vrhu; Jenkole Leopold, roj. 1915, padel 1943 v Kranju; Kalan Anton, roj. 1924, padel 1945 pri Beogradu; Štele Franc, roj. 1903, umrl 1944 v Mauthausnu; Kalan Janez, roj. 1917, umrl 1942 v Auschvvitzu. C. Z. (Se bo nadaljevalo) Jamarji v kaninskih breznih Samo letos tso prizadevni Kranjčani in Ljubljančani našli in raziskali 50 novih jam Petnajst jamarje,v kranjskega DZRJ in ljubljanskega JDLM se je v drugi polovici avgusta zbralo na Kaninskih podih, da bi Srečanje zamejskih anincev pl V nedeljo je bilo na Bleščeči planini nad Baškim jezerom pod Kepo na Koroškem srečanje slovenskih zamejskih planincev. Organiziralo ga je Slovensko planinsko društvo iz Celovca, ki ima na Bleščeči planini planinsko kočo. Organizacijo obiska gorenjskih planincev pa je prevzelo jeseniško Planinsko društvo. Razen Jeseničanov so se zbora zamejskih planincev udeležili planinci iz Kranja in Bohinja ter predstavniki Planinske zveze Slovenije. Na Bleščeči planini, kjer se je zbralo več kot 1000 ljudi, je govoril dr. Franc. Zvvitter. Orisal je boj za obstoj slovenstva na Koroškem in poudaril, da planinstvo zbližuje narode ter grajal namere o štetju pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem. V kulturnem programu je sodelovala godba z Jesenic in pevski zbor. Precej udeležencev zbora na Bleščeči planini se je dopoldne povzpelo na 1750 metrov visoko Komnico. -jk Viharnik izpod Jalovca Planincem dobro poznano zavetišče pod Spičko pod previsnimi stenami Jalovca že sedmo leto oskrbuje in vzd rž u je F ra nc C j u h a. »Veste, dokaj naporno je takole življenje,« mi je pripovedoval, pogled pa mu je med pogovorom neprestano uhajal proti pečinam Jalovca, Triglava in drugih vršacev v Julijcih. »Zavetišče je premajhno. Sanitarije niso urejene. J)om bi bil potreben temeljite obnove. Matično društvo na Jesenicah je že pred leti sklenilo zgraditi novo kočo, a kaj dlje od govorjenja in obljub doslej ni prišlo. Ne vem, če bom prihodnje leto še prišel sem gor.« Skrbno urejeno zavetišče govori, da je dom v rokah pravega oskrbnika. Franc zna poprijeti za vsako delo. »Navadil sem se na tako življenje,« pravi. »Doživel sem dosti zanimivih stvari. Večkrat sem reševal planince iz sten Jalovca. Sem namreč član gorske reševalne službe.« Vsako leto ob koncu sezone je bil Franc prepričan, da ga prihodnje leto ne bo več p(xl Spičko, a gore so ii<\ vedno znova privabile v svoje osrčje. In najbrž bo tudi prihodnje poletje tako! J. Starman Obnovljene planinske poti Markacisti Planinskega društva Kranj bodo letos naredili več kot so planirali. Obnovili in premarkirali so prek 20 planinskih poti in rekreacij« skih tur v ukupni dolžini 200 kilometrov. Uredili in označili so tudi nekaj novih poti, med katerimi je zelo pomembna pol iz Kokre prek Cešenika do Dolgih njiv. Ce bodo sredstva, bodo do konca leta uredili še slovenski pristop na Koroško Babo, kamor je sedaj mogoče priti le s koroške st ram. - jk Spominska plošča Valentinu Staniču V nedeljo, 15. septembra, so naši planinci in alpinisti ter predstavniki Planinske zveze Slovenije odkrili spominsko ploščo enemu naših prvih gornikov in alpinistov — Valentinu Staniču. Odkrili so jo po krajšem kulturnem programu in govoru pri Staniče vi koči pod Triglavom v spomin na 200-letnico rojstva Valentina Staniča. D. S. nadaljevali z raziskovanjem tamkajšnjih brezen, speleološko gotovo najbolj privlačnih objektov pri nas. Pionir omenjenih raziskav je bil Egon Pretnar, ki je že leta 1950 na Kaninskih podih in v njihovem znožju napravil serijo bioloških sond. Kaninske pode so potem speleo-logi redno obiskovali pet let (od leta 1962 do 1967), da bi kasneje prizadevanja usmerili v dolino, našli so jamo Srnico, ki je dolga 720 metrov in spričo razgibane notranjosti izredno zanimiva. .Kaže, da pred radovednimi očmi skriva še veliko skrivnosti, saj utegne biti mreža rovov znatno gostejša kot so sprva mislili. V bližnji bodočnosti se je bodo nedvomno vnovič lotili. »V bližnji bodočnosti« smo zapisali zato, ker je letos pozornost strokovnjakov spet usmerjena v Kaninske pode. Ampak najprej prgišče osnovnih podatkov. Zaradi apnenčastih tal Kaninski masiv slovi po obilici značilnih kraških pojavov. Skupaj z Goričnic< sodi med največje kraške planote Sloveniji. Tla so opazno bolj razjedena kot kjerkoli drugje, kajti letno pade nanje .1500 mm dežja oziroma snega. Ni čudno, če je tu najti obilo kotličev, kont, škrapelj in žlebičev z zelo ostrimi robovi. Najštevilnejša pa so površinska brezna, skozi katera odteka deževnica. Studencev, izvirajočih iz raz-drapanih pobočij, je obilo. Po količini pretoka izstopajo zlasti trije: Gljun, Zvika in Boka, Obstaja teorija, ki pravi, da črpajo vodo tudi na italijanski strani. Kaninsko hribovje je torej izrazit primer visokogorskega krasa. Vzpo-rejamo ga lahko s severnoapneni-škimi Alpami, z Dachsteinom, saj sta geološki sestavi enaki (iste vrste apnenec). Razlika je le v tem, da v Dachsteinu prevladujejo orjaške horizontalne jame, polne ledu, jame, kakršnih v Kaninskem masivu doslej še niso zasledili. Manjši del jih je očiščenih in usposobljenih za množične oglede, tako da so dostopne tisočerim ljubiteljem podzemeljskih prelesti. V Kaninskih podih je trenutno preučenih že čez 200 brezen, samo letos pa so prizadevni raziskovalci izsledili 50 novih. Največja meri 106 metrov v globino. (Najmogočnejše sploh je Primo-ževo brezno: 192 metrov). Toda jamarji niso nikdar zadovoljni. Radi bi prodrli v ekstremne globine, kamor za zdaj zna ponikniti samo voda. Nobenega dvoma ni, da bodo s sistematičnimi, skrbno organiziranimi akcijami slej ko prej segli v globočine, ki se morejo meriti z največjimi na Zemlji. Precej obeta, denimo, brezno Alisso Gortani. Italijanski speleologi so namerili globino 912 metrov, kar ga uvršča čisto v svetovni vrh. Najhujši problem predstavlja dejstvo, da je pretežni del poledenel, zameten in domala neprehoden. Takšni pogoji pa terjajo skrajne napore, saj tudi v poletni vročini temeprature ne sežejo dosti čez zamrzovališče. Jamarji danes uporabljajo že zelo moderno opremo. Vanjo poleg lestvic in svet i 1 k sodi še vrv in pripomočki kot so deaenderji, jumarji (žamarji) ipd. A niti najsodobnejša oprema ne more nadomestiti obveznega poguma, brez katerega bi bilo nemogoče premagati spolzke pečine, hlad, temo in padajoče kamenje. Fantov, zapisanih večnemu mraku špilj, ne zaustavi ničesar. Celo kadar trčijo ob zoženi rov, ob zasip ali kamniti čep, ne obupajo, temveč sežejo po dinamitu, ki je ljudem izkrčil pot že v marsikateri zanimiv »podaljšek« jam. Na koncu bi veljalo poudariti, da so Ljubljančani in Kranjčani uživali maksimalno podporo in gostoljubje ATC Bovec. Člani le-tega dobro vedo, da njihovo območje ni zanimivo zgolj v smučarskem smislu in da smejo pričakovati tudi odkritje kakšne jame. primerne za »turistično obdelavo«. Obiskovalci, ki pozimi prihajajo v bovški ke* dajat duška svojim športnim strast*, i in nagne-njem (mimogrede povedano: do letošnje sezone bodo domačini ..ravnali in uso< ohili več dodatnih prog), namreč pogosto sploh ne slutijo, da je pod njimi skriti še eno kraljestvo, kraljestvo zagonetne lepote, kamor so drznejo le redki izbranci — speleologi. M. Martinjak r \ietl rac Mercator Izlet Klub zdravljenih alkoholikov v Radovljici si prizadeva, da bi čimbolj zbližal svoje člane in njihove svojce. Tako med drugim vsako leto prireja izlete v razne kraje po domovini in zamejstvu. Prejšnjo soboto, 14. septembra, se je 80 članov kluba iz Radovljice in Kranja ter povabljenih gostov iz Škofje Loke z dvema Transturistovima avtobusoma odpeljalo na celodnevni izlet po Dolenjski, Beli krajini in Hrvatski. Pod vodstvom tajnika kluba Franca Pretnarja so se najprej ustavili v samostanu v Pleterjah, kjer so jih redovniki seznanili z dogodki med NOB, ko je samostan nudil pomoč in varstvo partizanskim enotam pod Gorjanci. Nato pa jih je pot vodila skozi partizansko Belo krajino — Suhor in Metliko ter prek Ozlja in Karlovca do Plitvičkih jezer. V.soooro in nedeljo je bilo na nogometnem igrišču v Lescah deveto mednarodno tekmovanje šolanih psov. Tekmovanje je pripravil klub za vzrejo športnih in službenih psov Bled, udeležili pa so se ga lastniki psov iz Slovenije in sosednjih dežel. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Tako kot včasih se je v zadnjih desetih letih močno razvil v Bohinju turizem tudi v zasebnih turističnih sobah, penzionih, kmečkih penzionih in v zasebnih gostiščih: Lani je bilo na primer v Bohinju prek 160 lastnikov zasebnih turističnih sob, ki so oddajali 1255 postelj. V zadnjih desetih letih seje število zasebnih turističnih postelj povečalo za prek 850. Največ jih je bilo lani v Stari Fužini (prek 500), sledi/o pa Ribčev laz (231), Bohinjska Bistrica (179), Srednja vas (l57),Vkane (59), Polje (56), Brod (38) in Kamnje, Savica ter Stu-dor (28). Posredniško oziroma pravo agencijsko službo za zasebne turistične sobe že več let uspešno opravlja turistbiro pri turističnem društvu Bohinj-je-zero. Lastniki sob so z delom te službe zadovoljni. Vsako leto pa se na zborih kooperantov — lastnikov zasebnih turističnih sob skupaj s predstavniki društva dogovorijo za program in akcije. Lani so lastniki zasebnih turističnih sob v Bohinju zabeležili prek 62.000 prenočitev domačih in tujih gostov. Le-toinja zimska sezona je bila sicer nekaj slabša, vendar so do julija vseeno zabeležili za 6 odstotkov več prenočitev kot lani. Letos so prihajali v Bohinj predvsem domači gostje. Zelo dober obisk gostov je bil tudi avgusta, tako da zdaj računajo, da bodo do konca leta zabeležili 8 do JO odstotkov več prenočitev v zasebnih turističnih sobah kot lani. Na koncu velja k zasebni turistični dejavnosti v Bohinju reči še to, da lastniki že nekaj let izboljšujejo sobe, tako da je vse več sob s prvo in drugo kategorijo. V prihodnje pravijo, da se bo število še povečalo, če bodo za urejanje sob kakšni ugodni krediti in če bodo ure/cnu smučišča na Kobli in Rudnici. Prav zimske sezone namreč doslej ZQ lastnike zasebnih turističnih sob niso bde najbolj ugodne. — Na sliki: Značilna bohinjska domačija, kjer je poleg vsakodnevnih opravil tudi živahna turistična dejavnost. —A. Z. — Foto: F. Perdan Zamrzovalne skrinje »»teliice gospodinjstv a prijateljice Torek, 24. septembra 1974 35* lamar označuje brezno v bližini m kdanje koče Petra Skalarja, mali oglasi • mali oglasi • malivglasi prodam Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec, Selo 22 5903 Prodani dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ. Vončina, Valjavčeva 9, Kranj 5940 'Prodam večjo količino rabljene STRESNE OPEKE bobrovec. Bi-dovee, Jurčičeva 2,Kranj 5951 Prodam BIKA, 300 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku. 5980 Prodam KONJA za vsa kmečka dela. Mlaka 16, Komenda 5981 Prodam MOŠTARICE. Luže 12, Šenčur 5982 Po znižani ceni prodam JABOLKA in BUKOVA DRVA. Pevno 5, Škofja Loka 5983 , Prodam rabljen OTROŠKI VOZIČEK. Miklavčič, Podgora 5, Gorenja vas nad Skofjo Loko 5984 Barako 3x4 m in PUNTE ugodno prodam. Pinterič, Podlubnik Razstava gob in strokovni nasveti Gobarska družina Jesenice vsako leto v jesenskem času organizira razstavo gob s piknikom. Razstavo so organizirali tudi letos, v soboto, 14. septembra. Razstavo užitnih in neužitnih gob, ki so jo odprli po predavanju o gobah in prikazanih diapozitivih, si je ogledalo zelo veliko ljudi, saj jo jeseniški gobarji vedno znajo lepo pripraviti. Razen tega so se člani gobarske družine Jesenice letos odločili, da za vse nabiralce vedno bolj priljubljenih gob pripravijo posebne preglede. Vsak ponedeljek popoldne se vsi ljubitelji gob lahko zglasijo v Bazi na Plavžu, kjer jih bo čakal strokovnjak in ocenil nabrane gobe ter gobarjem posredoval strokovne nasvete. D. S. 33, Škofja Loka. Telefon 61-114 po 19. uri 5985 Prodam 2000 kosov cementne STREŠNE OPEKE. Ovsiše 31 a, Podnart 5986 ZIMSKA JABOLKA JONATAN, zlata in druge repe te. Cena 3 din za kg. Odjemalci prijavite količine. Dr. Kavčič, Bled, Partizanska 1 5987 Prodam suhe LIPOVE PLOHE. Kunstelj, Nova vas 8, Radovljica 5988 RAZPRODAJAM zaradi preureditve prostora 10 mesecev stare KOKOŠI nesnicein KOKOŠI za zakol. Vsako sredo, soboto in nedeljo. Bistrica 27, Tržič 5989 Prodam KRAVO tik pred telit-vijo, BIKCA, 1 leto starega, in dva PRAŠIČA po 120 kg. Predoslje 133 5990 Prodam KROMPIR Igor po 1,10 din. Okroglo 13, Naklo 5991 Zelo poceni prodam JELOVICA super okno 140 x 140 z roleto ter iščem polagalca keramičnih ploščic. Naslov v oglasnem oddelku. 5992 Prodam SILOKOMBAJN za koruzo MENGELE. Voklo 56 .5993. Prodam ZIMSKA JABOLKA. S rakovi je 4, Kranj 5994 Prodam 100 1 sladkega MOŠTA. Glin je 3, Cerklje 5995 Lepa ZIMSKA JABOLKA lahko dobite v začetku oktobra y župnišču Kovor pri Tržiču 5996 Prodam PEČ na olje con takt, rabljeno 1 -leto. Poljšak Marjan, Koroška 18, Kranj 5997 Prodam 1000 kg betonskega ŽELEZA 10 mm. Adergas 13, Cerklje 5998 Prodam KOSILNICO RAPID v dobrem stanju. Šolar Anton, Sp. Dobravo 7, Podnart 5999 Prodam novo ročno STISKALNICO ali sprejmem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 6000 kupim Kupim BOROVE PLOHE 50 mm. Tavčar, Spodnja Luša 14 nad Škof jo Loko 6007 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. vozila Ugodno prodam FIAT 1100 R, letnik 1969. Stržinar, Frankovo naselje 74, Škofja Loka 5960 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1965 v voznem stanju in registriran za 1974. Polšak Marjan, Koroška 18, Kranj 0001 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Razinger Mirko, Paloviče 11, Tržič 6002 Prodam MERCEDES 190 D. Naslov v oglasnem oddelku. 6003 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967 za 5500 din. Ogled vsak dan od 9. do 13. ure. Ladan Edo, Mlakarjeva 22, Kranj 6004 Ugodno prodam avto OPEL COMMADORE. letnik 1967. Ogled in prodaja v soboto. 28. t. m., popoldan v Lescah, Alpska 30, Magusar 6005 Prodam VVV 1500 VARIANT. Cena 14.000. Markelj. Zg. Gorje, Višelnica 19 6006 Ugodno prodam kompleten nov MOTOR z menjalnikom za RENAULT R 4 in 3000 kg CEMENTA in PUNTE. Rozman Jože, Moše 43 5919 stanovanja V Kranju ali bližnji okolici tovarne Zvezda iščem opremljeno GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE oziroma SOBO. Cenjene ponudbe pod »dipl. inženir« 5927 Študent išče SOBO v Kranju. Markočič Valter, Deskle 148, 65210 ANHOVO 6008 Uslužbenec išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Sava« 6009 zaposlitve GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme drirzina z dvema majhnima deklicama. Nudimo sobo, hrano, Kranj CENTER 24. septembra amer.-ital. barv. vvestern TU-JKC, IM K NO VAN POKOPALIŠČE ob 16. in 18. uri, predpremiera amer. .barv. akcij. ODREŠITEV ob 20. uri 25. septembra amer.-ital. barv. western TU-JEČ. IMENOVAN POKOPALIŠČE ob 16. in 18. uri, predpremiera angl. barv. drame PRIŠEL BO MOJ DAN ob 20. uri 2fi. septembra amer. barv. akcij. POSLEDNJI JUNAK ob 16. in \H. uri, predpremiera jug. barv. KOSAVA ob 20. uri Kranj STORŽiC 24. septembra amer. barv. drama STRAŠILO ob 16., 18. in 20. uri 2.r). septembra amer. barv. Vestern RIO BRAVO ob 16.. 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv. drama BOLNICA ob Ki.. 18. in 20. uri Tržič 25. septembra (rane. barv. krim. SIN ob 18. in 2(). uri 2(i. septembra (rane. barv. krim. SIN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. sepfembra amer.-ital. barv. krim. ('OSA NOSTRA ob is. in 20. uri 2.r). septembra amer.-ital. barv. krim. ("OSA NOSTRA ob 18. in 20. uri 2<>. septembra amer. barv. western VELIKI •JAKK ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 24. septembra amer. barv. glasb. ČRNSKA GLASBA ob 20. uri 20. septembra amer. barv. glasb. ČRNSKA GLASBA ob 18. in 20. uri 26. septembra angl. barv. drama L-11'BILA SEM PREVARANTA oh '"' Železniki OBZORJE 25. septembra amer. barv. vvestern PET DIVJIH ob 20. uri. Radovljica 21. septembra nem. barv. krim. IN JIMMV GRE K MAVRICI ob 20. uri 2.r). septembra ital. barv. krim. TAJNI VI-KENDob 20 uri 28. septembra angl. barv. vojni ZADNJI DNKVI HITLERJA ob 20. uri Vlom v kiosk V času od 15. do 21, septembra je neznanec vlomil v kiosk podjetja Špecerija Bled na Kidričevi cesti na Bledu. Vlomilec je dvignil leseno roleto, razbil steklo na oknu in se splazil v notranjost. Odnesel je 40 Rkatel cigaret filter 57, 10 škatel millde sorte in več jedilne čokolade. Škode je za okolo 5000 din. varnosti v Kranju Uprava javne Cesta JLA 7 razpisuje javno licitacijo za naslednja motorna vozila: — 7 osebnih avtomobilov zastava 750, izklicna cena od 6000—14.000 din — 2 osebna avtomobila zastava 1300, izklicna cena 16.000 din — terensko vozilo campagnola ar 51, izklicna cena 15.000 din — kombi IMV 1600, izklicna cena 14.000 din — 25 mopedov colibri T-03, izklicna cena od 500—800 din 2 kotla tipa triko za centralno kurjavo 100.000 kal/h, izklicna cena 600 din. Obenem bo tudi razprodaja razne pisarniške in druge opreme. Licitacija bo v sredo, 25. septembra, ob 14. uri za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si lahko ogledajo vozila dve uri pred začetkom licitacije v garažah UJV za stavbo občinske skupščine Kranj. Interesenti, ki bodo sodelovali, morajo pred licitacijo položiti 10 % pologa od izklicne cene. zavarovanje, plačo in možnost večernega šolanja. Lenasi Helena, Ljubljana, Titova 92a 6012 Iščem žensko za varstvo 3 leta starega otroka, v Stražišču. Kočnik, Štefetova 34, Šenčur Sprejmem službo SNAŽILKE (bloki) v okolici Vodovodnega stolpa. Ponudbe pod »Vodovodni stolp« posesti POČITNIŠKO HIŠO (vveekend) neposredno ob morju na severnem Jadranu do Zadra ali na otokih kupimo in takoj plačamo. Ponudbe pošljite na.uredništvo lista pod šifro »Severni -Jadran« 6010 V Kranju ugodno prodam polovico hiše z vrtom — dve sobi in kuhinja. Naslov v oglasnem oddelku.- 6011 obvestila Opravljava razne PREVOZE S KOMBIJEM. Satler Drago in Jože, Kranj. Oldhamska 14. Se priporočava. Telefon 23-504 5937 JABOLKA ZA OZIMNICO raznih vrst po ceni od 1—2 din lahko dobite, če jih operete pri REPE KATARINI v Spodnjih Gorjah 61 pri Bledu - 5938 VRTIČKARJI! Odličen HLEVSKI GNOJ se dobi v Križah pri Bajdu št. 81. Dostava na dom. 5939 ostalo najdeno Našlo se je PONY KOLO — rdeče barve. Dobi se v vrtcu na Klancu 593(5 Naprošamo gospo, ki je videla nesrečo dne 10. 9. ob 7. uri zjutraj na cesti pri vhodu v porodnišnico, naj se javi kot priča na naslov, kateri je na oglasnem oddelku Glasa (5013 " Mlade čistokrvne SIAMSKE MUCKE oddam. Mikec Marija, Radovljica, Gorenjska c. 1 ali tel. 75-693 ' 6014 Trčenje v ovinku V četrtek, 19. septembra, dopoldne se je na odcepu ceste za novi podvoz na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Maksimiljan Gerdej (roj. 1949) z Jesenic je v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zavozil v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil Aleksandra Drolca (roj. 1949) iz Kobarida, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči sta bila lažje ranjena voznik Gerdej in sopotnica v Drolčevem avtomobilu. Škode je za 25.000 din. Oba ranjena V četrtek, 19. septembra, ob 19.45 se je na cesti 3. reda na Drulovki pri Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Miroslav Vidmar (roj. 1960) je pri hiši št. 2 od zadaj trčil v Branka Kalana (roj. 1952) z Drulovke, ki je hodil po desni strani ceste. V trčenju sta oba padla in se ranila ter se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Hodila po desni V soboto, 21. septembra, dopoldne je na Cesti JLA v Tržiču pri hiši št. 25 voznik osebnega avtomobila Janez Praprotnik (roj. 1950) iz Kovorja zadel Antonijo Lukanc (roj. 1919) s Pristave, ki je hodila po desni strani ceste. Pred tem se je voznik Praprotnik srečal z nekim vozilom, in ko je vozil mimo Lukančeve, jo je zadel v nogo. Ranjenka se zdravi v jeseniški bolnišnici. Zavirala v ovinku V soboto, 21. septembra, dopoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti prvega reda v Gozd-Martuljku. Voznica osebnega avtomobila Magdalena Koder iz Ljubljane je vozila v levi ovinek, pri tem pa je zavirala. Na mokri cesti je zato njen avtomobil zaneslo v desno, kjer je trčil v drevo, se prevrnil in obstal na strehi. Voznica je bila na srečo le malo obtolčena, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. Vinjen pešec V nedeljo, 22. septembra, ob 17.40 se je na cesti Trata—Virmaše pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Jože Ločniškar (roj. 1932), Žlebe pri Medvodah, je vozil proti Trati. Pri lesni šoli mu je nasproti prišel močno vinjeni Alojz Kunstelj (roj. 1921) iz Virmaš. Opotekel se je pred kolo in padel po cesti. Voznik je ležečega pešca obvozil, pri tem pa ga je z nastavkom pod izpušnikom zadel v glavo. Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Naslov .'t/ tale posnetek bi hd lahko tudi Past na Trgu revolucije v Kranju. Kaj BO tu predvideli načrtovalci, ko so urejali križišče pri (Uobusu. ne vemo. Kes /e le, daje luknja precej globoka in gorje tistemu, ki bi po naključju stopil t'anjo. Sekdo jc pred dnevi vprašal: "Ali je kranjska občina tako bogata, da !• lahko plačevala invalidnino vse življenje tistemu, ki bi se tu ponesrečit?!« Zahvala Ob nepričakovani in bridki izgubi naše ljubljene sestre in tete Francke Tušek se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje. Še posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, znancem, prijateljem, družbenopolitičnim organizacijam, govornikom, pevcem in vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sestre, bratje in ostalo sorodstvo. Kranj, 22. septembra 1974 Neizkoriščen prostor v semaforiziranih in nesemaforiziranih križiščih Pri zavijanju v levo ostaja v križiščih še neizkoriščen prostor. Kako zavijamo v levo? Recimo, da smo pred križiščem prvi v vrsti avtomobilov, da obstaja samo en razvrstilni pas za zavijanje v levo, da gori na semaforu zelena luč in da iz nasprotne smeri teče neprekinjena kolona avtomobilov. Zavozimo »globoko« do sredine križišča. Zakaj tako? Zato, da v križišču lahko stoji čim več avtomobilov, ki bodo pri rumeni luči izpraznili križišče. Nekateri vozniki so v dvomih, do kje sega ta »globina« oziroma sredina križišča. Odgovor je enostaven. Potrebno je pogledati levo in desno bočno cesto, videti njuna središča in potem zavo-ziti v križišče do zamišljene linije, ki veže središča bočnih cest, in tam "V irpiiiiii "lip IDI lil I __ !ee— ustaviti. Na sliki št. 1 je ta zamišljena linija prikazana s polno črto in označena s številko ena. Pri tem moramo paziti, da ne prevozimo zamišljeno linijo levo od položaja svojega vozila, ker bi sicer tako ovirali promet iz nasprotne smeri. Zamišljene črte, čez katere se ne sme voziti pri zavijanju v levo, so za obe smeri na sliki št. 1, označene s prekinjeno črto številka 2 za eno smer in s številko 3 za drugo smer. Če zavozi- 1 o o ^> 1 i- ! i I --- šf*-- Pl 1 ali četrti, ali je za Strt« 2. štora. Če ni prostora, mora četrti voznik počakati pred prehodom za pešce, čeprav ima zeleno luč na semaforu. Vprašanje je namreč, ali Si i'.-. / -3 bomo mogli še pri spremembi svetlobnega znaka v rumeno, kar pomeni izprazni križišče, speljati še pravočasno iz križišča ali pa bomo ^ostali na prehodu za pešce in kolesarski stezi ter tako ovirali pešce in kolesa rje. m iT* Torek, 24. septembra 1974 So pa nekatera križišča, ko moramo ustaviti na prehodu za pešce. To so nesemaforizirana križišča in to takrat, ko vozimo s stranske na prednostno cesto. Najprej spustimo pešce, nato pa zapeljemo na prehod. Na prehodu ustavimo na tistem mestu, od koder bomo videli prednostno cesto na zadostni dolžini. Če pa pri zavijanju v levo v križišču opazimo, da iz nasprotne smeri ni nobenega avtomobila, se seveda v križišču ni potrebno ustavljati. Vozili bomo poleg prekinjene črte (na sliki št. 2 in slika št. 4), ki veže središča bočnih cest ali ob zamišljeni črti, če le-ta ni v križišču označena. pogosto polkrožno obračajo v križišču za vožnjo v nasprotno smer. Ta napaka odkriva, da ne poznamo prometnega znaka za izrečene odredbe B-43 in B-44. Če zavijamo s ceste, ki ima en razvrstilni pas na cesto z dvema prometnima pasovoma, potem pri zavijanju v levo (slika št. 3) zavozimo na prometni pas, ki je ob srednji črti vozišča, in sicer na sredino prometnega pasu. Vozimo v smeri, ki jo na sliki označuje neprekinjena črta. Napačno pa je zavijati tako kot je na sliki označeno s prekinjeno črto. Če ima cesta, s katere začnemo zavijati, dva razvrstilna pasova za levo zavijanje, potem zavijamo _sw -3* 1 ——-t / S slike št. 2 je razvidno, da je zaradi nepravilnega ustavljanja v križišču nastal neizkoriščeni prostor (črtkani del). Zato je promet pri zavijanju v levo oviran. Druga napaka je tudi, da pogosto ustavljamo preveč na levi strani in tako oviramo promet iz nasprotne smeri. Tako ustavljeni avtomobili(slika št. 2) se 1—_ 1— tako kot kaže slika št. 5. Vendar pa pazimo, da v križišču ne prehajamo z enega razvrstilnega pasu na drugega in da na levi bočni cesti vsak voznik zavije na sredino svojega prometnega pasu. .Velja Kocič Akcija republiškega sveta Varnostni pas v avtomobilu Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je odločil za propagandno akcijo, ki naj bi slovenske voznike spodbudila k pogostejši uporabi varnostnega pasu med vožnjo. Prometni strokovnjaki že zelo dolgo časa priporočajo uporabo pasu, ki priveze voznika ali potnika na sedež v avtomobilu in ga v morebitni prometni nezgodi zadrži, da ne udari v volan in armaturno ploščo ter druge dele v notranjosti avtomobila oziroma, da ne zleti iz avtomobila. Dileme o tem, ali je pametno varnostni pas uporabljati ali ne, med prometnimi strokovnjaki in vsemi tistimi, ki skrbe za varnost potnikov, ni več, diskusije tečejo le še o tem, kateri varnostni pas je najprimernejši in najvarnejši; v zadnjem času se sliši tudi o poskusih z zračnimi baloni, ki se ob trčenju v hipu napihnejo med potnikom in prednjim delom avtomobila. Skratka, metode za obvarovanje potnikov v avtomobilu pred poškodbami v nesrečah so, drugo vprašanje pa je seveda, kako potnikom razložiti, da je treba varnostni pas tudi uporabljati. Pri nas še nimamo zakona o obvezni uporabi varnostnih pasov in tudi v novem zakonu, ki bo v kratkem stopil v veljavo, tega ni zaslediti. Pač pa že od leta 1970 velja, da morajo proizvajalci avtomobilov v Jugoslaviji izdelovati potniške avtomobile tako, da se vanje lahko vgradi varnostni pas. Zakon pa še ne predpisuje obvezne uporabe varnostnega pasu tako kot tega še ne predpisujejo v nekaterih drugih evropskih državah, razen na Švedskem in morda še kje. Seveda pa dogovori o tem tečejo. Kvropa je namreč prometno tako zelo povezana, da različni prometni odloki v različnih deželah pravzaprav omejujejo gibanje potnikov i/, dežele v deželo. Ce hi pri nas zahtevali obvezno pripenjanj*' z varnostnim pasom, bi se takoj pojavilo vprašanje, ali samo za domače potnike ali tudi za potnike v tujih vozilih in će ne zanje, zakaj potem diskriminacija in podobno. Problem bo verjetno urejen, ko bo ekonomska komisija OZN za Kvropo izdelala poseben tehnični pravilnik o varnostnih pasovih, ki ga bodo nato sprejele vse evropske države. Ker pa bo to usklajevanje trajalo še nekaj časa in verjetno kaj kmalu zakonskega določila o varnostnem pasu še ne bomo imeli, se je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije odločil, da bo propagiral med vozniki kar najbolj množično uporabo varnostnega pasu. Po mnenju republiškega sveta bi taka akcija lahko pripomogla k zmanjševanju hudih posledic prometnih nesreč pri nas. Ponašamo se s skoraj prav tako razvitim prometom kot ga imajo ostale evropske države, vendar pa število prometnih nesreč in pa prometnih žrtev daleč presega številke v drugih državah. Precejšen del prometnih žrtev, lani je bilo v Sloveniji 700 mrtvih in 12.000 ranjenih, gre na račun počasnejše prilagodljivosti našega voznika prometnim razmeram, dalje slabšim cestam, so pa še drugi vzroki. Prometni strokovnjaki, ki so opravljali poizkuse v mnogih deželah, se strinjajo, da bi se zmanjšalo število mrtvih in ranjenih v prometnih nesrečah za več kot polovico, če bi si vsi vozniki in potniki v osebnih avtomobilih pripenjali varnostne pasove. Pri nas ima le malo avtomobilov varnostne pasove. Po anketi, ki jo je republiški svet izvedel maja letos, so med 3800 anketiranimi vozniki našteli 18 odstotkov takih, ki imajo v svojem avtomobilu varnostni pas. Vendar pa ga redno na vsaki vožnji pripenja le 23 odstotkov voznikov, večina — 05 odstotkov — le na daljših vožnjah; ne bi smeli pozabiti, da je največ poškodovanih v prometu prav v naseljih, in sicer še enkrat več kot pa zunaj naselij. Torej je pomembno, da varnostni pas zapenjamo tudi na mestnih vožnjah. Hude poškodbe potnikov, tudi smrt, včasih nastanejo že v trčenjih pri hitrosti 20 km na uro. V anketi je 52 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno na vprašanje ali je treba varnostni pas v osebnih avtomobilih predpisati /. zakonom, v celoti pa varnostni pas odklanja le 12 odstotkov anketiranih. ' L. M. V gostem prometnem vrvežu skozi Medvode vozniki vse premalo skrbijo za varnost pešcev. Za motorna vozila je največja dovoljena hitrost 60 kilometrov na uro, vendar je številni vozniki ne upoštevajo. To sta pokazali tudi akciji prometnih miličnikov, ki so z radarjem kontrolirali hitrost vozil na medvoškem klancu. Številnim voznikom so zaradi prevelike hitrosti izrekli mandatne kazni, med njimi tudi »rekorderju«, ki je vozil s 105 kilometri na uro ter vozniku tovornjaka (na sliki). Najbolj nevaren prehod za pešce je na klancu pri zdravstvenem domu, saj je edini prehod za stanovalce novega stanovanjskega naselja in vaščane Svetja k zdravstvenemu domu, lekarni, trgovinam in tovarni Donit. Zal le redki vozniki ustavijo pred prehodom, zato bodo prometni miličniki z akcijami nadaljevali ter tako skušali »navaditi« voznike na dovoljeno hitrost. -fr SCHIEDEL-YU-Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC Mesec talnih oblog, zidnih tapet in preprog 10% NIŽJA CENA V SEPTEMBRU Naročila in nakup možna tudi v prodajalnah: v Kranju, Cesta JLA 2 na Jesenicah, Titova 33 in Tavčarjeva 6 ^Beljak mini market po mini cenah! iz naše posebne ponudbe LKVIS-.JKANS /a otroke ženske in moške I '2'K 79.— »9. Ženski puloverji / dolgimi roka\ i. enobarvni in v takard vzoren 99,- MOŠKI puloverji, (halon in volneni, enoharvni in v/.on aM i i «;**.- otroške spodnje jopice, kara 79.- otroski puloverji dol^i lokavi, karo vzorec 89.- otrOSkejope, karo vzore. 99.- MoftKE Srajce, ritaste, kmečki karo m ennlmrvne 98. ženske 8RAJĆNE bluze, velik ovratnik in dvojne inanšete. cnoharvne »belvedere« kravate v modnih m klasičnih \ /iiivlh, simka la/ona MOŠKK bombažne nogavice 9,90 :»9.— Ženski dežniki, spalno 99. MOsKI dežniki« s palico in ettnjem 129.— 79.- diolen srajce »Črna roža«. I a. eno- in v erliai \ ne samo 198. otroške srajce, molim kroj, enobarvne m v številnih inoilmh \/onih r>9. ZKNSKl IN MOŠKI Žepni dežniki I79.— ženske pižame, homhaž-triko l 19.— dekliške pižame hoinh.ižlriko <(•».— 89.— Ženske hlačne noga v i< K zvšitkoin 9.90 moške garnaste nogavice 19,80 2KNSKI SI.II', homhažni 9,90 ženske nogavk K s s|o|ialoin 19.— otroške žabe elast lene 19.80 nervi 29.— orlon 39.— ženska garniti ra honihaž 19.— dekliški si.II* 9.— dekliška srajc A 19.— MOŠKI SLU' hel maku 1 1.90 moške majice hel maka 1 1.90 MOŠKI MODNI slip, vzorrasl 29 — nov oddelek v hiši ScharschOn&Moser mLACH^OSTGASSE4^6>^ naš komentar Ligaško tekmovanje v polnem teku Ligaška tekmovanja v nogometu in rokometu so v polnem zamahu, medtem ko košarkarji počasi zaključujejo svojo sezono. Za nogometaši v zahodni conski slovenski nogometni ligi so štiri kola. Od peterice gorenjskih moštev Tržič, LTH, Kamnik, Sava in Triglav se je najbolje znašel Kamnik, ki je s šestimi točkami in le dvemi zaostanka za vodečo Litijo na tretjem mestu. S točko manj pa na četrtem mestu tiči loški LTH, povratnik v ligi, ki je presenetljivo dobro startal. Z dobrim uspehom se ponaša tudi Tržič, saj je edinemu od treh Gorenjcev uspelo, da je odvzel točko favoriziranemu Primorju. Slab pa je start obeh kranjskih enajsteric stražiške Save in Triglava. Savi je uspelo, da je le na domačem igrišču remizirala s Tržičem, medtem ko je Triglav še brez točk. Od njih smo pričakovali več kot so pokazali. Njihovi strelci so zatajili, saj so v osmih srečanjih dosegli le po dva zadetka. Do konca prvega dela je še sedem kol. Pri obeh bo treba hitro ukrepati, da se bo stanje izboljšalo in da v Kranju po končani nogometni sezoni 1974/75 ne bomo ostali brez gorenjskega ligaša. Z dobrimi uspehi na začetku rokometne sezone se ponašajo dekleta Alplesa v II. zvezni ligi, Savčanke, Ločani in Tržičani v ženski in moški republiški ligi. Železnikarice so le točko za vodilnim Zametom, Sava je kot novinec v ligi na devetem mestu. Za presenečenje v moški ligi je poskrbel loški Šešir, ki se kot novinec ne boji favoriziranih nasprotnikov, saj jih z dobro igro preseneti in jim odvzema že pričakovane točke. Le tako naprej! Stari znanec lige Tržič je nekoliko slabši. Toda zanj ni skrbi, dobro poznajo skrivnosti rokometne igre in rutina je le rutina. D. Humer šport med vikendom NOGOMET — V ZCNL je za presenečenje v 4. kolu poskrbel Tržič, ki je na domačem igrišču uspel remizirati z vodilnim Primorjem. Loški LTH je v Puštalu visoko odpravil mirensko Adrio, Kamnik je bil uspešen v Kozini, medtem ko je Triglav doma moral priznati premoč Usnjarju, Sava pa je izgubila z Renčami. Izidi: Tržič : Primorje 0:0, Triglav : Usnjar 0:1 (0:0), LTH : Adria 7:3 (3:1), Jadran : Kamnik 1:3 (0:0). Pari prihodnjega kola: Kamnik : Triglav, Sava : Litija, Tabor : LTH, Usnjar : Tržič. ' KOŠARKA — V moški I A SKL je Triglav na domačem igrišču z najvišjim letošnjim rezultatom odpravil Branik, z enakim uspehom pa se ponašajo tudi košarkarice loškega Kroja. V I SKL moški B pa so Jeseničani po slabi igri izgubili tekmo v Ljubljani z domačimi Prulami. Izidi — moški: Triglav : Branik 113:86 (47:35), Prule : Jesenice 64:35 (31:13), ženske: Kroj : Marles 105:47 (54:24). / Pari prihodnjega kola — moški: Trnovo : Triglav, Jesenice : Jezica, ženske: Po-murje: Kroj. ROKOMET — V II. ženski zvezni ligi so rokometašice Alplesa spet presenetile, *aj so v Varaždinu brez težav odpravile domačo Koko. V ženski republiški ligi je Sava v Sevnici morala priznati premoč Lisci, medtem ko je v moški ligi Tržič premagal Jadran, Ločani pa so se iz Izole vrnili s točko. Izidi — ženske: Koka : Alples 13:19 (6:8), Lisca : Sava 15:13 (9:7), moški: Tržič : Jadran 22:15 (10:6), Izola : Šešir 10:10 (7:6). Pari prihodnjega kola — ženske: Alples : Rudar, Sava : Beltinka, moški: Šešir : Polet, Rudar : Tržič. -dh MESNI IZDELKI P PRODAJALNAH Odbojkarji Bleda pokalni prvaki Na področnem slovenskem odbojkarskem tekmovanju za jugoslovanski pokal so lep uspeh dosegli odbojkarji Bleda, ki so v telovadnici železničarske šole v Ljubljani pripravili presenečenje, saj so premagali favorita za prvo mesto ravenskega Fužinarja. Igralci Arh, Ferjan, Pin-tar, Miha Torkar, Udrih, Verning, Kapus, Mitja Torkar, Završnik, Veskovič, Andolšek so s 1. mestom dosegli do sedaj največji uspeh blejske odbojke. -dh Krajevna skupnost — Železniki razpisuje na podlagi 69. člena statuta krajevne skupnosti prosto delovno mesto tajnika Poleg splošnih pogojev za sprejem na delovno mesto mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje oz. da ima: — višjo oz. srednjo izobrazbo ekonomske ali upravno-pravne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih komunalnega gospodarstva in upravnih služb, — ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve. Pismene prijave s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi in praksi pošljite v 15 dneh od dneva objave svetu krajevne skupnosti Železniki. Osebni dohodki so v skladu z določili statuta krajevne skupnosti. Stanovanja ni na voljo. Nastop službe 1. november 1974. Odbor za kadrovske zadeve Tekstilnega centra Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda objavlja naslednja delovna mesta: 1. stenodaktilografa 2. knjigovodje osnovnih sredstev 3. snažilke Pogoji: pod 1.: Upravno-administrativna lola ali dvoletna AS z nekaj prakse, pod 2.: srednja strokovna izobrazba z nekajletno prakso v 1'inanČno-računskih poslih, pod 3.: popolna ali nepopolna osemletka. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 — odbor za kadrovske zadeve, in sicer v 15 dneh od dneva objave. Bohinju prva zmaga V 5. kolu gorenjske članske nogometne lige je poskrbel za presenečenje Bohinj, ki je v Britofu gladko zmagal in s tem dosegel tudi prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Britof: Bohinj 1:4 Gostje so se pošteno zagrizli v igro, domači pa so se sicer upirali, vendar niso bili kos razpoloženim nogometašem Bohinja. Sodil je Vrečko z Jesenic. Jesenice : Korotan 1:1 Tokrat so Jeseničani igrali bolj smiselno, medtem ko so gostje nekoliko podcenjevali domače. Tekma je bila enakovredna in je realen remi. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. Lesce : Naklo 3:3 Tekma je bila enakovredna, napadalci obeh ekip so zapravili nekaj zrelih situacij za zadetek. Rezultat je realen glede na dogodke na igrišču. Sodil je Kljon iz Kranja. Bled : Preddvor 3:0 Bled je na domačem igrišču gladko odpravil novinca v ligi. Gostje so nastopili nekoliko oslabljeni. Sodil je Petkovič iz Kranja. Primskovo : Alples 2:4 Tokrat so morali nogometaši Primskovega na svojem igrišču kloniti pred razpoloženimi igralci Alplesa. Domačini so sicer imeli nekoliko smole, vendar so bili gostje v svojih napadih nevarnejši in so si z zmago popravili mesto na lestvici. Sodil je Mihelčič iz Kranja. Šenčur : Medvode 1:0 Domačini so v tej sezoni zabeležili že tretjo zmago. Tekma je bila zanimiva in borbena, igralci pa fair. Sodil je Torkar iz Kranja. Na lestvici vodi Bled z 10 točkami, s točko manj pa je na 2. mestu Korotan, medtem ko je Šenčur s 7 točkami 3. P. Novak V vodstvu še vedno Gotik Tudi po XIII. kolu se vrstni red na lestvici GKL ni bistveno spremenil. Premik proti sredini lestvice je uspel le ekipi Gorenje vasi, ki je v zadnjih dveh kolih prepričljivo premagala najprej Gotik, nato pa v gosteh ekipo Tržiča. Za drugo presenečenje tega kola pa je poskrbela ekipa Radovljice, ki je premagala mlado ekipo Triglava. Sicer pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Rezultati XIII. kola: Krvavec : Beksel 50:72 (28:42), Šenčur : Naklo 00:48 (35:17), Tržič : G. vas 45:71 (19:38), Gotik : Kladivar B 83:59 (40:24), Radovljica : Triglav 53:49 (28:27). Lestvica: Gotik 13 11 2 790:740 22 Šenčur 13 10 3 801:090 20 Beksel 13 10 3 742:529 20 Tržič 13 0 7 808:705 12 Krvavec 13 0 7 777:774 12 G.vasB(-i) 13 0 7 071:081 11 Kladivar B 13 5 8 839:850 10 Triglav IBI 13 5 8 057:718 10 Naklo . 13 3 10 684:798. 0 Radov.(-l) 13 3 10 001:882 5 B. Bogataj Najboljši šahisti Visokega TVD Partizan Visoko je v počastitev krajevnega praznika organiziral šahovski troboj Šenčur : Preddvor : Visoko. V zanimivih igrah so bili najboljši domačini pred Šenčurjem in Preddvorom. Izidi: Visoko : Šenčur 7,5:2,5, Visoko : Preddvor 10:0. Šenčur : Preddvor 8:2. -dh pogovor tedna Marjan Speh: Zdaj tudi nogomet v Žireh V letošnjem letu so v Zireh ustanovili nov nogometni klub Alpina in v jesenskem delu prvenstva že nastopajo Zirovci v gorenjski ligi. Zato smo izbrali za današnji pogovor tedna predsednika NK Alpina Marjana Špeha, da nam je nekaj povedal o nogometnem življenju v tem kolektivu. Kaj vas je privedlo, da ste ustanovili nogometni klub v Zireh? »V našem kraju je bilo med mladino že pred leti precejšnje zanimanje, vendar ni bilo nikogar, ki bi jo organizirano vodil. Zaradi tega sem se odločil, da skupaj še z ostalimi ljubitelji nogometa v Žireh ustanovimo nogometni klub. Letos smo se s člansko ekipo vključili v I. razred gorenjske lige.« Kaj pa kadri? »Trenutno imamo 9-članski upravni odbor, ki skrbi za tehnično pripravo, to je registracijo igralcev, opremo in finančna sredstva. Za člansko ekipo imamo na voljo 25 igralcev, v klub pa se je vključilo še 30 pionirjev.« Ste pri delu naleteli na kakšne težave? »Iluzorno bi človek mislil, da težav pri našem delu ni bilo. Šolsko športno društvo ni pokazalo pravega razumevanja za nogomet. Lokalni faktorji so nam pomagali pri ureditvi igrišča. S prostovoljnim delom smo zgradili naš najosnovnejši objekt. Pri delu so se izkazali tudi pionirji. Glavni problem pa so finančna sredstva, saj je dotok denarja izredno majhen. Igralci članske ekipe so si nogometne čevlje sami kupili. TTKS Škofja Loka nam.žal samo obljublja, vendar doslej še nismo prejeli za našo dejavnost niti dinarja.« P. Novak Velemojstri iz Rige V dvorani pod Mežakljo na Jesenicah so se od 10. do 19. septembra pripravljali hokejisti Dinama iz Rige, ki je član najkvalitetnejšega tekmovanja v Sovjetski zvezi. Desetdnevne priprave sovjetskih hokejistov pred začetkom njihove tekmovalne sezone bodo še dolgo ostale v spominu jeseniškim hokejskim strokovnjakom, hokejistom in ljubiteljem tega športa, ki so v dokaj velikem številu spremljali njihove priprave. Na treningih Dinama je bilo moč opaziti izrazito športni odnos do dela, tako trenerjev kot tudi igralcev. Hokejisti niso pod neko »železno disciplino«. Treningi potekajo normalno, brez vpitja, nervoze ali nezadovoljstva, trenerjeve razlage V zbijanju zmagal Humerca Minulo soboto je bilo na baliniščih BK Borec v Kranju balinarsko prvenstvo Gorenjske v zbijanju za leto 1974. Udeležilo se ga je 14 tekmovalcev iz Kranja, z Jesenic, iz Lesc in Radovljice. Zbijanje je ena najzahtevnejših tehničnih disciplin v tekmovalnem balinarskem športu, ki terja od tekmovalca poleg \felikega fizičnega napora tudi veliko zbranost in izkušenost. Letošnji zmagovalec Janez Humerca sodi že vrsto let med najboljše gorenjske zbijače. Prvič je zmagal že leta 1965, trikrat pa je bil drugi. Rezultati: 1. Humerca (Radovljica) 580-- točk (rekord dosedanjih prvenstev), 2. Škrab (Borec) 420, 3. Dornik (Jesenice) 400, 4. Novak (Vod. stolp) 370, 5. Šifrer (Borec) 300 itd. S tem je bilo končano balinarsko prvenstvo Gorenjske za leto 1974. V ostalih disciplinah so bili zmagovalci: v četverkah BK Jesenice, v dvojicah Rebec-Humerca (Radovljica), med posamezniki pa Rebec (Radovljica). F. Praprotnik Turnir 3-kategornikov Šahovsko društvo Borec Kranj bo pripravilo turnir 3-kategornikov. Turnir se bo začel v torek, 1. oktobra, ob 17. uri v prostorih šahovskega društva Borec Kranj. Na nedavni prireditvi so mladi kranjski smučarski skakalci Brane Hrovatin, Mirko Bizjak, Leon Bevc dokazali, da jim domača plastična skakalnica leži saj so kot predtekmovalci starejšim kolegom pogumno kazali kako naj se odrivajo, da bodo skoki čim daljši, (dh), — Foto: F. Perdan so kratke in razumljive. Igralci so vse zahteve izpolnjevali zavzeto in disciplinirano. Trenirali so štiri do pet ur na dan. Le tak odnos do dela pa pripelje tudi k uspehu. Jeseniški hokejisti so se z gosti pomerili dvakrat. Prvo srečanje so izgubili s 4:9, drugo na katerem so nastopili zelo oslabljeni, pa z 0:14. Sovjetski igralci so prikazali izredno tehniko, hitrost in moč, ki so za naš hokej zaenkrat še nedosegljivi. D. Dragojevič Turnir prvokategornikov Minuli teden se je začel v hotelu Alpe Adria v Radovljici šahovski turnir prvokategornikov. Organizira ga šahovska zveza Gorenjske. Po treh kolih so med 12 udeleženci zbrali Sterle 3 točke, Harinski in Zorko po 2, Roblek 1,5 (1), Mali in Krničar 1,5 itd. Zmagovalec turnirja bo pridobil naslov mojstrskega kandidata. A. Z. Novo vodstvo jeseniških hokejistov V sredo je bil v sejni sobi skupščine občine Jesenice izredni občni zbor H D Jesenice, kjer so razpravljali o težavah, na katere je naletel stari upravni odbor pri svojem delu v prejšnji sezoni. Izkazalo se je, da je bila večina članov starega upravnega odbora nedelavnih, tisti, ki so delali, pa so naleteli na številne probleme. Ob koncu občnega zbora so izvolili nov upravni odbor HD Jesenice, ki šteje 13 članov. Za predsednika so izvolili dolgoletnega športnega delavca Franceta Božiča. Novi upravni odbor predvideva precej sprememb v vodenju društva, ostrejšo kontrolo pri vseh dejavnostih, skrb za čim boljše sodelovanje z drugimi klubi, večjo disciplino pri igralcih, skrb za lastni trenerski kader ter za čim večje izboljšanje socialnega položaja igralcev, seveda v okviru danih možnosti. D. Dragojevič Strelsko tekmovanje na Suhi V soboto, 14. septembra je bilo v Valjavčevem logu na Suhi pri Pre-dosljah tradicionalno strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Na tekmovanju je sodelovalo 28 strelk in strelcev, članic in članov organizacij Zveze borcev iz Predoselj, Britofa in Kokrice ter strelci družine Franca Mraka iz Predoselj. Med člani je bil najboljši Marjan Zižmond (76 krogov od 100 možnih), sledita pa mu Jože Kavčič (72 krogov) in Jože Muhi (65 krogov). Pri članicah je s 77 krogi zmagala Valentina Plešec pred Francko Jerman (51 krogov) in Danico Fran-celj (51 krogov). Med člani organizacij ZB je zmagal Darko Mugerli (65 krogov i. Drugi in tretji pa sta bila Franc Šnajder in Lovro Krničar z 58 oziroma 54 krogi. Po tekmovanju je bilo tovari.ško srečanje. -jk Pred devetim kongresom zveze socialistične mladine Slovenije že nekaj časa potekajo po različnih krajih Slovenije razna srečanja mladih in razgovori o predkongresnem gradivu. V kranjski občini je bilo minulo soboto takšno srečanje v Cerkljah. Zbrali so se mladi iz krajevnih skupnosti v občini. Pod pokroviteljstvom občinske organizacije zveze mladine so bila dopoldne športna tekmovanja, popoldne pa konferenca mladih, na kateri so razpravljali o dosedanjem delu in nalogah v prihodnje. Tri predstavnike mladinskega aktiva Cerklje, ki je bil. organizator tega prvega srečanja v občini, smo popra-šali, kaj menijo o tovrstnih srečanjih mladih in kakšne naloge čakajo mladino v prihodnje. Stane Bobnar, predsednik mladinskega aktiva Cerklje: »Današnjega prvega takšnega srečanja v kranjski občini se je udeležilo okrog 400 mladih i/ mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih. Na pobudo občinske organizacije zveze mladine je organizacije) srečanja prevzel naš mladinski aktiv. Imamo namreč že nekaj izkušenj, saj smo pred časom že pripravili manjše srečanje, ko so se zbrali mladi iz štirih aktivov. Mislim, da so takšna srečanja zelo primerna oblika za spoznavanje in izmenjavo delovnih izkušenj. In čeprav takšna celuško. V malem nogometu so tekmovali mladi iz 14 mladinskih aktivov, v košarki iz 7, v streljanju iz 19 in v namiznem tenisu iz 6 mladinskih aktivov v kranjski občini. Rezultati — mali nogomet: l. MA Stražišče, 2. MA Kokriea, 3.—4. MA Naklo in Zlato polje; namizni tenis: I. MA Zlato polje, 2. MA Stražišče, 3.—4. MA Huje in Kokriea; streljanje: I. MA Huje, 2. MA Zabniea, 3. MA Cerklje; košarka (moški): L MA Huje, 2. MA Stražišče, 3.—4. MA Naklo in Kokriea; košarka (ženske): 1. MA Stražišče, 2. MA Naklo, 3.—4. MA Zabniea in Zlato polje. Na sliki (zgoraj) srečanje mladih v košarki iz mladinskih aktivov Huje in Naklo; (spodaj) nogometna tekma med mladimi iz mladinskih aktivov Cerklje in Naklo —A. Ž. — Foto: F. Perdan Obrat, ki ga vidimo na sliki, je bil svojčas generatorska hala Železarne Jesenice na Javorniku. Glede na to, ker so v jeseniški Železarni prišli pri ogrevanju od generatorskega plina na mazut, to veliko halo preurejujejo v obrat za serijsko izdelavo vratnih podbojev. S poskusnim izdelovanjem podbojev so že začeli. Ob koncu leta, ko bo to veliko poslopje preurejeno, pa bo stekla tudi serijska proizvodnja. — B. B. TOZI), potem v KS in v šolah, lahko bolj poglobljeno razpravljajo in rešujejo probleme mladih kot to zmore občinska konferenca. Ko je govoril o nalogah, je dejal, da le-te izhajajo iz stališč in sklepov bližnjega kongresa. Z vprašanji, ki jih bo obravnaval, pa so mladi že dokaj dobro seznanjeni, saj je javna razprava segla v vse aktive. Za njim je besedo povzel predsednik konference mladih v KS Milan Bajželj. Kljub temu da konferenca deluje šele nekaj mesecev, je opravita že veliko dela. »V razprave o kongresnih dokumentih smo se vključili že v drugi polovici junija i° do konca meseca so bile že v 12 aktivih. Septembra pa smo najprej pripravili razprave oziroma pogovore z vodstvi vaških aktivov. Njihov namen je bil seznaniti se z delom aktivov, izdelava akcijskega progra' ma KMKS in priprave na konference v aktivih ter na današnje srečanje mladine in na konferenco. Konference v aktivih že tečejo in na njih se mladi pogovarjajo o kongresnih dokumentih, posebno pozornost pa posvečajo izdelavi programov izobraževanja in splošnemu ljudskemu odporu.« V nadaljevanju je Milan Bajželj govoril o programu dela in je dejal, da bo potrebno pri občinski konferenci mladine organizirati klub predavateljev, ki se bodo resnično pripravili za predavanja tem, ki mlade ljudi zanimajo. Več bo treba razmišljati tudi o debatnih večerih, izobraževanju posameznikov, predvsem pa sodelovanju in povezovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti. V razpravi, ki je sledila, so se mladi pogovarjali o akcijskem programu dela konference in programu dela posameznih komisij, ki delajo pri konferenci. Po konferenci je bil kulturni večer, ki so ga pripravili mladi iz Oerkelj in drugih aktivov. I.. Bogataj Najboljši MA Stražišče V soboto so v Cerkljah razglasili tudi zmagovalce tekmovanja za najboljši mladinski aktiv v krajevni skupnosti. Tekmovanje je razpisala občinska konferenca z namenom, da poživi delo v aktivih. Najbolje se je odrezal mladinski aktiv Stražišče, drugo mesto je zasedel mladinski aktiv Cerklje, tretje in četrto mesto pa si delita aktiva iz Goric in Zaloga. " Ozimnica Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Jesenice je na eni svojih zadnjih sej obravnavali! predlog občinske sindikalne konference za trgovino o preskrbi 8 ozimnico in sprejelo sklep, ki ga J8 posredovalo vsem osnovnim organizacijam sindikata, vsem organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam združenega dela na področju jeseniške občine. Po tem sklepu naj bi se vse osnovne organizacije sindikata, organizacije združenega dela in temeljne organizacije združenega dela aktivno vključile v akcijo ozimnica, predvsem za tiste delavce, ki prejemajo nižje osebni' dohodke. Delovni' Organizacije naj bi tem delavcem OtnOgOČHe brezobrestno posojilo ZB nabavo ozimnice s tem, da bi jim dale bone oziroma naročilnice za nakup ozinmire. Pomoč naj bi se dodeljevala delavcem, ki prejemajo najnižji otroški dodatek in delavcem, ki prejemajo najvišji otroški dodatek. I )elavcem z najnižjim] otroškim dodatkom naj bi dali pw 100 do 150 dinarjev na enega ČlaflH družine, delavcem /. najvišjim otroškim dodatkom pa pomoč v višini od 150 do 250 dinarjev na člana družine. - Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta bo materialno pomagalo tistim članom, ki jim v OZ D ah TOZI) ne bodo mog)i pomagati Pomoč bodo dodelili prek osnovnih organizacij sindikata. Ozimnico bosta na Jesenicah letOl, preskrbeli trgovski podjetji Kožci m Zarja ter trgovsko podjetji' LJniversal. Akcija se je začela i(l septembra, trajala pa bo do vključno 20. oktobra s temi cenami! krompir od 1,00 do 1,70 dinarjev, jabolka od 1,20 d<> 4.60 dinarjev, paprika od 4,60 do 5,oo dinarjev i" čebula od .'! do I dinarje. D. S.