2 1 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI M ičurin ove jablan e v povojn i obn ovi vasi n a T rn ovski plan oti PETRA KOLENC | ZRC SAZU, Zgodovin ski in štitut M ilka Kosa petra.kolen c@zrc-sazu.si Izvleček: V času povojn e obn ove Goriške, posebej višin skih predelov T rn ovske plan ote, so ljudem ob pomoči pri gradn ji porušen ih domov pomagali tudi pri obn ovi poškodovan e krajin e, kmetijskih površin in dreves. V prispevku obravn avamo primer vasi Lokve, ki je bila med drugo svetovn o vojn o, z izjemo en e h iše, v celoti požgan a. V ta n amen so prebivalstvu ob vrn itvi n a porušen e domačije dodelili tudi sadike sadn ih dreves, ki so bile primern e za n izke zimske temperature. Posebej zan imive so t. i. mičurin ke, jablan e, ki jih je s križan jem različn ih vrst v stepah Sibirije vzgojil ruski »čudodeln ik« Ivan M ičurin in še dan es obrodijo pred h išami posamezn ih lokvarskih domačij. Ključne besede: T rn ovska plan ota, Lokve, povojn a obn ova, višin ski n asadi, sibirska jabolka, slovan ka, Ivan Vladimirovič M ičurin . Prispevek posvečam spominu na prof . dr . Zorana Božiča (1951–2021), slovenista, prešernoslovca in zbiratelja starih sadnih sort v sadovnjaku Pod skalco (Kojsko v Goriških brdih). Klimatski pogoji dinarske T rnovske planote T r n o v s k o p l a n o t o , p o s e b e j n j e n z a h o d n i i n s e v e r n i r o b , p o k r i v a j o o b s e ž n i s t r n j e n i g o z d o v i jelke in bukve, prehod na jug proti Vipavski dolini zaznamuje prepadni skalni rob. Krčevine v gozdu imajo značaj suhih dolin, ki z oddaljenostjo od ro- ba zgubljajo izr azito d inar sk i značaj, k amenja na p o v r š j u j e m a n j . P r e t e ž n o t r a v n i š k i s v e t j e v r t a - čast z manjšimi njivami, gozdni rob pa je zelo čle- n j e n i n z a r a d i z a r a š č a n j a s e d o l i n e m a n j š a j o . Z a robom planote so posamezni celki 1 z domačijami, k i i m a j o i z r a z i t o d i n a r s k i z n a č a j . Z a r a d i o s t r e g a p o d n e b j a ( m r z l e z i m e , s u h a p o l e t j a , b u r j a ) , z e l o izraženega kraškega reliefa s skalami na površini, nj i v a m i v v r t a č a h i n k a m e nj e m , zl o že ni m v k u p e in suhi zid, so celki svojevrstna kulturna krajina v s l o v e n s k e m p r o s t o r u . P o n e k o d s e z a r o b o m z značilno dinarsko smerjo pojavljajo ozke suhe do- l i n e , k i j i m s l e d i j o k o m u n i k a c i j e o z i r o m a p r o m e - tne poti in na izravnavah so polja, pobočja pa pre- h a j a j o v p a š n i k e i n g o z d ( M a r u š i č e t a l . 1 9 9 8 : 32–37). »Območje ima vse značilnosti kraških tal, saj je propustno za vodo, plitvo na grebenih, globoko na 1 Célek je zemljiška posest, ki se v en em samem kosu razprostira okoli domačije (Spletn i vir 1). d n u d o l i n . Z a r a d i o b i l j a a t m o s f e r s k i h p a d a v i n i n gozda, je zemlja bogata s humusom, ponekod tudi glino« (Hoffman 1930), so zapisali italijanski goz- darji, ki so v času med obema vojnama upravljali T rnovski gozd. N a T r n o v e m , k j e r j e b i l o p r e ž i v e t j e o d v i s n o p r e d v s e m o d i z k o r i š č a n j a b l i ž n j e g a d r ž a v n e g a g o z d a , p r i č e m e r j e v e l i k d e l d o h o d k a z a v z e m a l prevoz lesa v Gorico, so ljudje na tistih nekaj kme- t i j s k i h p o v r š i n a h i z v e n g o z d a g o j i l i k o r u z o , j e - čmen, rž, repo, oves, krompir in seno. Žito pa je običajno zadostovalo zgolj za nekaj mesecev, za- to so prebivalci kupovali koruzo (granoturco) na trgu v Gorici, seveda je žito, ki je bilo pridelano na v i š j i n a d m o r s k i v i š i n i i n v h l a d n e j š e m p o d n e b j u , manj hranljivo in slabše kakovosti kot tisto, ki so ga kupovali v Gorici (AST, Catasto Francescino, b. 665, T ernova, 12. 8. 1827, prim. Zilli 1992: 27). T u d i p r i o p i s u v a s i L o k v e s e p o d a t k i n e r a z l i - kujejo: »Podnebje je mrzlo in skupnost je zaprta v o s r č j e b r e z m e j n e g a g o z d a i n p r e p i h a n a o d b u r j e , m e d t e m k o j e č m e n d o z o r i š e l e s r e d i a v g u s t a i n o s t a l o ž i t o o b k o n c u a v g u s t a , j e o v e s z r e l š e l e v septembru. Pšenica je redka in skoraj vedno črna, in v njej so zelo majhna zrna, ki so ponekod še suro- va, saj ne uspejo dozoreti v tako kratkem času, pre- d e n n a s t o p i m r z l a j e s e n . V s i p r e b i v a l c i L o k v i s o Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 22 ČLANKI ��� v k l j u č e n i v p o d e ž e l s k o g o s p o d a r s k o ž i v l j e n j e o d katerega pa ne morejo živeti celo leto, zato so sko- raj sedem mesecev odvisni izključno od zaposlitve k o t g o z d a r j i , t e s a r j i o z . p i n t a r j i v k r a l j e v o - c e s a r - skem državnem gozdu« (prim. AST, Catasto Fran- cescino, b 184, Descrizione statistica della comu- n e d i L o q u a , e R i l i e v i d e l r e d d i t o n a t u r a l e d e l l a comune di Loqua, [s. d.], prim. tudi Zilli, 1992: 27). I z o p i s o v t e r i z p o z n a v a n j a t e r e n a v e m o , d a gre za območje z omejenimi površinami za kulti- v ir anje , če pr av na ze l o k ak ov os t nih t l e h, k at e r ih i z k o r i š č a n j e p a m o č n o o m e j u j e j o p o d n e b n e r a z - mere. Močan veter, slana in gosta megla dovolju- jejo pobiranje pridelka samo enkrat letno in še to v omejenih količinah. Omenja se tudi uničenje pri- d e l k a z a r a d i ž u ž e l k , p r i s o t n o s t p o d g a n ( m i š i ) , k i n a j b i v v e l i k i m e r i u n i č e v a l e p r i d e l k e s k u p n o s t i k l j u b d v o j n e m u š k r o p l j e n j u , b o l j z n a č i l n e m u z a nižinsko pridelovanje (AST, Rilievi del reddito na- turale della comune di Loqua, b. 184). Klimatski pogoji so zelo podobni alpskim, to- da bližina morja in jugo, ki zapiha z morja, jo blaži- ta. Področje pa je izpostavljeno tako južnemu ve- tru kot tudi burji, kar vpliva na spremenljivost vre- m e n a i n h i t r e t e m p e r a t u r n e s k o k e . P o m l a d j e kratka, prehod iz ostre zime v poletje, ki je kljub višini vroče, je nenaden. Jesen je prav tako topla, zima pa je ostra in dolga z obilnim snegom. Prvi snežni meteži so iz vlažnega snega in povzročajo močna lomljenja v mladih bukovih in iglastih goz- dovih. T ako so zapisali italijanski gozdarji v 30-ih letih 20. stoletja, kar je veljajo tudi za predhodno stoletje, česar pa ne moremo več trditi za 21. sto- letje, ki je T rnovski planoti skoraj odvzelo snežno odejo (z nekaj izjemami v zadnji letih) ter podalj- šalo pomlad in jesen. K m e t i j s t v o j e b i l o n a o b m o č j i h , k i s o b i l a n a n a d m o r s k i h v i š i n i o k . 1 0 0 0 m , v e d n o v e z a n o n a težke vremenske pogoje in kratek letni čas rodo- vitnosti (od maja do oktobra), kajti dolge zime, ki so se vlekle od novembra do aprila, niso dovolje- vale večjih odvisnosti od kmetijskih pridelkov. Za- t o j e l e - t o p r e d s t a v l j a l o z g o l j d o p o l n i l n o d e j a v - nost primarnemu izkoriščanju gozda. Povojna obnova, vračanje prebivalstva na Lokve in višinski nasadi jablan P r e d d r ugo s v e t ov no v oj no j e bi l o na obm o- čju Lokvi in Lazne skupaj 146 hektarov njiv, travni- kov, senožeti, pašnikov, gozda in neplodnih povr- šin (P ANG 817). Območje je bilo obdano z držav- n i m g o z d o m . G o z d a r s t v o , k i j e p r i n a š a l o n a j p o - m e m b n e j š i s t a l n i z a s l u ž e k m o š k e m u d e l u p r e b i - valstva, so poleg škafarstva in prodaje lesenih iz- delkov za prehrano dopolnjevala ženska dela na p r e t e ž n o k r o m p i r j e v i h n j i v a h i n s k r o m n i h z e l e - n j a v n i h v r t o v i h , k j e r s o v p o l e t n e m č a s u n a j b o l j u s p e v a l e k a p u s n i c e , k o r e n j e , k o l e r a b a . P o l e t i s o ž e n s k e i n o t r o c i n a b i r a l i m a l i n e , k a r j e p r i n a š a l o dodatni vir dohodka že tako skromnemu poljske- m u p r i d e l k u , v e z a n e m t u d i n a s l a b e l e t i n e i n » R u s k a j a p k a M i č u r i n k a « p r e d e n o i z m e d l o k v a r s k i h h i š ( f o t o : P e t r a K o l e n c ) . 2 3 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI druge naravne katastrofe, poznane še iz prejšnjih stoletij. Druga sv. vojna je hišam in krajini Lokvi zadala veliko gmotno škodo. Pred vojno je bilo v vasi 87 hiš s 429 prebivalci, na Lazni pa 14 hiš s 78 prebi- valci. Po vojni pa je na območju Krajevnega ljud- s k e g a o d b o r a ( P A N G 1 7 6 ) ž i v e l o s a m o š e 2 8 7 o s e b , k i s o s v o j e ž i v l j e n j e v p e n j a l i v p r e d v o j n o poznane ritme letnih časov. Dolge zime so še ve- d n o p r e ž i v l j a l i z i z d e l o v a n j e m l e s e n i h i z d e l k o v , že ns k e s o k l e k l jal e in pl e t l e ( pr im . K ol e nc 2 0 19 ) . Pozno spomladi pa se je življenje vračalo tudi na vrtove in njive, ki so bile tako kot pred vojno raz- d e l j e n e v d o l g e i n o z k e g e o m e t r i j s k o p r a v i l n e oblike, pri čemer so bile hiše postavljene ob cesti, k a r j e o p o z a r j a l o n a m l a j š o n a č r t n o k o l o n i z a c i j o območja (prim. Štih et al 2008, 108). P r v a o b n o v i t v e n a d e l a j e n a L o k v a h i z v a j a l a T ehnična baza, med avgustom 1945 in januarjem 1946 so skupaj z domačini tudi nemški vojni uje- tniki pomagali pri obnovitvenih delih. Zgradili so v e č z a s i l n i h b a r a k i n p o k r i l i 5 h i š . M n o g i v a š č a n i s o s i p o s t a v i l i z a s i l n a b i v a l i š č a v h l e v u , k l e t i a l i drugi na pol podrti domačiji. Leta 1946 je obnovo p o ž g a n i h h i š p r e v z e l a o b n o v i t v e n a z a d r u g a , u s t a n o v l j e n a 3 0 . m a r c a 1 9 4 6 , k i j e v p r v e m l e t u dela pokrila 17 hiš, v letu 1947 pa 11 hiš, med letom 1 9 4 8 j e b i l o o b n o v l j e n i h š e 1 0 h i š , z u d a r n i š k i m d e l o m p a s o v a š č a n i o b n a v l j a l i p o s l o p j e zadružnega doma v centru vasi. Leta 1949 je ob- novitvena zadruga pokrila 9 hiš. Leta 1950, ko je z a d r u g a p r e n e h a l a d e l o v a t i , j e d e l a p r e v z e l a O k r a j n a u p r a v a z a o b n o v o p o d e ž e l j a , k i j e v t i - s t e m l e t u s p o m o č j o d o m a č i n o v o b n o v i l a š e enajst hiš. V letu 1951 so pokrili 10 hiš, večja obno- vitvena dela so se vršila v hotelu Poldanovec, ki je bil pokrit na jesen 1950. V letu 1952 naj bi bilo ob- novljenih še skupno 5 hiš, v sezoni 1952/53 je za- čel obratovati tudi hotel Poldanovec. V letu 1953 n i b i l a o b n o v l j e n a n o b e n a h i š a . S p o m l a d i l e t a 1 9 5 4 j e b i l a u v e l j a v l j e n a n o v a r a z v r s t i t e v h i š n i h š t e v i l k , k i j i h j e b i l o t e d a j n a L o k v a h 6 8 , 1 9 m a n j kot pred vojno, dve od novooštevilčenih hiš pa še nista bili obnovljeni (P ANG 817). Ž i v i n o r e j a j e b i l a s p r v a t a k o k o t p r e d v o j n o razvita le za kritje domačih potreb. Sadjarstvo pa j e b i l o p r e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o s k o r a j n e p o - znano. Morda so zato v kraje z izrazito mrzlimi in dolgimi zimami ter blagimi poletnimi temperatu- r ami, neugodnimi za sadno dr ev je, gor iške obla- sti po vojni pripeljale sadike sadnih dreves, ki so j i h n a r o č i l i i z I n š t i t u t a z a s a d j a r s t v o v M a r i b o r u , šlo je za t. i. v išinske nasade (P ANG, KLO Lokv e- Lazna). T ako se je 8. januarja leta 1952 tedanja Krajev- na ljudska oblast Lokve obrnila na OLO, Poverje- ništvo za kmetijstvo v Gorici, ki je obvestilo Kme- t i j s k i z a v o d S l o v e n i j e , I n š t i t u t z a s a d j a r s t v o v A r h i v s k a d o k u m e n t a ( P ANG 176 ) , k i g o v o r i t a o v i š i n s k i h n a s a d i h i n n a r o č i l u M i č u r i n o v i h j a b l a n v K r a j e v n e m l j u d s k e m o d b o r u L o k v e . Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 2 4 ČLANKI ��� Mariboru, da bi Lokvarji radi pri svojih domačijah posadili »jablane mičurinovih sort«, ki naj bi uspe- v a l e t u d i v k r a j i h s i b i r s k e g a m r a z a , t o r e j t u d i n a n a d m o r s k i v i š i n i T r n o v s k e p l a n o t e n a 9 5 0 – 1 0 0 0 m. Inštitut za sadjarstvo se je kmalu odzval z do- pisom, da te sorte jablan vzgaja tuj inštitut, verje- t n o s o s e o b r n i l i n a r u s k e d r e v e s n i c e i n » d a b o z a t o m o g o č e d r e v e s c a p r e v z e t i n e k o l i k o k a s n e j e , meseca marca« (P ANG 817). 20. februarja 1952 pa s o i z m a r i b o r s k e g a s a d j a r s k e g a i n š t i t u t a p o s l a l i d o p i s , d a s o ž e n a v o l j o s o r t e j a b l a n z a v i š i n s k e nasade, in sicer: 30 drevesc Bellefluer kitajka, 30 drevesc Boradorf kitajka, 30 drevesc kandil kitaj- k a, 2 0 d r e v e s c C oul on k it ajk a, 10 d r e v e s c B e r ga- motna reneta, 10 drevesc zafran kitajka in 20 dre- vesc Anis kandila (P ANG 817). V se omenjene sor- t e j e v s i b i r s k i h s t e p a h k r i ž a l I v a n V l a d i m i r o v i č Mučurin, zato so jih Lokvarji poimenovali mičurin- ke oz. »ruske japke«. In čeprav so skoraj vse imele v k a t a l o g u z a b e l e ž e n o l a s t n o s t – » v e l i k a o d p o r - n o s t p r o t i m r a z u , m o č n a r o d o v i t n o s t i n o d l i č e n okus«, so številne sadike kmalu omagale pred »si- b i r s k o z i m o « , k i j e n a T r n o v s k i p l a n o t i p u s t o š i l a p r a v v p o v o j n i h l e t i h . O d s p r v a o m e n j e n i h 5 0 0 s a d i k j a b l a n s o j i h n a L o k v e d o s t a v i l i 1 5 0 , d a n e s l a h k o p r e d h i š a m i v v a s i L o k v e n a š t e j e m o n e k a j d e s e t d r e v e s , p o l e g j a b l a n t u d i d r e v e s a s l i v o z . cimberjev (divja sliva). Kdo je bil Mičurin? Ivan Vladimirovič Mičurin (1855–1935) je bil v mladosti zaposlen kot uradnik na železnici v svo- j e m r o d n e m m e s t u D o l g o e , k j e r j e n a d z i r a l t o č - nost ur na postajah. Občutljiv opazovalec narave je med službovanjem opazoval, da so ruski vrtovi s i r o m a š n i i n d a v n j i h r a s t e j o p o l d i v j a , t u d i d i v j a gozdna drevesa skoraj istih vrst. Redko je na po- sestih opazil – in še to običajno v pokritem sadov- njaku – tujo plemenito vrsto, ki pa je bolehala in p o g i n j a l a , č e s o j o p r e s a d i l i n a p r o s t o . P r o d a l j e svojo hišo v mestu, pustil službo ter si na obrobju kupil majhno posestvo, kjer se je popolnoma pre- dal svojemu cilju: »lepoto in okus najplemenitejše- ga tujega sadja doseči pri plodovih nenegovanega srednjeevropskega sadnega drevja «. Lotil se je kri- ž a n j a v r s t ( l e t a i n l e t a j e t r a j a l o , p r e d e n j e s p o - znal, da samo ta postopek daje uspeh) in njegova drevesnica v Kozlovu je vzgajala vedno nova dre- vesa, kakršnih dotlej še ni bilo (Spletni vir 1, prim. Keller 1948). Po letu 1921 je iz skromnih poskusov nadalje- v a l v v e l i k e m o b s e g u , s a j s o m u o b l a s t i d o d e l i l e nekaj tisoč hektarjev zemljišča, več sto pomočni- kov in učencev ter mu odprle neomejeno prora- č u n s k o p o s t a v k o . Č e p r a v s o o n j e g o v e m d e l u v Kremlju izvedeli preko angleških in nemških štu- d i j , s o i zv i r na Mi č u r i nov a p or oč i l a p oč i v a l a v d o- m a č i h a r h i v i h m i n i s t r s t v a , g u b e r n i j s k i h i n o k r a j - nih uradov. Ko so poročila prišla v javnost, so bili navdušeni nad ogromnim delom, ki ga je Mičurin o p r a v i l , h k r a t i p a s o b i l i o g o r č e n i n a d m a č e h o - v s k i m o d n o s o m t e r i z s l e d k i i n u s p e h i , k i s o g a i m e l i d o o m e n j e n e g a r u s k e g a d o m o l j u b a , l e t a 1 9 3 1 o d l i k o v a n e g a z r e d o m L e n i n a . M i č u r i n j e z r a z l i č n i m i e m p i r i č n i m i s r e d s t v i ( h i b r i d i z a c i j a , m n o ž i č n a s e l e k c i j a , c e p l j e n c i ) p r i d o b i l o p a z n e izboljšave sadnih rastlin, pri čemer so bile pridela- ne sorte primerne za osrednjo Rusijo. Za delo na h i b r i d i z a c i j i j e M i č u r i n m o b i l i z i r a l r a s t l i n s k e v i r e po vsem svetu. V njegovih rokah so bile rastline iz Indije, Kitajske, Pamirja, Japonske, Srednje Azije, S i b i r i j e , K a v k a z a , K r i m a , Z a h o d n e E v r o p e , Z D A , Kanade itd. Nista ga zanimali le sadje in jagodičje, ampak tudi zelenjava, tehnične in druge rastline. V s e r a s t l i n s k e o b l i k e , o d k a t e r i h j e b i l o m o g o č e p r i d o b i t i k o r i s t , j e M i č u r i n p r e d e l a l t a k o , d a s o n a j b o l j u s t r e z a l e č l o v e š k i m p o t r e b a m . I v a n I v a n V l a d i m i r o v i č M i č u r i n ( 1 8 5 5 – 1 9 3 5 ) , l e t a 1 9 3 4 ( S p l e t n i v i r 3 ) . 25 Izvestje 1 8 • 2 0 2 1 ��� ČLANKI Vladimirovič je zapustil ogromno dediščino v obli- ki več tisoč hibridnih in drugih sadik sadnih in ja- godičastih rastlin, ki v njegovem življenju še niso dosegle časa plodov (Spletni vir 2). V njegovih publikacijah so poskusi teoretične- g a p r i s t o p a , k i t e m e l j i n a n a č e l i h : n e u p o r a b n o s t i M e n d e l o v i h z a k o n o v ; m o ž n o s t i s p r e m i n j a n j a p o - dedovanih značilnosti s pomočjo okoljskih pogojev ( p o d e d o v a n j e p r i d o b l j e n i h l a s t n o s t i , k i s o ž e p r i - znane v Lamarckovi teoriji) ali s pomočjo "vegeta- tivne hibridizacije", izvedene s presadkom . Mičuri- n o v e i d e j e j e p r e v z e l , r a z š i r i l i n p r e d e l a l T r o f i m D e n i s o v i č L y s e n k o , k i j e p o s t a l g l a s n i k m i č u r i n i - s k e d o k t r i n e . M i č u r i n o v e t e o r i j e s o s e s i c e r k a - sneje pri večini genetikov izkazale za neveljavne, saj je bilo njegove eksperimentalne rezultate mo- goče razlagati po načelih klasične genetike. Mičurinova slovanka N e k a j j e l o k v a r s k i h h i š , p r e d k a t e r i m i š e d a - n e s r a s t e j a b l a n a , k i j i » s i b i r s k i « m r a z T r n o v s k e planote ni segel do kosti in svoje sadeže bogato obrodi vsako drugo leto. Domačini ji pravijo miču- r ink a, t ud i »r us k a japk a«, če pr av je nje no im e š e ž l a h t n e j š e . G r e z a j a b l a n o , k i j e n a s t a l a s k r i ž a - n j e m p e l o d a a n a n a s o v e r e n e t e , s k a t e r i m j e M i - čurin oplodil cvetje domače antonovke, ki je daja- la droben in kisel sadež, skoraj kot lesnika. Novo drevo je Mičurin krstil z imenom »slovanka«. Od svojega žlahtnega očeta je »slovanka« dobila ne- žno, sočno, mehko in okusno meso, od svoje pol- d i v j e m a t e r e p a v e l i k o o d p o r n o s t p r o t i m r a z u . Njenemu cvetju niti mraz 5 stopinj ni mogel ško- dovati (Spletni vir 1). Sadeži dozorijo pozno jese- ni. Zato so jih domačini čez zimo skladiščili, kajti k u t i n i p o d o b e n s a d e ž b o l j k o t s u r o v n u d i b o g a - t e j š i o k u s o b n j e g o v e m p r a ž e n j u , » t e n s t a n j u « v čežano ali ob kuhanju v kompot. Poleg sliv oz. cimberjev, katerih sadike so bile v povojni obnovi Lokvi tudi pripeljane v eno višjih v asi na S l ov e nsk e m, ima sl ov ank a v se bi simbol - no moč boja za preživetje, saj se je kot ena redkih s a d n i h s o r t o h r a n i l a t u d i v » s i b i r s k i h « r a z m e r a h G o r i š k e . I n p r a v z a t o l a h k o p o z n a v a n j e n j e n e g a genetskega materiala obogati in razširi poznava- n j e b o g a s t v a s t a r i h s a d n i h s o r t i n v e d e n j n a š i h p r e d n i k o v ( p r i m . B o ž i č 2 0 1 4 ) , k a j t i g e n e t s k i p o - tencial, ki ga nosi, je posebej zanimiv za vzgojo še kakovostnejših in obstojnejših dreves, ki bodo še bolje kljubovala mrazu. VIRI IN LITERA TURA Arhivski viri: P ANG – Pokrajin ski ar hiv Nov a Gor ica. P A N G 8 1 7 Š o l s k a k r o n i k a o s n o v n e š o l e L o k v e 1950–1980 [napisal Leopold Kogoj]. P ANG 176 Kr ajev n i ljudski odbor Lokve 1945–1952. AST – Arhivio di stato di T r ieste. A S T , C a t a s t o F r a n c e s c i n o , b . 6 6 5 , P r o t o c o l l o d i r ettificazione dei pr ezzi catastali dei pr odotti assun - to in quest'oggi, T ernova, 12. 8. 1827. AST, Rilievi del r eddito n atur ale della comune di Loqua, b. 184. Spletni viri: Spletn i vir 1: http://pr epr ostoljudje.blogspot.co- m/2019/02/r uski-cudodelnik-micur in .h tml (dostop: 1. 10. 2021). S p l e t n i v i r 2 : h t t p : / / i m i c h u r i n . n a r o d . r u / I t o g i 6 0 / invent.h tm (dostop: 1. 10. 2021). S p l e t n i v i r 3 : h t t p s : / / c o m m o n s . w i k i m e d i a . o r g / w i k i / C a t e g o r y : I v a n _ V l a d i m i r o v i c h _ M i c h u r i n # / m e d i a / F i l e : M i c h u r i n _ i n _ g a r d e n _ 1 9 3 4 . j p g ( d o s t o p : 1 . 1 0 . 2021). Literatura: B o ž i č , G . 2 0 1 4 : S a d j e s o n c a . B o g a s t v o s t a r i h b r i - ških sa dnih sort. Kojsko: Društv o oljkar jev Brda. Hoffman, A. 1930: L'altipiano di T ar nova. V : Gui- da del Fr iuli. Gor izia con le vallate dell'Ison zo de del Vipacco. Udin e: Società Alpina Friulana, 297–318. K e l l e r , B . A . 1 9 4 8 : L j u d j e , k i s p r e m i n j a j o n a r a v o rastl instva . V Ljubljani: Slov en ski knjižn i zav od, 1948. Kolen c, P. 2019: T rnovski gozd v gospoda rsko-po- l i t i č n i h i n k u l t u r n o - s o c i a l n i h d i n a m i k a h t r e h s t o l e t i j (od 18. do 20. stoletja ): med mikrozgodovinsko obrav- na vo in pisa njem l oka l ne zgodovine: doktorska diser - tacija. Koper : Univer za na Pr imor skem, 2019. Mar ušič, J. et al. 1998: T r n ov ski gozd. V : Kra ške k r a j i n e n o t r a n j e S l o v e n i j e . L j u b l j a n a : M i n i s t r s t v o z a okolje in pr ostor R S, 32–37. Štih , P. et al. 2008: Slov en ska zgodov in a: družba - politika – kultura. Ljubljana: In štitut za n ov ejšo zgo- dovino: Sistor y, 2008. Z i l l i , S . 1 9 5 5 : I b o s c h i a l t i e n e g r i : l a f o r e s t a d i T a r n o v a t r a e t à m o d e r n a e c o n t e m p o r a n e a . V : A n - nali di stor ia Ison tin a, N. 5, 5–35.