Največji alorauld dnevnik * Združenih držarah
Velja za vso leto • • - $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inoxemitfo celo leto	$7.00
GLAS NARODA *
n
The largest Slovenian DaDj in the United States.
List: slovenskih idelavcevy AroerflkL
b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
tBibsi^^eh
TEUTON: OHelsea S—3878
fatmd m Sscond Ola— Matter September 31, 1003, si ths Port Offics st New York. N. Y., txnder Act of Oongrsn of Msreh 8, 1870
NO. 266. — ŠTEV. 266.
TEUTON: OHelsaa 3—«71
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 13, 1933. — PONEDELJEK, 13. NOVEMBRA 1933-
VOLUMX TTT-T _ LETNIK XLL
V
NEMŠKI NAROD JE IZREKEL ZAUPNICO A. HITLERJU
NEMŠKI VOLILCI SO S PRETEŽNO VEČINO ODOBRILI ZUNANJO POLITIKO DRŽAV. KANCLERJA
V soboto je pozval predsednik nemške republike Paul Hindenburg nemški narod naj glasuje za Hitlerjevo politiko ter naj brani mir, čast in enakost. — Oddanih je bilo nad štirideset milijonov g!asov. — Nekaj nad tri milijone jih je bilo neveljavnih.
40.000 premogar jev se je vrnilo na delo
BERLIN, Nemčija, I 3. novembra. — Davi ob
dveh so bili objavljeni rezultati včerajšnjih volitev.
Volitev se je udeležilo nad štirideset milijonov volilcev. Za narodno-socijalistično državnozborsko listo je bilo oddanih nad devetintrideset milijonov glasov. S tem je bila s pretežno večino odobrena politika Hitlerj eve vlade. Neveljavnih glasov je bilo dva milijona in le malenkostno število je bilo tako pogumnih Nemcev, ki so se drgnili zapisati k vprašanju. 'Ali odobrujete nemško zunanjo politiko?" 'besedico "Ne".
BERLIN, Nemčija, 12. novembra. — Ze v zgodnjih jutranjih urah so trobentači na vseh koncih in krajih pozivali volilce, naj izpolnejo svojo narodno dolžnost. Volitve so imele eno samo svrho, namreč, izraziti zaupnico Hitlerju in njegovi vladi.
Ker je Nemčija izstopila iz Lige narodov, je hotel Hitler vsemu svetu dokazati, da ves nemški narod odobruje ta njegov korak.
Vladno časopisje je z debelimi črkami objavilo pozive, naj se sleherni udeleži volitev. Pozivi so vsebovali tudi sledeče besede: — Kdor se volitve ne udeleži, bo smatran za veleizdajalca!
BERLIN, Nemčija, I 2. novembra. — Predsednik Paul von Hindenburg je v soboto po radiju poživljal nemški narod, da pri volitvah glasuje za Hitlerjevo politiko ter je med drugim rekel:
Nemški možje in žene:
V tej uri, ki odloča važno vprašanje o sedanjosti in bodočnosti Nemčije, naj mi bo dovoljeno, da izpregovorim vam nekaj svetovalnih besed.
Jaz in vlada države, združena v volji, da izvleče-va Nemčijo iz razpada in oslabelosti povojnih let,
poživljava nemški narod, da jutri odloči s svojim kablu sporočil svoji vladi v Mo-glasom in pred celim svetom izjavi, ako odobruje «kvi Wglavitne t očkovo je kon-naša načela in našo politiko.
Mnogo let omahljivosti je za nami. Toda pod junaškim, močnim in jasnim vodstvom kanclerja Hitlerja in njegovih tovarišev, se je Nemčija zopet našla in ima zopet moč da sledi po poti, katero ji u-kazuje narodna čast in njena bodočnost.
Prvič po letih razdora mora nemški narod stati pred svetom kot združen narod, združen v volji za mir, pa tudi združen v svoji zahtevi za čast, enakost in spoštovanje do drugih.
Laž je in obrekovanje, ako zunanji svet trdi, da imamo vojne namene. Hočemo samo braniti svojo
^trajnfm™ P* ~Hm° " " poteguiemo za pravij UNDBERGH NA ŠPANSKEM
Kdor je, kakor jaz, preživel tri vojne, strahote i Santona, Španija, 12. novembra. — Za rati i močnega« vetra sta
pobkovnik L»in<lbergh in njegova žena odgodila svoj polet na Portugalsko V tukajšnjem mostu sta morala za silo pri*ita>ti. S poletom bosta nadaljevala v ponedeljek.
POGAJANJA ZA PRIZNANJE
Pogajanja se vrše v prijateljskem duhu. — Priznanje Rusije bo objav~ ljeno ta teden.
Washington, D. C., 12. nov. — Prijateljski pa rezani razgovori med predsednikom Rooseiveltiom in M&ksimoni Litvinovom vodijo Združene države in sovjet. Ivinsi-jo v orijentalsko diploma.tično zvezo.
Uradni viri napovedujejo olbja-vo za priznanje Rusije za tateden. To mgpovad podpira štiriurni razgovor med predsednikom Kooee-veltoin in Maksimum .Lit'vinovoiii v petek in nad deseturna posvetovanja med državnim tajnikom in Litvinovom.
Najvažnejši razgovor med predsednikom Rooseveltom in Litvinovom je bil v petek zvečer od 0 pa do pol nori v predsedniškem uradu v Peli hiši«. Pri tem razgovoru sta natančno predelala ameriško in riLsko stališče. Rar'-un predsednika in LLtvinova je bil pri tem razgovoru navzoč .samo posebni namestnik državnega tajnika Hulla William Rullitt. ki posebno pozna ruske razmere.
Po konferenci je predsednik Roosevelt .sporočil* časnikarskim poročevalcem, da nima za- nje drugega sporočila, kot da pogajanja ugodno napredujejo. To je potrdit tudi Bullitt, ko je zapustil Belo hišo.
Ko je Litvinov prišel iz I»ele hiše, in so ga poročevalci vprašali za kako pojasnilo, je odgovoril : "»Razgovor s predsednikom Rooseveltom je vedno prijetem".
Biillltt je rekel, da za soboto ni bila dogovorjena nikaka konferenca. Ko temu je Litvinov pripomnil: "Dan (premirja, jutri".
TJ uradnih krogih se .zagotavlja.. da je LHnrmov na-jbrže po
VELIKE ŽRTVE PR0H1B1C1JE
Sto prohibicijskih agentov je bilo ubitih. — 800,000 oseb je bilo a-retiranih. — Nad dva milijona zaplenjenega premoženja.
Washington, D. C., 12. nov. — Vlado Združenih -držav je za iz vedibo prohibieijske postave "veljalo 100 živ-ljenj prohibicijskih agentov. Poleg tega pa je bilo ranjenih nad 600 vtodnih agentov.
N'a drugi strani pa so zvezni agenti aretirali 800,000 oseb in zaplenili (premoženja v znesku $205.1.51.000, .vključno skuhano
VOJNI OBLAKI NAD IZTOKOM
Rusi so izstrelili šest japonskih aeroplanov. — Letalci so bili ubiti ali ujeti.
Moskva, Rusija, 12. novembra. Diplomatičn>ai poročila naiznanjajo zelo res»:ie dogodke, me<l katerimi so tudi spopadi meti sovjetskimi vojaki in japonskimi aeropča-ni.
Poročilo pravi, da je bilo na sibirski meji Ubitih ali pa ujetih 20 japonskih letalcev.
v
<*etudi vladni uradniki n-e marajo razpravljati o teh poročilih in vlada mdlči. so mednarodni krogi poučeni o tem, da so sovjetski obmejni vojaki ja {Krnski ;zrač-
VODSTVO NOVE ORGANIZACIJE JE PROGLASILO KONEC ŠTRAJKA
WILKESBARRE, Pa., 12. novembra. — Nocoj je bila končana stavka 40,000 kopačev trdega premoga. Tukaj se je vršila posebna konvencija 500 delegatov nove organizacije Anthracite Miners of Pennsylvania. Delegat je so kot en mož glasovali naj se premogarji vrnejo na delo v Luzerne-Lackawanna okraju.
žganje in kotle.
■Največ prohibicijskih žrtev kil"1 «kadron- ki Je 1^	sibir
so bile naznanjene do konca leta\sko mejo obstreljevali in izstre-1932. je bilo krt-a. 1930. ko je bilojhh Setit izmed dt,vetih jonskih ubitih 14 prohibicijskih a-entoviaeroI>lail()V-
ferenee z državnim tajnikom IIul-lom.
ŽRTVE SNEŽENEGA VIHARJA
in 11G ranjenih. Enako število jih je bilo ubitih leta 1921. toda ranjenih je bilo samo 13. Leta 1031 jih je bilo ubitih 5, leta 1932 pa 9. Koliko jih je 'bilo ranjenih, ni znano,
Prvih šest mesecev prohibicije vlada ni objavljala število ubitih agentov. Od ■leta 1921 dalje pa je »bilo ubitih, ozroma ranjenih :
1992. 9 in 28; 1923, 11 in 45; 192.1. 2 in 28; 1925, 7 in 39: 1926. 6 in 50; 1927. ti in 59; 1928, 10 in 99; 1929, 6 in 94.
Največ zaplenjnega premoženja je bilo leta 1930. namreič za $29.238,000. najmanj p" leta 1932, namreč $5,872,000.
ROMUNSKI KABINET ODSTOPIL
Bukarešt, Romunska, 12. nov. Ministrski »predsednik Aleksander Vajda Vojevod j« danes izročil kralju Kiiirolu svojo resignaeijo. Opozicija narodne kmetske stranke je /hiJa premočna, da fbi se ji mogel ustavljati. Kralj je naročil bivšemu notranjemu ministru Jonu G. Duci naj »etitavi novo "ministrstvo.
Dvajset ietadcev med katerimi so -častniki, piloti in mehaniki, je bilo uničenih ali ujetiii.
Drugi dogodek se je pripetil pred dvema tednoma, ko sta dve japonski jnnnožni ladji bojne mor-narioe skušali priti v sovjetske vode pri KasnčatkL Poročilo pravi, da sta bili obe ladji raastre-Ijeni, iker se njuna poveljnika nista zmenila za ponovno svarilo ruske obrežne straže, da se umak-net a.
Rusija se točno drži svoje pret-nje. katero je izrazila v svojem protestu proti japonski vladi, da bodo ruski vojaki streljali na vsak japonski aeroplan, ki bi letel čete sibirsko mejo.
Rusko časopisje opozarja na moč sovjetske armade in "Izvest-ja" (pravijo, da je sedaj Rusija zmožna iz<lelorvaiti vsako .iv-oderno orožje.
ARETACIJE NA KUBI
Detroit, Mich., 12. novembra.j Reševalci v letalih in motornih I Havana, Kuba, 12. novembra, čolnih so danes .iskali Radfa Ire-1 Po vsej ICu!bi se vrše aretacije v
lamla in Cliforda Fostera, ki sta se v malem č-ohiu podala lovit ra-oe na Lake St. Olair. Najbrž sta zašla »v »nežen vihar ki jim je čoln prevrnil. O njima ni že 36 ur nobenega sledu.
strahote \
vojne, ne more želeti nove vojne in bo smatral vzdrževanje miru za najresnejšo dolžnost do nemškega naroda in celega sveta. Nobeden Nemec ne želi nasilnega spora.
Vlada je skozi usta svojega kanclerja slovesno izjavila, da iskreno želimo razumevanje. Njegovo poročilo je izrazilo našo pripravljenost, da se z veseljem strinjamo z vsako resnično razorožitvijo sveta in celo z našo popolno razorožitvijo, ako tudi druge države store isto.
Želimo mir z vsem svojim srcem, toda časten in pravičen mir.
Razorožitveno konferenco smo zapustili, ne da nasprotujemo mirnemu sporazumu med narodi, temveč, da pokažemo svetu, da morajo obstoječe
masah. Aretiran je vsak, o komur le kol ičkaj domnevajo, da je bil v zvezi z zadnjo »vstajo.
V notranjost dežHe so bili po-fftani niočni vojaški oddelki, čijih naloga je ponoviti zadnje ostanke vstaške armade.
Žganje v Chicagu.
Chicago, 111. 10. novembra. — Časopisi poročajo, da se po vseli restavracijah in hoitelih ter salonih javno toči vsakovrstno žganje in vino in »policija prodaje prav nič ne ovira.
ZAPOVEDI ZA ZIMO
NewyorSki zdravstveni komisar »S. Wynne je izdali sledeče zapovedi za zimski č«as:
Usta imej izaprta in dihaj skozi
nos. '
Xe druži se z ljudmi, ki so pre-hlajeni. Spi že vsaj osem ur.
Oblaki se ibolj ali manj toplo, kakoršuo je pač vreme.
Jej dosti »adja in zelenjave.
Popij vsak dan najmanj kvart mleka.
Okno v spailniei naj bo vsako I noč nekoliko odprto.
Bodi dosti na sveižeejn zraku, imej Idvignjeno glavo in dihaj skozi nos.
Ne uživaj patentnih zdravil. V slučaju prehlada lezi v posteljo in pokliči zdravnika.
V sobi ne sme biti več kot 68 stopinj g^rkote.
JAPONSKA SE HOČE Z RUSIJO SPORAZUMETI
Zunailji minister Hirota hoče odstraniti vojaštvo ob man čuku o meji. — Zeli, da Rusija razoroži utrdbe.
Tokio, Japonska, 12. novembra. Jiaponski zunanji minister Koki Ilirota »skuša pridobiti sovjetsko Rusijo za konfereneo, ki naj bi dovedla do sporazuma, da obe državi opustita Ob mančukuo meji vteako premikanje vojaštva, ki bi mogoče zbujalo ka>ko nezaupanje.
— Bila bi dobra misel, — je je reke K- Ilirota, — ako bi se raztegnit Portsmouth ski mir. po katerem bi se Rusija in Japonska zvfizali. da opustita vsako vojaško demonstracijo ob skupni meji Sibirije in M-ančukuo.
Po pogodbi, ki je ibila leta 1905 podpisana med Rusijo in Japonsko v Portsmouthu, so bili gotovi kraji ob rusko-japon.ski meji demilitarizirani.
Japonsko časopisje razlaira Ili-rotove besede tako. kot da želi, da j bi Rusija umaknila svoje čete s | svoje sibirske meje in uničila «vo-: je utrdtbe.
Moskva, Rusija, 12. nov
S tem je končana teden dni trajajoča stavka, tekom katere so se vrnili veliki neredi. Krvavi spopadi so bili na dnevnem redu.
Stavkarji se bodo <vrnili na de-lo pod pogojem, da dobe; svoja stara mesta v majnah, ne qziraje se, če bodo v bodoče člani Anthracite MLnefrs organizacije, ali če se vrnejo k United Mine Workers of America.
Glasovanje za konec stavke se je 'vršilo po tri ure trajajočem posvetovanju.
Prej je še iposla'1- R«Jbert F. \Y agner, načebiik raa>odiščnega urada v Washingtonu, delegatom brzoja\-no obljubo, da bo imenovana posebna vladna ikomisija, ki bo itatanuiiio preiskala vse jiritož-be jnajnerjev.
OBSEDNO STANJE V AVSTRIJI
Dollfuss je odredil cbse-dno stanje in smrtno kazen. — Vsak upor bo kaznovan s smrtjo.—Mnogo aretiranih.
Dunaj, Avstrija, 12. novembra. V petek je bilo po eeli Avstriji embra. (raz-la5eno "^sedno stanje in je
Sovjetska vlada je ostro poklica-ibila zoI)et ^"»vljena smrtna ka-
•	S tem je armada poklicana
metode rsizlike med zmagovalci in premaganimi, med oboroženimi in razoroženimi državami, med svobodnimi in nesvobodnimi narodi, biti končane.
Vas, nemški tovariši, poživljam, da izrazite svoje mnenje v tej politiki miru in časti.
Jutri mora celi nemški narod pokazati, da združeno zahteva narodno čast, enako pravico in ob-| enem pravi, trajni mir. Pokažimo svetu, da smo se j ki hrupom obhajali I0-le*nico Hi-zopet našli in da smo z božjo pomočjo odločeni tr- tl<erjevega puča v Monakovem. dno držati nemško edinost.	1000 ^ * bi,° are,ira'
DIJAŠKI NEMIRI
NA DUNAJU
Dunaj, Avstrija, 10. novembra. Pol'ioistii fco na!sta\-fl'jefrii v vsaki šolski dvorani, da dijaki ne -pričenjajo pouka s petjem naizijske himne.
Dijaki mečejo po hodnikih (vseučilišča soLzne bombe. Aretiranih je "bilo 30 dijakov.
Na mnogih (krajih Avstrije so nazijci zelo delavni in so z veli
la na odgovor -Jafponsko, ker je devet japonskih aeroplanov letelo nad soVjetskhn ozemljem 3. novembra.
Ruski poslanik Yurenev je vročil japonskemu zunanjemu ministru Hiroti kratko zahtevo, da Japonska zadevo preišče in da kaznuje one. ki so za to od gov orni. Ruska zahteva se g'lasi:
—	Po naročilu iz Moskve ženini vložil t i odločen protest sovjetske vlade proti kršenju sovjetskega ozemlja na tak način in v tako velikem obsegu.
—	Povdarja-m. tla takega dejanja Se ni bi'I'O in zahtevam, da se mora (preiskava nagflo pričeti in da morajo biti krive osebe kaznovane.
POKOP JAPONSKEGA KOMUNISTA
Moskva, Rusija, 10. mevemibra. Gredi snežnega merteža je Josip Stalin v težkem vojaškem plašču in gologlav korakali1 # po moskvi-ških ulicah za knst japonskega komunista in čliama Kominterna Sena Kaitayama, ki je umrl v ponedeljek in je bil pokopan z vojaškimi častim i.
Z ozirom .na (napete odnaša je med Rusijo in Japonsko je ta pogreb zbujal (posebno zanimanje. Pogreb je bi ®pod -vodstvom Ko-minterma (Tretje internacijona-le). Katajamov pepel je bil v urni položen v zid Kremija blizu Leninove grobnice.
za vzdrževanje miru, vlada pa je hotela preprečiti .izgrede v nedeljo ob petnajsti obletnici avstrijske republike.
Vlada je odredila, da se sm-e'o ljudje zbirali samo pri masi in da naj preži ve dan v premišljevanju in -miru.
Kazen za umor, požig in vsako nasilno dejanje je smrt. Zločincev ne ibo sodflo vojaško sodišče, temveč kriminalno sodišče Obsednega stanja. Proti razsodbi pritožba ni tlovoljen-a* ter bo smrtna kazen naglo izvršena. Znano <še ni. aH bodo obsojenci ustreljeni ali obešeni. Vsakdo, ki bo ščuval k nasilju, bo obsojen na smrt.
Vlada je že pred dvema mesecema zagrozila, da bo razglasila obsedno stanje, ako bi br'o po-trefono, da obvlada politični poPo-žaj p: ozirom na nazijsko delovanje.
Vsako nasilje, celo poškodovanje lastnine in udeležba pri ne.mi-rih je vključena v obsednem stanji.
Smrtna kazen je bila opuščena v novi republikanski ustavi.
Obenem z razglasitvijo obsednega stanja je /bilo prepovedanih 300 socrjalističnfh shodov v raznih krajih Dunaja. Socija'listi so proti tej prepovedi protestirali in jih je bflo 100 aretiranih.
Vlada je izjavila, da bo prevtze-la mestne finančne zadeve, ki so do sedaj biLe v &ocij&lktičnih rokah.
nt II VI »ODA?
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 13, 1933
THIS T.AROE8T SLOVENE DAILY ta U. «.
A.
Ml
OffMd ud PobUtfMd by
PtSUSBWe OOMPANX (A Oorpormt*»>
Place of boaUMM of tbe corporation ud addi
•f Manhittn,
of above otftoera: New Ink CMy, N. X.
KRATICE ZA ZVEZNE URADE
BLAH NARODA (Vatae ef the Peeple)
Every Dej Except Sondayi and Holiday*

ia ealo leto velja ea Kanado
|i pol leta ..i |a totrt leta

•800 flflft 91-00
&a New York aa celo leto ......	I7.0U
Be pol leta ........................$8-00
Za lnoaematvo aa celo leto	97.00
Za pol leta........................98-00
Habecrlptloo leerlj 90-00
it oa Agreement
"Glas Naroda** labaja vsaki dan tsvaemM nedelj ln premikov.
Razvoj od pomožnega programa. federalne vlade tekom .spomladi in poletja je prinesel s seboj več kot tueat -novili federalnih age reci j. Vsaka. iameil njih nosi precej dott-go ime in prit?!«e .so v rabo razne čudne kratice, predstavljajoče začetne črke naslova dotične federalne organizacije. Mesto dolgih nerodnih imen so te kratice postale popularne za o-zrcačenje doticnega federalnega urada.
Xajglavnej»še kratice in uradi, ki jih označujejo so sledeči:
AAA — Agricultural Adjustment Administration, (Jeorge X. ]'e«'k. upravitelj. S vrha te federalne organizacije je povečali po-
DopUi brea podplaa ln oeebnootl ee ae pri občujejo. Denar naj ae blagovoli fflfltljctl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam todi prejfinje blvallOce nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika.
"QViAS NAHODA", SM W. lltk Street. Near I«
CU«
K- 5»
RAZOROŽITVENA KONFERENCA
zedinja delavnost raznih vladnih posojevalnih ageireij v pomoč poljedelcem. ki se že 12 let borijo proti padajočim cenam pridelkov in za«to tudi .svojih zemJjKč. Glavno sredstvo te pomoči je financiranje poljedelskih hipotek ob bolj ugodnih pogojih.
HOLC — Home Owner's Loan Corporation. William F. Stevenson. predsednik. Ta organizacija -skivša storiti isto za Jneslm? hišne posestnike, kar FPGA. dela za poljedelce namreč preprečiti, v kolikor mogoče, <la> lastnik <*gubi svoje posestvo vsled odpovedi hipoteke.
TVA — Tennesseee Valley Authority. >Dr. Arthur JC. Morgan.
,- , , , ,	,	-i i }>retlsctlik. Svrha je razvijati ob-
lHNiolcev del narodnega prihoda'l.	,
srrne vodne sne doline rennp.ss^'.
SLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
" Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
7*
potom dveh mvgl-sHvitnih srotlstov. | \r	. .	■
' , ^ -	,	. IMuse.le Shoals posebej. To je pr-'i- •»
Bno obstaja v tem. da se potom	_	ijeni.
odškodninskih plačil pomaga po-
Razorožitvena konferenca jo dospela na kritično toeko. Vodno bolj se opaža, da ne pre ve o za vprašanje, kako naj se razorožitev izvedo, temveč za vprašanje, ali jo v današnji mednarodni stiuaciji sploh dana možnost razorožitve in omejevanja vojne pripravljenosti, ali ne.
Ugledni angleški državnik je zadnje dni z vso njemu lastno brezobzirnostjo izrekel o poskusih sporazumne razorožitve evropskih držav negativno sodbo, češ, nikdo v resnici ni za razorožitev, konference samo iščejo pretvez, pod katerimi bi se države ognile zahtevi, da omejijo svoje vojaško priprave; zato naj se to dejstvo odkrito prizna in napravi konec brezplodnim pogajanjem, katerih pozitivnega uspeha si nobena prizadeta država no želi.
Sodba angleškega državnika je nemara krivična, ker so menda ne sme večini držav odrekati dobre volje, da j)otom konvencije znižajo ogromna vojaška bremena in obenem omejijo opaznost oboroženih spopadov; tudi sc jim mora priznati, da oklevajo in odlašajo pred odločitvijo iz čuta odgovornosti napram samim sebi in svojim enako mislečim zaveznikom.
Enostranska miroljubnost ne pomaga mnogo in resnična je stara beseda nemškega pesnika, da tudi najboljši ne more živeti v miru, če to zlobnemu sosedu ne ugaja.
Po zlomu militarističnih centralnih sil je bilo v svetu mnogo optimizma.
Oni, ki so stalno ogrožali evropski mir, so ležali na tleh in zmagovalci so jim predpisali obveznosti, ki naj za vedno onenemogočijo ponovitev krvavega plesa.
Nastopila bi doba večnega miru, ki bi dala možnosti, da so svet, dotlej oborožen tabor, spremeni v dolino blaženih, kjer ne bo treba niti težkih topov, niti tankov, niti strupenih plinov.
Toda le prekmalu se je videlo, da prvo navdušenje za tako težko pričakovani mir pojema in da zlasti poraženi krivci svetovne vojne vedno pogumneje dvigajo glave in kličejo po revanži.
Čimbolj se je izgubljal spomin na prestane vojne grozote, tem razločneje se je čulo rožljanje z orožjem.
O premagani Nemčiji je odveč govoriti. Danes jo znano, da že prvih zahtev versailleske pogodbe o uničenju o-rožja ni do kraja izpolnila.
Nemški podpis na jxjgodbi še ni bil suh, ko^so se že začele priprave na priprave na postopno okrnite v mirovnih sankcij; odkar pa je preudarni Stresemann zatisnil oči, so padli vsi oziri in od dne do dne je postajal pohod nemškega imperializma opaznejši, dokler ni pod vlado Adolfa Hitlerja popolnoma snel krinko z obraza.
Za nikogar ni več skrivnosti, da se nova Nemčija pripravlja duševno in materialno na novo ofenzivo proti% vsej ostali Evropi.
Ženevski prelom in beg pred mednarodno kontrolo je odprl oči tudi najlahkovernejšemu optimistu.
Ijedelcu prilagoditi produkcijo nekaterih glavnih poljedelski n pridelkov k dejanski ipotrebi za t<* pridelke. Drirgo sredstvo je zagotavljati far mer ju primerne cone za poljedelske produkte potom ra-znih tržnih dogovorov, ne da bi se pa pretirala cena na škodo kon-.sumentov.
OCC — Civilian Conservation Corps. Robert Feeluier, ravnatelj. Svrha je zaposlovanje kakih 300 tisoč mladeničev a.r delo v gozdovih v svrho pogozdovanja, da se prepreči izjedavanje prsti, povod* nji in enake nevarnosti, in za razvoj takazvanih narodnih parko-v. Piače so več moan a $30 n« mesec poleg hrane m ti mladeniči se večinoma obvezujejo odpošiljati del tega denarja svojim družinam v pomoč.
NRA — National Recovery Administration. general Hugh S. J'oltnlvon. upr,a<vitelj.
Glavna svrha XIRA je zopetno zaposfk-uje nezaposleneev in povečanji1 kupovalne sile dežele, tako da tovarne in farme •morejo delati v polnem oibratu. <Jla.viio sredstvo so pogodbe z.i posamezno industrije, takozvani kodfksi (codes), ki predstavljajo pogodbo med prodlicenti. delavstvom in komsumenti. Ti .kodek.si .skušajo reprifliratr posamezne industrije in odpraviti nebrzdano konkurenco. Kodeksi vsebujejo pogoje glede minimalnih mezd, 'krajših ur dela. odpravo dela otrok, določbe proti profit i r.stvu. pri po7.ua njt» delavske pravice do kolektivnega pogajanja.
FERA — Federal Emergency Relief Administration. Harry L. Hopkins, upravitelj. Ta federalna agencija je bila ustvarjena, da razdeli 500 milijonov dolarjev, dovoljenih od kongresa v pomoč j državam, da se jim pomaga v nji-J ho v i odpomožni akciji za nezapo-; Kostit«»lj je
vi poskus v Ameriki, ki .stremi za razvoj cele d«/im ko industrija I-ne. soeijalne in .{rofjpodartko enote.
PWA — Federal Emergency Ad ministration of Public Works, i notranji.'tajnik Harold I/. likes, upravitlej. Svrha. je pospešiti zaposlenost potoni javnih gradenj, za katere je konjrres <lo*Vc! il $3.300.000.000. Te jamo gradnjo ,ja obsegajo ceste, mostove, eeno stanovanjske hiše, šole itd.
jem: 1*.» teh be-edah je izginil kolikor so ga nesle noge.
Kuhar je ve besede so napravile na družbo*porazen vtis. (,'eprav so f»obe vsem sijajno dišale in ni nikomur prišlo na um. da hi m<»ir«»i zčistrupiti z njimi, no začelo goste, ki so bili že pojedli »obe. obhajati si a host i. Sugestija je storila svoje: Lovci so prestrašeni begali .sem in in so bas namenili k zdravni-il'u, da jim izpere želodce.
ko mesto, svoj ritem življenja in svoje zakone. Porterja ni nihče jemal resno, ker ni bil oženjen. Zato se je začel ozirati po mladih vdovah in dekletih, na svoje prejšnje ljubezni po vseh Itikah sveta pa je nehvaležna pozabil. Seveda, saj je hotel |H)s!ati soliden trgovec, ne pa fičfirič z bogato preteklost jo ženskih poznanstev.
S p« sredovanjeui nekega ženit-benega urada se je seznanil z žensko. ki je bi'a voljna postati njegova žena. toda šele potem, ko je videla izvleček iz bančnih knjižic, kjer je imel Porter naložen svoj kapital. Skl-nila >ta torej trgovski zakon. Do tu je vse šlo gladko. Ko pa ste se vrnila iz cerkve kot mož in žena ter je žena pogledala možu pod obleko, se je silno prestrašila. Kak«>r duhovi, so jele vstajati pred njenim očmi in duhom figure1, ki jih je uzrla na moževi koži in so predstavljale mnogovrstno 1'orterjevo preteklost, o kateri ji ni l>il ženin omenil niti beso-diee. Torej hajdi pred sodišče! .Tim j - hotel to preprečti s tem. da je
Amerika ima vsakovrstne šamp-jorne. Tudi Fred Pat zel v -Nebra-•ski je šampjon. Zaposlen je bil pri nekem farmerju. ki ima na tisoče prašičev. Farma je prostrana. in prašiče je težko skttcati. Toda Pat zel ima posebno metodo. Postavi se sredi travnika in strahovito zatuli: "Puu-juu-ii#!"
Po par minutaili so vsi j»ra.x i zbrani.
Xtfkoč je prišel v Omaho, Xeb., kjer je dobil službo v nekem dališču. Tednj je poročalo pis je:
Ravnatelj g!e<lališča je hotel naipraviti nekaj reklame. Zato je rekel Pat želu. naj sredi mestnega trga požene vc svojega grla m a gn etični g!a->.
In Pii-tzel se je razkorači! in zatulil: "Pmj-jmi-iig!,? iMabnma .so «e začela otipirari obiskal nekega specialista, ki 1)aj | Uudje so drli na cesto, in v bi ga "očistil". Toda zdravnik mu teku Par m,m,t > kro?
g.e-easo-
I Dogodek j«* bi! kmalu pojasnjen. FDIC — Federal Deposit In.su-' (:°bo so hi,e r>ri*tne. kuharju pa se u.iegov, ranee Corporation. Walter P.! lr Pri <lehl nenadoma zmešalo, za-1 Cnmmings. predsednik. Ta- orga-'-° ^ ^ pojavil med gost, in jih nizacija bo izvrševala zakon, ki 7.be«al s svojim svarilnim klicen,.] prid?, v Veljavo 1. januarja 1034 Šole ko jo prihitel služabnik tn poln dobila zavarovanje vlog 5700 vedal zbrani družbi, da se je kuhar bank. včlanjenih v federalni re- zaprl v svojo sobo. kjer se zaleta-zerni sis-tem. l>oleg njih kakih 8 va z glavo v zid, je lovcem odleglo.. tisoč nevel-anjenih bank bo smelo Potolažili so se in pomagali slu-' pristopiti.	|žabuiku. tla je ukrotil kuharja, ki
izmed drugih novih federalnih ^ morali odvesti v umobolnico' agencij naj ee navedemo SAB — na opazovanje. Science Advisory lioard pod vod-Ktvoan slavnega fizičarja Kari T. Compton. — -ki sourejuje znan-stvemo delavnost raznih vladnih department o v, in CSB — Central Stat isti cel Board, ki skuša zena-čiti in izboljšat i nabiranje statist ičn i h podat kov.
je izjavil, da >le tetovirana koža ne da očistiti. Hočeš-nočeš je zdaj odšel tja, kam.»r •j'a jo zvala pravica in razsodili so. da s<» xakon hx'i po kriv<li moževe proteklo-ti. o kateri pričajo tetovirane slike žensk n,i: koži.
jwr sto radovednežev.
Kdo ve. komu je hotel poročevalec napraviti 'kompliment: ali prašičarju Patzelu. ali prebivalcem Omalie?
Dopisu
New York, N. Y.
"GOSPODA, VI STE ZA STRUPLJEN1!"
TETOVIRANA PRETEKLOST - VZROK LOČITVE
Nekoč s on t d oh i L dolg dopis o dobro uspeli veselici.
Rojak je poročal, da je nasto-j pila slovenska godba, in poseb-. no pohvalil tudi pevce, ki so peli 1 krasno narodne perani.
— Zr'io mi je ugaja1: kvartet — je pisal — še boljši je bil pajn-^tot dveh rojakinj, ki sta zajpoli i par pesmi in želi burno odobrava-' nje.
[ Pajntet!. ..
( Kaj takega nisem še nik<l»r sli-
Lola in lela je ameriški državljan Jim Porter živel na morju, s«' vozil z ladjam: iz pristana v pri-: tan in v vsakem obmorskem me-ftu, kjer se je ustavljala njegova ladja, je imel ljubico, h kateri se je zatekel iz burje in viharjev. Vsako toh ljubic p;i je tudi ovokovečil s tetovirano sliko na svoji koži, ki se j" po dolgih morskih vožnjah spremenila v pravcato galerijo mornar jevih simpatij.
Mogoče bi >e galerija izpopolnjevala do zadnjega prostorčka na
silence. Polovica gornjega se daje državam ]>od pogojem, da potrošijo tri dodatne dolarje v.a vsak federalni delež v pomoč no-zaposlencem.
RFC — Reoonrstruction Finance Corporation, Jesse II. Jones, predsednik. Ta organizacija je bila ustvarjena že pod prejšnjo vlado in njena svrha je dajati vladni kredit poljedelstvu, trgovini in industriji v očigled pojemajočega privatnega kredita.
FFCA — Federal Farm Credit Adminlstratmon Henry Morgen-thau. governor. Ta organizacija
Razburljive trenuteke smrtnega strahu in groze so prestali te dni gostjo na neki pojedini, ki jo je priredila večja lovska družba blizu Milana. Prišlo jo skupaj kakšnih 30 lovcev, ki so ves dan liri-! koži. da ni nekega dne možakar pre-dno zalezovali divjad po lesovih jJM obvestila, da^ »ta umrla njegova ter zvečer sedli utrujeni k mizam, j priletna sorodnika brez otrok ter da se odpočijejo in okrepijo. Vsi i m« »stavila .">0.000 dolarjev. Xa-so SO veselili gostje, kajti njihov i veličan nemirnega pomorskega živ-bil znan kot velik sla- j ljf»ja. jo tedaj Jim Porter sklenil
"dati slovo mornarstvu in se naseliti kakor trgovec v New Yorku. Toda New York ima. kakor vsa-
s k lad a' dok usee in so se lahko nadejali, da
Dne 3. decembra praznuje ves
sioven.ski narod, doma in v izse-
lijeništvu svoj izšel jeni šk i dan. v , , , rp	, sa!. Kakšna zverina io «to
fudi mi v vehkem New ^ t^rku , .J
tet.
ga bomo praznovali! Povabljena. Tj. ,	...
, ,	il- i l'»šal sem dopisniku
so vsa pevska društva, povabijo '
pa .j 11 -
in dobil
ni solisti in pevske skupine, da z njihovim sodelovanjem ta svoj izrazito slovenski praznik kar na.i-svečanejše praznujem«* ter poka-i ženin slovenskemu svetil, di se še zavedamo svojega k1 o vonsk ega pokolonja. Naj ne ibi> rojjuka ši-rom Greater New Yorka. ki ibi se ta dan iz tega a!ii onega vzroka "skril" ter ne prišel na Osjuo ee-1 sto. Program bo tako izbran, »la j bo vsako dri£tvo mulilo svoje ' najboljše, kar premore. <>b <>. uri i zvečer nas naš župnik vabi k mo-(
i — Vem. da si prei-oj y.n lun<», ' Zg»ga. da s> tako da!oč, si pa nisem mislil. Torej ne veš. kaj je pajntet • Xa.?brž ne poznaš manjšo mere kot jo kvart. Štirje *r>
.	V	^
Kvartet. Co stH dva. je pa pajiitol. kajti pajnt je bil -redno in ho ve.l
no polovica kvarta .. .
liojak je modroval :
— Danes so ženske vsepovsod:
so dohtariee in advokatke. so
! bančne predsednice, šoferke, sla v-
karske voditeljice, agitatoriee itd.
...... , . .	I A'sopovsod, kamorkoli pogleda
Place). kjer se bo po bogatem pro- .. , .. .	1
..	. ,	[t-Iovek. najde žensko.
Edinole le doma ne.
zberemo v dvorani (02 Jst. Mark's
jim bo skuša! okrepčati želodec z najboljšim, kar premore kuharska umetnost.
Po predjedi so prišle na mizo go-be.servirano na izredno okusen način. Kekateri so jih že pokilšavali, j drugi so jih šele objemali z ljubečimi pogledi. Tedajci se je nena- \ doma pojavil med gosti kuhar z* belo čepico na glavi. So preden ga jo gostitelj utegnil vprašati, kaj ga je prignalo iz kuhinje med goste, je odprl usta in spregovoril, ne, zatulil, da je odmevalo daleč naokrog: "Gospoda, vsi ste zastrup-
Zoper prsne prehlade
Xajirl način kako s* imc-bitr prsnega prehlada, it-, da &e dobro namažete iw» prah z ANCHOR J'ain-Kxpelhfr. potem pa jMikrijte ves drl s flanelastim ali volnenim blagom. Zdravilo odpravi liabranost in olajša zasliženje.
Ne zaormarjajie pranih prehladov ker se večkrat razvijejo v nevarne bo-lezni kot pljučnica, inilaenca, hripa itd. Namažitc se takoj.
Pri vseh lekarnarjih — 35c in 70c velikosti.
Samo pristni ima Sidro varstveno znamko.
PAIN-EXPELLER
gramu razvila prosta zabava. Pro-st*»vo'ljimi vstopnina se pošlje v staro domovino za težko prizadete naše rojakc-poplavljenco.
'Rojaki in rojakinjo! Plemenit je namen te vsakoletne "izsoljo-niško nenlelje"; letaš, ko jo prvič pr:iznuje.mo v New Yorku. pa je dvakrat, trikrat pk»meuit. ker hočemo pomagati svojim rojakom ter v dejanju pokazati ljubezen do njih. Mal položi dar domu na
Večkrat
:itate v
kakem ogla-
su
"Par d(/.arjev je treba dati na roko. ostanek pa na lahka odplačila".
Ta "lahka odplačila" so baš tako lahka in prijetna, ikot je "ruvanje aob brez 'bobW-in".
Med naše 'ljudi ne grem dosti.
oltar! Kako se bodo veselili naši pa navzlio temu marsikaj vidim
rojaki v stari domovini vsikega daru. vsake nase -žrtve! Pokažimo jim sočutno srce, oddolžimo se jim iza slovesne sprejeme, kadar potujemo v staro domovino na oibLsk.
Rojaki, na pomoč!
Pripravljalni odbor.
CE NAMERAVATE V DOMOVINO?
Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU
»ew York, N. Y.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za t 2.75 _____________ Din. 100
" $ 5.05 .................. Din. 200
" $ 7.35 .................. Din. 300
" $11.95 ................. Din. 500
" $23.25 ................ Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.30 .................... Ur 100
" $ 18.25 .................... Lir 200
" $ 44-25 .................... Lir 5Q0
" $ 88.80 .................... Lir 1000
" $177.— .................... Lir 2000
KER BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI
Za	večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar JIH
ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. x IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $5.00 morate poslati — $ 5.79
ti »» $10.00 " n___$10.88
•» » $15JB0 " "__$18.—
ii fi $30.00 " "____$21.—
" » $40.00 " "____$41.25
» " $50.00 " . "__.$51.50
Prejemnik dobi v staran kraja tsplattlo v dolarjih. Nujna nakani a Izvršujemo po CaMe Letter aa priatojbtno $1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Gla« Naroda" ill WEST 18tk STREET	NEW YORK, N. T.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJ TE
"GLAS NARODA" o« čita iimo Tal«
članstvo, pač pu vel Slovenci v vrnil okolici,
— ■—--- -__——
CENE ZA O^ASE SO ZMERNE
in slišim.
Kol iziivdnjit" naprimor. Jlri jo bi!-a š<*le štirinajst dni ]>oroe«i;i. pa je žo nir>jokala k materi.
—	Kaj pa je. za 'božjo voljo ? — Re je zamudila mati. — Oh. tako .strašno sem nesrfvjw.
—	('emu si nesrečna !
—	Oh. sinovi rai je mož pr^f1-<rel. <la me ima tako v;ul. da hi ine najraje pojede']-.
—	I no, saj to ni niT* hnJe^a, — jo je tola/ila mati. TCacl te ima,
•to je vse.
—	Ja. seve<la. Ko hi mene pojedel. hi pa kako drnjro rad imel.
*
V sedanji moderni dohi je vse organizirano. IVI o plesn i uči tri j i imajo svojo organizacijo.
Enkrat na leto se zberejo delo-patr m uvajajo nove plese ter otl-pravljajo stare.
S priporočilom te organizacije je bil uveljavljen tango, foxtrot, Charleston, blackbotton itd.
Vsi ti plesi so že preživeli. Ple-jil» edinole »le >*e stare mamice.
Ni dolgo tega. ko so se 'bavili s plesom "rninlba". Kaj je "nninba" ne vem. ker niti ponižne police ne znam plesati.
Z modernimi plesi je res čudna stvar. Izpre«minajo se od »leta do leta. Izpreminjajo ae tako pogosto kot moda.
Edinole en ples ostane vedno enak. Že tisočletja je» isti in v tisočletjih se ne bo i^premenil.
To je ples okrog zlatega teleta.

"O LA 8 RAIO OA'
NEW YORK, MONDAY. NOVCMBSR 13, 1933
THE LjULOXST BLOTCH* DAILY N U. f. ft
UIOYASS! AMAPKO:
PRVA IN ZADNJA LJUBEZEN
Bilo mi j«* takrat iS let, ko sem na potu iz Firence v Bologno spoznal vitko, plavkasto devojko. — I/ njene [»osi a ve. iz v-epa njenega plasti je odsevala ona čudna in mistična privlačnost, ki ju romantiki naziv I j. jo magično. Četudi ji iii.seni vedel kaj povedati. sem jo vendar vprašal:
— Ali potujete v Francijo, gospodična *
—	V F ire r»e o.
- Prihajate iz Bologuc? * Xe. i'. Solnograda.
—	Iz Solnograda! —sem vzkliknil ves razočaran z otroškim začudenjem. — I/. Solnograda!
< 'emu je od tako daleč prišla v Italijo. S'> danes tie spominjam več If čno, ali v duši čutitn še danes živo Iml. ki mil jo j«* zbudilo njeno pripovedovanje, polno tugo in ža-l«>-t i.
Ne I »i mogei več reči, ali je bila sirota, ali so jo gonili v daljni tuji m H n jeni ničvredni starši; ali .7«* bilo njeno življenj«« že polno tu-Q> >1» in težkih izkušenj, ali pa j-* šel«. komaj zapustila samostan, turoben in tesen, kakor ječa ; ali jo je v F i renči pričakovala kaka je-."'<"-m ali kak i dobrodušna teta. ali
pa j«k tla na posef.. h kaki prijateljski rodbini. Spominjam se same- nje in njenega zvenečega nemškega imena: Magda Bittner je bila divno lepa.
v Firenei m ni jo spremil do hiše. kjer .-o jo pričakovali. Dogovorila sva sestanek za drucri dan. P. stal sem njen prijatelj in čestn sva s»* sestajala uri samotnih in ti-liili stezah, dokler ni*em končno «ir>hil prilike, da se se^taneni ž njo v njeni krasni in kokc»ni sobici.
Yeste-li. kaj .v* to pravi, ako s? 1*-l«tni človek znajde sam v elo-«_:.iitni. koketni sobici mlade dek-liee. iz čij.. pojave in glasu odseva tiidua mistična privlačnost, ki jo nekateri uazivajo magično .'
To se pravi, da občutiš v duši pesem, .-lično pesmi gozda v solnč-nem pomladnem jutru. V srcu čuti« poezijo, pa ne najdeš besed, da jo izrabiš. Iznenada si očaran, pre- .na vroča ljubezen. Nekoč je Mag-
— Vseeno! Vseeno! Tudi tako moram umreti. Ljubi me. še bolj i"* ljubi....!
Al nogo mesecev je trajala naji-
vladan od čustev, zdi se ti. tla so if vrgli v ječo, pa zopet te prekineva slast in poželjenje, razkošje, j nežnost in omotica, ki veje okrog tebe kakor pritajen južni veter, v kojem človek gine. drhti iu umira....
Ko je Magda spoznala, da jo ljubim, tne je pogledala globoko in iznenadeno:
— Toda stara sem komaj sedemnajst let. I — In jaz šele osemnajst.
da iznenada prejela brzojavko in je morala takoj odpotovati. — V moji duši je zapustila vzduh .svoje pogleduje pomladi, v mojih očeh dve veliki solzi. Čutil sem, da je ne bom nikoli več videl, da je odšla od mene ?.a vedno, da umre v svoji zasneženi, melanholični domovini.
To j - bila moja prva ljubavna avantura. In če mi dovolite, vam hočem povedati še svojo zadnjo.
Dolgo, dolgo pozneje sem Imel
S
DR.
CENA
KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
V; MALENKOSTI DELAJO MILIJONARJE
Angleško-slovensko Berilo
KXGLISII SLOVENE HEADER
—	Preveliki rtroei smo še. zato'srečo, da sem na poti ir. Milana v se morava ljubiti kot prijatelja. Benetke spoznal lepo in mlado go-Najina ljubezen bo s časom sanm,spo. od koje se je razširjal oni raz-v.nikla.	Jkošni in neodljivi miriš, kojemu
—	Toda jaz te ljubim \> .sedaj.)je nežna pesnikova duša dala ept-
Magda. ljubim, kakor da imam že •JO let.
—	Ali odkod to veš.' Kaj občutiš; Kaj te •-* 11 i k temu. da mi raz-
j kri vaš svojo ljubezen *
—	Neizmerna želja, da radi te-' he umreni.
—	I'bogi Giovanni! Neljubi nesrečnega dekleta, bedne stvariee. ki
ji je usojeno, da izgine.... Ti. si
STANE SAMO
$2
Naročile (jo pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21G WEST ISth STREET NEW YORK CITY
Naš svet ima preobilieo izumiteljev. ki si vsak dan razbijajo glave, kako bi sozemljane presenetili kakšnim življenje spreminjajočim izumom. Ti izuini pa običajno ne ugledajo luči belega dne in ne pri-najo svojim očetom noisenih koristi. Veeina izumiteljev namreč nie-ni. da utegnejo svet preobrniti in <i težke milijone zaslužiti samo >* velikimi stvarmi. dočim je resniea. I da so baš malenkosti tiste, ki najdejo najprej pot do ljudi. O tem govorita med drugim dva izuma, ki sta iia videz neznatna. sta v resnici za človeštvo velike važnosti.
Se pred 70. 80 leti se je damam j^nerala Bertranda nekoliko spo-labko primerilo, da so jim v tiru- j »"inkov »a njenega brata, med dru žbi popokali neštevilni šivi na oble -in,i tudi ta koder. Koder je prin
t. j. 1. lSfi:{.. plemeniti dami (»i-nevri Stroechi-Loretovi. ki ji je obenem podaril koder. Ta koder je prišel v njegovo toke ua slede či način:
L. 1820. je prejebi Napoleonova sestro Paolin;i v Rimu vest. da je nje brat na < toku Sv. Helene Težko obolel. Sklenila je. da ira obišče in je iskala za to dolgo in nevarno j potovanje primernega s p remije- j vidua. Oglasil je omenjani pro-! ft sor Pasiiii. ki je bil prijatelj in velik častilee nesrečnega Korziča-iiii. Priprave za potovanje so bile dolge in baš kot sta se hotela od- j peljati, je prišla vest. da je cesar j umrl.
Paoliua Bonaparte je odšla v veliki bolesti v Piso, kjer jo j«- p<»-iskal ob karnevalu 1. 1822. neki koinornik in zaupnik pokojnega lesarja ter ji izročil po naročilu
"kali. Takšna dama je bila za tisti
tet: moja ljubezen ne umre.
Gospa me je ogledovala, in jaz J sem jo nagovoril:
i
—	Potujete v Benetke, gospa.''
—	V Benetke.
—	Prihajate w Milana
—	Ne. Iz Madrida.
—	Iz Madrida !
Čemu je prihajala iz tako oddaljenih krajev v Benetke, iz njene veš. da grozi mojemu življenju , nega hladnega govora nisem mo-J nedoumljivo zlo. Ah. tega ti ne gel prav posneti, toda spominjam i veš.... Morda je to zadnja pomlad se še. da je omenila svojega Ijti-mojega življenja.	bosumnega moža in njegovo rod-
Solze vo mi stopile v oči. 1'bog i | bino. ki jo je preganjala, toda kdo Magda!	« pravzaprav in zakaj jo je prega-
NVsIišno se mi je približala. Ni- J r.jal. ne vem več. Spominjam se le •eni mogel odolefi želji, da jo po- da je mnogo pretrpela in da je bi-Ijubim.	'.-i zelo žalostna. Cvetoča bujnost
Ona pa je sramežljivo zakrila I njenih divnih oblik me še danes
Kce s svojinu ročicami:
— Zakaj --i to napravil! Bog. o Bo«r. ako bi to zvedeli moji sorodniki !
Pogledal sem jo začuden. Ona ; Ko smo dospeli v Benetke, sem pa je naslonila svojo nežno glavi- jo spremil tja do hotelskih vrat. eo na moja prsa in komaj slišno | Ponudil sem ji častitljivi kon-
spoininja na šopek svežih rož. Si danes ni i je njeno zveneče špan- j sko ime neizbrisno v spominu: -i Fernanda Migno-'..
zršepetala :
1'orl svojega risteaa prijateljstva
i" ji obljubil, da jo posetim.
Cesto sem jo videl na triru sv. Marka in nekega dne sem se odlo-eil. tisi jo jKiesetim v stroiro umetniški sobi enega najboljših hote-iov. v katerem j<- stanovala.
Ve.-te I i. kaj se to pravi, ako se č?ovek s štiri»|eset inii leti znajde v strogo umetniški sobi velikega ho-tila v družbi mlade, še vedno lepe žene. od koje veje duh. ki ga i I e-sn^vi uazivajo: moja ljubezen ne umre/
To se pravi, hiti skoz iu skoz perfiden in lažnjiv. Bitje brez sr-*'H iu brez občutka. Redek primer cinizma in pretvarjanja, ki je v stanju, da vam pripoveduje o ljubezni s sladkimi iti nežnimi bes,»-dami. dočim je intimno vzet misli ua klijenta. ne menico in na zamujen jiosel.
—	Vi me ljubite?
—	Neskončno.
—	In moje dobro ime/
—	Ne bom ga kompromitiral.
—	Toda jaz sem poštena žena.
—	Ali sem jaz morda lopov?
—	Dobri moj Giovanni! Zahvaljujem se vam za vašo skrb in ti-danost. katero ste mi '/.kazali, toda prosim v<is. ne pripovedujte ni: o ljubezni. Ostatliva prijatelja! — Nisva več v h4ilK da hi počela ta-
i-esa podarila Pasiniju v zahvalo za njegove its luge in zvestobo napram mrtvemu cesarju. Pasini o-]»istije. kako se je po dolgih letih ndločil izročiti tlragoeeno relikvijo plemeniti gospe v Bavenni. Pozneje je ta relikvija prišla v roke Sca-vinijeve.
Poziv!
Izdajanje lista je v zveii z velikimi stroški Mno
go jih je, ki so radi bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na* ročnino točne.
Uprava "G. N."
večer v družbi seveda nemogoča. Zato se je ženski svet kar oddahnil, ko je i. 18;j}). zvedel, presenetljivo novico, da je angl. tvorni-čar Henderson izumil zaponko, ki je sposobna blago v.seh vrst v ne- > koliko sekundah tako trdno pripeti skupaj, kakor tie zmore noben' l>n	|H'il«>»'»iIi dokumentih j rajo pot. < V nalete pri tem na re-drugi pripomoček. To zaponko so >" dvoma, da gre dejansko za ko- j ko. jxipadajo po vrsti v vodo in imenovali "varnostno zaponko" in der. ki je krasil nekoč Korzičano-1tak«. nabere včasih cele milajo-i si j,- v najkrajšetn času zmagirslav- čudna pa je njegova j ne mladih kobilie. ki napravijo na
plezajo hiše in gore. ki jim zapi-
Iio osvojila ves svet. Na zunaj je končna usoda v predalu bila tedaj črno lakirana in povsem im zaščito živali.... podobna današnjim varnostnim za-' ponkam. Mnogi fabrikanti so jo Jioteli ua svoj raemi spraviti oa trg. ko-so videli, kakšen uspeh ima. toda Henderson je tožba m i-v vrst o i branil svoje pravice in je postal v nekoliko letih velebogataš. Še v današnjih dneh je izdelovanje var-
KOBILICE KOT DELIKATESA
Skoraj wsako leto čitamo .spo-.; linladi in |x»Leti o silni škodi, ki .i<i
uostnih zaponk zelo dobička nosno: napravijo po Afriki i>gronini roji podjetje, kajti poraba stalno na-1 kobilic. Človek je v borbi s koi>i-
resea.
Se bolj preprost je izum. ki je brihtnega moža napravil za milijonarja. To je valovita lasnica. Pa-
licami pfaskiusil že v\sc mogoče. <la bi se jih obvarovali, toda uspešnega .sredstva še ni našel. Čudno se •sliši to. saj vidimo, da gre eUivek
ke neumnosti.
- Toda jaz vas ljubim, Fernan-1 ke1mu	potniku, ki je
da; ljubim vas. kali or da imam le ,,,koJ zaVu'la' dobiček. Dal je Le-
hiški frizer Lecroi je moral staino j na nlrugih p«>ljih ml uspeha do u-poslušati tožbe svojih klientk. .la j ^P«'ha. Ckrotil je zver. kobilicam navadne lasniee v obliki črke l * P«1 »'«• more ti o živega, rade padejo iz frizur in se izgube. Kobilice se selijo i/, krtija v Frizer je sklenil, da bo temu 0<lpo- • kn»j v rojih, debelih d«, pol m« IHOgel ju si je res izmislil lasnico z tra- širokih M) do :»() km valovito zakrivljeno žico. O teiu i'.-11>H (i 10 kn'- P".i^li«>'* umu j«' 1. ISO.'i. {»ripovedoval ne-
so doige |H» 10 inii in »lehele 21-cm. Zanimivo bi bilo sešteli kobilice v takem roju. Boj proti ko-i pogorja
društva | vodi most. da druge kobilice .vre«--iiii pridejo čeizenj na drugo strati. Proti takim triimauii kobilie i/*.-ko]>ljejo Ijiwljt* dolge prekope i:i jih napodiijo s strupeno tekočino ali poMrjejo >N ! iij)cnini praškom. Na ta način pa zadrži «'dovek neznaten ilel kabilie na njihovi vse uničujoči poti.
V Maroku >•» pa /a.'e'i gradil! tovarne za juh delovanje kobi i • in razvija se sezonska trgovina s kobilieami. Kobibiee zbirajo in krmijo /, njimi perutnino ali pa /i i pražijo m raiZpošiljajo vse kr; je. V nekaterih krajih domači* i kobilice, jedo in baje so / njimi zelo zadovoljni, ker so okusne, o/ reže jo jim trla ve. .Urila iu noge. drugo pa pojedo.
I ( V hočeiiHi. <la bo boj prf>t i kobilicam Uspešen, je treba ]»o-iskat i kraj. kjer najbolj anno-že. Strokovnjaki menijo, da j* treba poiskati te kraje južiro od \tla^ v Sahari, severno
dolgih volili !(••'
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Str^t New York
POVESTI m ROMANI
AciUtor (KrmniU) br.*. ..............80
Andrej Hofer ....................................
Iteneftka vedeieralks .......................
Itelcrajski bl«er ............................M
I teli mrrrwn .....................—...........-It
Rele noti, muli junak ...............-.......0«
Boiitno darovi .......................-........S5
lUUu pot nm Bledo ---------------------JM
(Uijrn pol nm Šmarni tori ................M
Cankar:
4 J rein Ik I^enard, brofl. —.............70
Mimo ikljenja ..............-..........M
Moje ii v I jen je -.......................W
KumantUoe duše ...................«#
Halkansko-Tursk?. vojaka .................80
ltalkansM» vojaka, « Bilkami ......JS§
Bej in zmapa. povesi ---------------.....-20
Blagajna Velikega vojvode ...........-€0
Buraka vojska —.........—.................
Beatin dnevnik ..........——.......M
čarovnica .................—.............—28
Uii papeža, ver...............................1.—
Hektorjev mei .............-...................M
Hedvika...........................................40
Hudi časi, Blage duAe, veseloigra .75
Helena < Kmetova I ......................40
Hudo Bresdno <1L c*.l ..-___________.55
Humorske. Groteske in Satire
vetano broil rano
C ve tin a Borograjska Cvetke čebelica Črtice Iz življenja na kmetih
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MlIčlDAki
Dekle Eliza ItofMiiriui povesti Dolga roka Da Ohrida In Bitolja Doli s oroijem
Dve sliki: — Njiva; 8tarfca
........ (MeSkoi -----
Devica Orleanska Duhovni boj
Dedek Je pravil; Matiaka ia teljckl
.45
.2S .21 .M
.40
.M M
JS%
.40
.80
.00
Izlet g. Bron tka ........................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca ...........-60
I« tajnosti pri rod« ........................50
lz modernega sveta, trdo vez.....1.60
Izbrani spisi dr. t van Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50
Igračke. broSirano —......-............JO
Igralec ______________________________75
Jagnje...........................................-80
Janko in Metka (za otroke) .............80
Jernai Zmagovat, Mad plazovi --50
Jutri (Strog) trdo vez_________________..75
broa........................-__________„...«0
Jurčičevi spisi;
Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ..............................„10.—
Ljubljanske slike. IIKnl lastnik. Trgovec, K majski stražnik, UraduLk, Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarca, Duhovnik, itd.
lx>v na ženo (romani Lucifer Marjetica Materina irtev Moje življenje Mali Lord
Miljonar brez denarja Maren, kržčanski deček nona
.60
M
Iz Liba-
-75 ...80 .75
.J5
še osemnajst let!
—	Plemenito srce! Toda ne ljubite žene. ki jo preganjata usoda in človeška zloba. Vi ne veste, da je moje src ubito od muk in n-ničeno »kI neizmerne bolesti. Ah, vi ne veste.... Vi ne veste, da je to morda zadnj i pomlad mojima življenja....
rboff« Fernanda!
Objelo me je grl oboku soenstvo-1 vanje in nisem mogrel odoleti želji, da jo objamem. Ona mi je iztrgala, i h t r*e :
—	I»ogr. lioir. kaj počnete! Ce bi moj mož. ki j< že itak do skrajnosti Ijubosumefi. to izvedel!....
eroixii rec.i in jnsi HM> frankov ter prijavil patent. Nato je fabri-kantom lasnic prodajal licence. l'o desetih letih je potnik postal tako bogat, da je ost« vi I svoj poklie. —
bilicaiu v«»di človek v tresli elapab j.-d Na etii strani ]«»koiu*-ava /.' t»dr,
Krjru. Mlade kobilice m' zlezejo spomladi ali |x»Ieti v lieriKlo-»le kobilice, ua. drujri njihova jaj- : vitnih krajih, kjer jim redka trace ca.. <n a tretji pa mlade 'kobilice, i va in grruiieevjc /arlostuje /m hra-cnu iyJež *jo. boju proti ko-| tlo le nekaj <nie>ecev. Y starosti -1
. 1 bilicaiu rabi člmek metalce i»l
Pridobil si je kakšnih T milijonov frankov	mena. plinske bombe, ki se meče-
V (»stalent naj tu pripomnimo, j" rz letaL n,i -<>st dim- Xaj-da Hemlerso-i ni bil prvi izumitelj !
varnosTne zaponke. Že ljudje v bronasti dobi s»» ]>o7.iiali podobno ' za j)onko. ki jim je nadomestovala rfritmbe in irutmicc v oblekah.
0. zvezek: Dr. Zober — Togomer
brofiirano ................................. .15
Juan IMseriJa (Povesti 1z Španskega življenja---------------------------------.50
Kaka se sem jaz likal (Alefiovec) I. zvezek Kak« ssm se |as Mkal
(Alefiovec) ZI. sv. Kako sem se faz Ukal
(Alefiovec( III. zrezek

.60
je
Korejska brata, povest Is mlsljoaov
v Koreji ________
Krvna esvKa -----------------------M
ifmsčkl pant <4ens«) Kuhinja pri kraljici gosji notici ^50
Kaj se je Markam sanjalo ________25
Kasakl ___________...............60
Križev pot patra Kopljenfka_____70
Kaj se je izmisIU dr. Ohs___________45
Levstikovi p^ani SPNI---------J*
1. sv. P«mi; Ode In elegije; 8o-balaJe In
i; Tolmač (Levstik _____78
Mladih zanlkerneiov lastni živo-
topls ____________________________75
Mlinarjev Janez ...........................50
Mnsotino .......................................„46
Mrtvi Gostač ...................................35
Mali Klatež ......................................„70
Mesija ______________________________________50
Malenkosti (Ivan Albrechti _________25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
sloveuska mladino .......................H
Misterija, roman_______________________1.—
Možje--------------------------------------------- 1.58
Na različnih patih ______________________40
Notarjev nos. humoreska ..................35
Narod, ki Izmira ___________________________40
Naža vas, D. del, 9 povesti ...............80
Nova Erotika, trdo vex_______________.70
Na&a leta, trda vez _______________________70
broSlrana ________________________.50
Na Indijskih otokih.........................58
Nafti ljudje...................................48
Nekaj iz rnske zgodovina..................35
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote s bojnih pohodov blvfie-
ga slovenskega polka....................1.50
Ob 50 letnici- Dr. Janeza E. Kreka ...25
Osfcraj rpragezdh------------------88
Odkritje Amerike, trdo vezano______..66
, mehkp vezala------—-------58
Praprečanove zgodbe______________~S5
Pasti in zanki _________________________^5
Pater Kajetan........................L—
Pingvinski otok ___________________________68
Povest o sedmih ebeiealh ____________50
Ptavlsa kladi-----------58
Pablrkl lz Roža (Albrecht)______.25
Vkrilki Skainr----------------------------88
povest

5, sv. Slika Levstika In njegove
Prihajal, 'oiigatoe
Pove«!!; pesnit v broaf (Baudelaire) ». trdo xsoano ■ff .........
.25
Sklicevanje na ljubosumnega moža je neugodno vplivalo name. Ona je to opazila. Tužno me je pogledala, naslonila svojo nežno trb»-vieo na moja prsa in zašepetala tiho kot večerni zefir:
—	Vseeno.... Vseeno.... (")bjemi me. močno m« objemi.... Tudi tako moram umreti.
Vzdrhtel sem. l^-ešinil me je čuden občutek.
Dol<»o sem jo jrledal. nazadnje pa radostno vzkliknil:
—	Resniea je. ne motim se! Ti si! Moja mladost, ki >o vrača !
In dočim me je ona erinjena o-pa^ovala. sein se jaz radoval. kakor. da je zopet v idila sreča mojih osemnajstih let.
—	Takrat si bila plavkasta. vitka. bolestna in si se še imenovala Magrda Uittner.
Sedaj St* ie vzradostila tudi ona in se je čudila, da me ni že prej spoznala, d asi sem ji bil povedal svrye ime. ki sra je bila pozabila v brezmejni muki in liolesti .svojejja življenja.
Postala sva jirijatelja kakor nekoč ter oživljala spomine na svoT jo prvo mladost, ki je bila že tako daleko. Nekega dne pa je prejela brzojavko in morala je takoj odpotovati.
Spremil sem jo na postajo in zopet prledal, kako izgineva kot sani
—	Zboprom. Magda Bittner. Fernanda Mignoz. meteor, ki se pojavljaš v dolgih presledkih mojega življenja. Zbogom!
Kdo ve. morda se najina |K»ta čez dolgih dvajset led zopet križaj«? .
NAPOLEONOV KODER
L. 1H26. je umrla v italijanskem me-tu Faeini neka Ada Seavinije-va. ki je bila vse življenje velika prijateljica živali in je svoje znatno imetje ostavila društvu za zaščito živali v Bologni. Nekaj posebnega pa je ostavila društvu za zaščito živali v Turinu pod pogv»-jem. da bo skrbelo za vse j>se brez gospodarja, ki mil pridejo odslej I v roke, po vseh pravilih do njihove naravne smrti.
____ n .
Ta posebna -dediščina, ki jo je
Seavinijeva določila t urinskemu društvu, ni bila nič več nič manj nego avtentičen koder z glave Napoleona lionaparta. Seveda bi društvo ta dar siino rado sprejelo v svojo last. a ko so izračunali, da bi jra z njim zvezani pogoji stali težke denaree, ki jih društvo pač nima. •se je. čeprav s težkim srcem, odločilo. da prepusti to dragocenost I glavnemu dediču, društvu za zaščito živali v Bologni. To jo je rado prevzelo, kar pa ni šlo ija en mah. temveč se je moralo celih sedem let boriti po -sodnijah s sorodniki pokojne Seavinijeve. ki so zahtevali Napoleonov koder zase. Z wliko slovesnostjo je sedaj ta koder definitivno prešel v last 1k>-lognskega društva.
Koder je ohranjen v srebrni, za-jiečateni posodi v rdeči atlasni skrinjici, a številni priloženi dokumenti izpričujejo njesrovo avtentičnost. Med temi dokumenti je posebno zanimivo pismo, ki pripoveduje zgodovina Napoleonovega kodra. Napisal ga je neki profesor Patini ob koncu svojega življenja
učinkovitejša sredstva se pa dajo rabiti ile v ]>oj<edinih primerih, ker so nevarna tudi ljudem.
Samica j^leže jajčeca do 10 ctu jrloboko v zemljo, da -o tako dobro (zavarovana. Male kobilice še ne ilvtajo in so za dotični kraj nevarnost zase. Odrasle kobilice .se spuščajo na zemljo samo jiroti j večeru iu pokončavajo vegetacijo •saauo ua kraju, kjer -o s«- ^.pustile, doeim. "plazijo mlade kobilice v ogrommih triwn.ih vedno naprej in jK>žri» vse. katr dosežejo. Na svojr poti ne po^iaji« zaprek, pre-
pia- j do i; let prelet«' kobilk*e po točno doloeenill jM>t ili p<»gorj: Atla.^. Pri temneralnri <i st«kpinj nad ničlo kobiliee otrpnejo oil mra-za.
V visokem Atlasu pa znaši temperatura s stopinj pod ničlo. Zato lete kobiliee rez pogorje v o-iri'omnih. eiirari potlobnih rojih. te<no ilruira pri druiri. da obdrze telesno toploto. Na kraju leteče kobilice o 1 uiraz.i po vrsti otni-nejo in ]>opadajo na tla in tako prek'ti pojrorje sani" sredina o-orroiuue eijrare. \-ako leto pokončajo ljudje oirrotnue milijarde kobilic, kar ]».i le tnalo zaleže. Druge bi lahko pokončala samo nar.rva sama.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
U
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

feeiREGINA
Roman iz : življenja:
GLAS NARODA" PRIREDIL I. H
BRATA MALI PRED SODIŠČEM
—	Toda Uršika, .saj si prespala skoro pol dneva. Kako ti je, .srček f Ali te je nehala boleti gia'va i — vprašuje teta (J-reta, potegne Vršiko k .srbi in ji takoj »potrpi je žrlo. Žila pa ji bije tako slabotino, a na vročico ni bilo misliti.
Urwika fiekaj časa ostane naslonjena na teto iireto Takti dobro ji je bilo, ko je videla, da je bil na svetu še en človek, ki jo j ' imel rad. Toda morala je strskati zobe ter zbrati vso .svojo moč, pralno more odgovoriti:
—	Popolnoma mi št* aii ponehala. teta.
—	Moraš malo na prosto; vročice, hvala J»ogu. nimaš in zunaj je že tudi hCadno. Toda najprej moraš kaj jesti; glavobol pride tudi vt»led praznega žeNcdua. I'o vef-erjr gremo malo v park in potenn bo že bolj««'.
Vršika se vzravna z velikim naporom. Samo. da £e enkrat vidi Toma — .saj je gotovo zopet sam — Georgine aii več pri njem, drugače bi ji teta Greta to (»menila. AJi mogoče leta že >v-e. da se bosta Tom in Uvorgiiia poročila.' Toda ne; drugače bi ji to povedala. Torej bo med ženinom in nevesto še nekaj časa ostala tajnost. Dobro jo tako. jpotem ji ni treba o tem govoriti.
Hrepenje videti Toma jo tako prevzame, da nag'o oživi. Toda 1o je bilo cam o trenutno, kajti ko nato gre s teto po stopnicah, jo zapuste vse moči. da bi mogla Toma mirno srečati. Xi smel slutiti, da ga je videla z Geongino v parku, jic sme vedeti, kaj je pri tem občutila.
Ko .stopi s teto v obednjeo. jima že pride Toni nasproti. Z nemirnim pogledom mu zre v oči. Opazila je njegov tiJhi aiemir — toda to je .spravilu v zvezo z Georgino. Z v.so silo se je morala premagovati. da ni glasno kriknila.
—	Ali ti je kaj boljše. Uršika? — jo vpraša Tom.
Čutil« je. da pri tem vprašanju ni bil z vsemi svojimi mislimi. T'.vlua bolr-ti se vpraša: —iK«j sem mu še? Sedaj misli e>auuo še na tleorgino. Toda vendar reče, da ji je boljše, v H ud i ji glavobol še ni popolnoma ponehal
Kot navadno mu tudi sedaj sedi nasproti, se sili jctiti in ga po-gleduje, kot hi .si za vedno hotela vtisniti njegov obraz v svoje r-ee. Toni » 7. obema razgovarja. toda govori, kakor bi bile njegove mis1 i daleč proč; Tršiko je komaj pogledal. ker tega (ni mogel prenesti. 1'rsika pa se vsa obupana vpraša: Kako dolgo ho še to prenašala? Da bi saj že 'ežala v jezeru v paTku!
V njeni du-i je bilo bolno hrepenenje po tem jezeru. Tiha. vo<la jo je vedno vabila: "Pridi k meni; tukaj je tako hladno!"
Ni vede'a. kako je prenesla to večerjo in že se je hotela po-* lovit i z izgovorom, tla ji ni prisebno dobro in da hoče še malo leči, ko pravi Tom :
—	Prosim, pridi z menoj v mojo sobo. Uršika, nekaj moram ■» teboj govoriti, česar nočem dol«ro odlagati. Teta ti pa boš oprostila, nko se 1/1 četrt ure umaknem.	*
Stara gospa je bila nekoliko začudena, toda ničesar vie reče. temv r samo smeje prikitina. Nekoliko v skrbeli gleda za obema in M mis'i: Ako Tom sedaj že enkrat ne izpregovori odločilne besede, 3nu bom morula povedati, da Uršikino zdravje vsled tihega pričakovanja mnojro tri »i. Xohenesra smisla ni več, da bi se še dalje oba mu'i'a. M:.s' m. d »i je otrok že dovolj star. da bo mogel prenesti že-
l Ino ponudbo. Nato vzame knjigo in se zatopi v branje.
*
Tom pelje 1'ršiko v ,>vojo pisarno in ji ponudi .stol. Kil je tako globoko resen in sani s N.-boj •zaj>osleii. se je inoraL tako zelo truditi, da je «».stal miren. da ni imel časa. da bi Uršiki izkaizoval običaj-no ljuheznjivo skrbnost. Drugače bi moral opaziti, da je bila imio-go .slabša iu bolj pobita, kot pa bi t»icer njena bolezen zahtevala.
Uršikji se jie komaj držala ]>okonei ter izmučena sede na stol. S trudnimi očmi ga Izgledu je. srka v se njegovo podobo, medtem ko hotli Tom nemirno po sobi. Senlaj :ni boipovedal, da se je zanočil Georgino DonaJdovo, .si m>li 1'ršika in se vgrlzne v ustnice, tla so jo bole'e, da *e ni izdala. kaj s«, j«. godilo v njej. Naenkrat pa se -.stavi pred njo. globoko dihne iu pravi hripalvo m ves anieden :
—	Nekaj posebno važnega ti imam ]H>\vdati. Uršika in1 ti moram povedati še danes, četudi se ne počutiš posebno dobro. Mogoče bo to, kar ti imam povedati, kaj pripomoglo k izboljšanju tvojega položaja. Torej - brez ovinkov — dr. Nimrotl je bil dam's popoldne tukaj -in — in zaprosil za tvojo roko; prosil ane je. da govorim zanj pri tebi. Toda. lo bo koanaj jnitrebno, kajti prepričan -.sem, di mu vračaš njegovo ljubezen in ga boš z veseljem usliiala. Da je mož. ki zasluži, da ga žena ljubi, ti ni treba povedati. Poleg tega je tudi v položaju, ida ti nudi brezskrbno in prijetno življenje. Jutri zopet pride, da sprejme tJvoj "da"; danes te ni hotel motiti, ker ti nI bilo dobro. Kaj ne — ti ga ljubiš Ln boš .sprejela njengovo snubi tev?
To govori Toni naglo, kot bi se naučH na paniet; samit> včasih se je prekinil z vzdihom.
Uršika spi h-e tka saono zapopa-de. da ni govoril o Gcorgitii. Šele 1 kwasi razume vsebino njegovega govora in postane še bolj bleda, kot je bila popre j. GJatvo skloni nazaj iu zatisne oči. da ga ne bi bilo treba več pogledati. Saj se ji je zdel tako tuj in hla*len in ni slutila, kaj ga je veljala ta hladnost.
Ttmi je ne pogK-da ; bal se je sijaja sreče v njenih očeh. drugače bi pač opaizil, kako TMizt.re.scna in žalostna mu je sedela nasproti.
Raizume'la je *amo nekaj — Toon ji je prigovarjal, da bi po-sta a žena dnegega; Tom si je unogel do"bro premisliti, da se od nje popolnoona loči. Prišlo mu je popolnoma pran-, da jo je dr. Nhnrod Miubil; rad je t-idel. da bo šla iz njegove hiše, v kateri za njo ni bilo ve,* prorstora: da zapusti Dan^eiifurt prej, kot pa sam pripelje »v hišo m'! a do ženo. Da, o. oče nebeški — bila mu je v nadlogo.
Mras jo spreleti po celem teQesu in ker jie Tam molčal, ni nio-frla ničesar odgovoriti. Njene ustnice se premikajo, toda nobene besede ne spravi z njih. To ga vendar prisili da jo ipoglejrla. Vidi bled obraz, skoro brez življenja in «e prestraši. Ali je bila v.s-led Niruro-dove snubitve tako globoko grinjena? Kako zelo ga je tedaj morala ljubi! In obtnorn ga pretres, «ker še nikdar ni bila tako eelo podobna svoji materi, kot ta: trenutek. — toda ni ga več spominjala na srečno -rospo Regino, temveč na obupano ženo, ki se je tresla 'za živij*"!*je svojeg-a moža, takrat, ko .so ga ji smrtno ranjenega prinesli v h»o. Ali tako izgleda .sreča♦
—	UTŠika — za kliče poln nemira.
Tedaj se Uršika zgane, ga <pogi!«lda vsa obupana naravnost v oči in s avojo zadnjo močjo vntane. Kot iz daljave sliši svoj lastni glas. ko pravi:
—	Prwhn. povej dr. Nimrodu, da som zelo nesrečna. da ga mo-rrm uza'iti. Zelo mi je žal — toda — njegove snubitve ne imorem »prejeti — ne — nikoli!	,
Tom se .zgane. m vendar mu je bi)'o kot n» smrt obsojenemu, ki je bil pomilocčen.
—	Uršika — Uršika — ali ga tedaj ne Ijiibiš? — jo upraaa s.tre-sočim glasom.
(Dalje prihodnjič.)
( Dalje.)
Amallija je namreč Hrovatu Janezu okrog 2(MH> Din in j?a .vti-vet'kret tožila, kako jo Ajidrej .si- liili v prepad.
nikal. da bi bil obdolženec sku-al njega najeti za umor.
Brftz dvoma so vsi trije ne]>o-jasnjeni umori v veliki meri vplivali na vse tri obtožence, ker .so
i iz teh uspešno prikritih luuorov
li. naj bi seo ba izselila na Gol-[ -Lani je Lomlb.:r v zaporu v črpali potuho ter pobudo, da so nik. čel da on na Dolenjskem ni- Ljubljani zvedel, tla so prignali j ubrala tudi pri Ani al i ji nem umoma obstanka. Amalija pa je ugo- "tudi Andvejtr in hotel je priti z ru podobno pot skrbno zassnova-
[ njim v stik. Lombar je kaznencu , ne pretveze iu fin<riranja z nasil-' Kremžarju F
varjala. da ne mara na Gorenjsko. ke:* hi Malijevi preveč go-spotlarfli. Tudi Iti hreztibrestno posojilo tlokazuje. da se je Andrej h-otel pola.kouiit i ženmenega deiKirja. njo pa spraviti sveta v prepričanju, tla bo po njeni smrti \>e premoženje njegovo.
raiR-u jel zaupno pripovedovati, da so prijeli Andreja in njegove tovariše zaradi utuora neke<r.+ tihotapca, ki .so ga
iiimi roparji. Toda takrat se Andreju ni jHisreeilo zabrisati sledov. k: so kot očitni dokazi njegovega peklenskega tlela stopili v pred leti ubili na državni meji. y:a ospredje in enkrat za v.se'ej po-
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW TOBK, N. T.
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
H'lWII
Hrovat je v pontleljek 24. aprila z vozom prijH^lfjal svojo hčerko Anico zojH't. k An žlo»va rje vini. ko je. šN> že proti i večeru. Komaj j< bit kake pol ure tam. je prišel Andrej <h! nekod. Itil je ves zbegan in nervozen, kakršen po navadi ni bil. Hrovatu je sedaj jasno. ocikoil ta Andrejev nemir: An dre j je namreč videl pred hišo Hrovatovega konja, kako zobije seno. rpravičeno .se je prestrašil, ker je bilo seno samo na podu. Antonovem skrivališču. Ilrovat je bil res na podu, vendar je pa izpulil seno takoj spodaj, da ni videl Antona onkraj sena, ki je hi-'o nametano do vrha. Oe bi bi'., šei lirovat po lestvi na vrli in nažel Antona, bi bila Amallija morda rešena.
Anton je sam priznal, da je Amalijo usmrtil iz koristoljubja, ker mu je Golniajerjeva v .ta namen že poprej dala 15D0 Din denarne nagrade in še za potne stroške 200 Din, razen tega sta mu pa Andrej in Goilmajerjeva obljubila poscvstvece iti brezskrbno v.iv-'jenje. S tem je podana kvalifikacija za točko 4. navedenega zakona. Tudi Andrej je bil koristoljuben. saj je Golroajerjevi izrecno priznal, tla bo ženo spra-vii ob 70,000 Din. ki mu jih je dala za zidanje hiše na Golniku, kjer je hotel po Amvilijini smrti živeti z Marijo Golmajerjevo. Prav goto-* vo je Andrej iz samih sebičnih namenov nosil premoženje svoje žene in njenih staršev na GoTnik, namestil, da bi se lotil tle'a in popravila pri Sv. Roku. kjer naj bi po zdravi pameti pomugal do izboljšanja domačega gospodarstva. Pri Sv. Roku, ne pa na Golniku. je bilo težišče njegovega gospodarskega razmalia ! Nasprotno pa je Andrej ra fini ran o izrabljal strah žene in njenih staršev pred padcem dinarja ter tako reševal njihov denar, da ga je zase in za Golmajerjevo wis i Golnik.
>il od hiši1 na
oropa'i in vrgli v prepad. Lombar pa je Kremžarju tudi izdal, da so zločinci med se'boj dogovtirili. tla bodo trdili, kako je dotičniku po nesreči s-jKidrsnilo. da je paihd v globino in se ubili. Pri tem je Ivrtirtbar tudi pouduril. da tega u-mora sodišče nikdar ne bo moglo dokazati, ker .so dobro dogovorjeni. Zh imena tovarišev Kremžar ni zvedel, pač pa je sklepal, da jih je bilo več. Kremžar je letos na policiji izpovedali, du ga je Lombar predvsem prosil, naj Mali ju j »o ve. da ie glede njega lahko ptrpolntiniia l>re.< skrb«>. ker .■storilci sami ne bedo izdali. Kazensko postopanje res ni mog-lo dokazati krivde, ker so se vsi enako zagovarja?i. da se je Tomatžič po-nervrcčil. Čudno je torej, zakaj sta .si Lombar in Andrej tako zagotavljala. da se ne 'bosta izda-l«a. Morda je Lombar Andreju razodel umor Vojiiikovrča. in gq je Andrej v zahvalo za njegovo molčečnost. kar se tiče »mora Janeza Tomažiča skušal odtegniti roki pravice s krivo prisego, ki bi jo pa utegnila izdati edino Še Amallija.
A' nadaljno ilustracijo, v kakšni morilski atmosferi je žive! Mali Andrej, navaja obtožnica tudi doslej nepojasnejno smrt Stareta Janeza, ki je dne 6. junija 1927 v Malijevi hiši na sumljiv način izgubil življenje. Dokazano je. da je imel tedaj Janez .Stare pri sebi okrog 12.:">00 Din gotovine zaradi udeležbe pri tihotapstvu saharina v teži baje o-krog 70 k;r in ze'«> visoke vrednosti. Pri te.m tihotapstvu so bili tudi Andrej Mali in njegova brata. Popolnoma na nepričakovan načrn so pa pri Malijevih jiriče i lagati Staremu Janezu, da so prišli ob ta saharin m tla so tihotapci sami krivi velike izgube. Grozili so drug drugemu "z revolverji. pri tem so pa tudi Staremu Janezu očitali, da je tudi on kriv velikanske škode. Nadalje so pa , tihotapci pripovedovali, da je zato preplašeni Stare Janez v oh-
SHIPPING T&m NEWS W
kopali njegovo živo vero. da h t ostal prikrit posvetni pravici tu di zverinski umor njegove la.stne J žene. To njegovo nakano je pred- | vsem podrl tudi ljudski jrlas. ki je iz vsega ptčetka označil njega za glavnega krivca s snošnim o-gorčeujem m za-htevo. da mora temu -odvratnemu »grozodejstvu s tako <rrdi,mi motivi, kakršnih je malo v vsej naši krimina^Jii zgodovini. slediti enaka kazen. Ta. iz pravilno pojmtvvanega pra\me-ba čuta ce'okupne javnosti izvirajoči postulat je upravičen te-jii bolj. ker v današnjih, t^iko težkih gospodarskih neprilikah. ki tare-
I jo naše ljudstvo, obdolženci sami
I .	. . n .. ....	.	25. novembra:
iz socijatlnah vidikov k taki samo- Europa v uremen
voljni justifikaciji nesrečne Ama-, Ve(,,,1iU" v Uouioene
.	. . ,. . . 1 Conie di Savoia v Genoa
lije Anzlovarjeve niso in^-.'i niti i j«. i.-rallce
najmanjšega. j>ovoda. saj -so bili
vendar vsi trije preskrbljeni z
vsakdanjim .kruhom.	•
'Dalje prihodnjič, t
2. decembra:
\ oloidum Vult-anla \ Ohi-. m|<l.t iti
Ik>iil<>cne Trst ' lluvre
6 decembra:
1'remen v Kr»-m»-n Albert liallin v llaroburg M;i ulial l.i li v llii\
9. decembra:
K»*x v t;«riioa
Majestic v Cherbourg
15. novemora:
I'res. ltuosevelt v Havr« St. Louis v Hamburg
Majestic v Cherbourg
17.	novembra: SU.tendam v Boulogne 1'ariD v Havre
18.	novembra:
Augustus v Genoa

12. decembra: St. Louis v
I Liniburjr
13 decembra:
1'is. KoMStvelt V l>ivr#
decembra:
:>r is v Havre
22. prvumbra: Ht-utschland V/asliington
Hamburg
Havre
lluvr«
29. novembra:
New York v Ilamlmri? I Ves. llaiiling v Havre Ileren^tiriii v (*lu» l>ocrg
15. decembra:
Itiren^arln r riierbonrg
Europa v Bremen
O.»te dj S«vuia v Genoa
20 decembra:
Washingtun v Havre Hamburg v Hamburg
tlcccmbra: Olympic v Cherbourg
t'7. decembra:
.N«-w York v Hamburg
iirrniFn v Uremen
l'i t-s. i i.u ding v Havre
31. decembra:
IVtuila rid v Havre
ŽENSKE BREZ PLEŠE
i upu prosil za samokres jn š« Audrej je pa prav gotovo usmr- istega dno ustrelili.
til h ,h>močjo Antonovo svojo že-j popoInania izW.ju<Vno je. da hi
no Amallijo tudi zato. d-a prikrije se bil Jan^ Stare wtrHiJ •
.iočinstvo zoper pravasodje po pre(hlo ,e je prei>ri(,al. <la v >sa;
144. kaz. zak.. ker je 1(». februar- i,.,..:., • • ,„ -
^ ,	, .	luum ics izgubljen, ee je ta .sa-
ja ti na okrožnem sodisvu v fcarhl ^^ kje ^ P(Klobm> .
Ljubljani v prid Lombarja Jože- da gTe tu za finRipail trik jn (la
so se tihotapci dogovorili, kako
Pleša je dvojne vrste: prirojena •ili pridobljena. Prva je kot podi dovana lastnost že sama na seli zelo redka in jo pri ženskah vidimo zato 5? bolj redko. Druga pa je 'zkljuV-na. tlasi ne haš l«>p:i post»h-jiost 44močne{ra spola" in jo vj>o\-zroča preobilo izpadanje las. ki p.i : pada vsaj v neki starostni d.»l.i med tako zvane "sekundarne spolne znake" moškega sveta.
Petelin se od kokoši n. pr. loT-i po celi vrsti znamenj: ima krepke-je r:;zvito perje, greben, ostroge, močan glas itd. Vsi ti znaki kokoši manjkajo. Ce odstranimo petelinu primarne spolne znake. ga premenimo v tolstega kopuna. ki izgubi tudi sekundarne znake svojega spola, oziroma ti znaki se pri lijem ne razvijejo v normalni meri. Z operac'jo smo petelinu namreč odstranili neko kemično snov v teh su. moški spolni hormon. ki • podimja organizem, da se v njem razvijejo sekundarni spolni znak". ! Ta hormon je tudi tisti, ki povzro-! i" 'i pri moškem večje izpadanje las j nego pri ženski in ki pospešuje ! tem nastajanje pleše. Ker ž »nska j tega hormona nima v sebi oz. po ( novejših raziskavanjih samo v pod-1 rejeni količini, ji tudi ne more na-
stati pleša. Zd.tj pa bomo tudi ra-! zumeli, zakaj se plešho.st ne po-: bi v. ja pri skopcih in evnuhih, na . j katere naletimo še tu pa tam v orienta'skih državah. Z odstranit- j v jo jniniai nih spolnih znakov se' od lrani iz njihovega organizma: moški hormon, ki plešo pospešuje. : Tudi za dviispolce (hermafrodite) ! je pleša neznan j-.ojav.
P(»le^ mo'kegi hormona povzro-' čajo plešivost tudi razne bolezni. I kakor prhlja\ost itd. Tudi takšnim! boleznim, ki so <V( zane z močnej-| šini izpadanjem las, m, moški bolj podvrženi n -iro ženske.
GLAS NARODA
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7.
V Italijo sil jamo.
lista
ne po-
Za Božič
Potujte v Sioven:jo preko 'Havre 7. našimi osebno vodenimi iz!eti na modernem ekspresnem parniku —
"1LE DE FRANCE"
25. novembra li 16. decembra
ALI NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
"CHAM P L A I N 'r
2. DECEMBRA ČISTE, MOOERNE KABINE	DOBRA SLUŽBA
nizke cene za VSE DELE SLOVENIJE
Za iHijuiiiila in karte \|>r;iAaJte pri —
LEO ZAKRAJŠEK
(General Travel Service Inc.) 1359 SECOND AVENUE	NEW YORK CITY
FRENCH LINE
ta po krivem prisegel. Znano je. da je bil Lom'bar obsojen zaradi razbojništva, ker je umoril in o-topal Bosanca Vojnikoviča. Andrej je jKnl prisego izjavil; da je bil ob času umora ?. Lombar jem pri Figoveu, <la bi rešii Lombarja. o katerem je pa dr upa če vsestransko dokazano .da- je morMee Zato so Andreja posadili v preiskovalni zapor, kjer se je omehčal in izgovarjal s pomoto v dne-vp. »Ker so mu pri .sodišču že 1H februarja očitali kri\» pričevanje, se je o tem razgovarja'! tudi z Ainadijo, ki je v skrbeh za svojega moža na jKnUagi njegovega pisma z dne 7. oktobre 1930 prišla do zaključka, da so moževe navedbe vendarle v toliko resnične, da je bil Andrej vendar lahko tudi 29. septembra v Ljubljani in z Lom barjem pri Figoveu. S tem svojim .pričevanjem je Amalija redila Andreja iz preiskovtafoiega zapora, vendar pa obstoji tudi sum, da je Andrej tudi svojo ženo pripravil do lažnega pričevanja. Tudi drugemu svojemu bratu Petru je Andrej naročil, naj dofbi od 'župana v Križali živinski potni list. t. datumom 29. septembra 1930. ;kar pa je župan zavr-j n21. S tem potnim listom je hotel • Andrej d %\azati svoj sestanek z Lombarjeni pri FLg-ovcu ir^d časom umora.
Loniibar Jože in Andrej sta bila stiaTa znanca, saj je Andrej ]x»-/imi 1330 in 1931 nekaj časa celo stanoval pri Lombarju, pozneje je pa Lombar hodil na lov v Andrejevo lovišče. Sredi 1932 pa je prišel Andrej s »Škrjaneem Antonom, Golmajerjem Andrejem in ZupanČK-em Francem v preiskovalni zapor okrožnega sodišča
bodo spravili Stareta .Janeza ob denar, nato pa fingirali njegov samomor. Dokazano je namreč, da se je Janez Stare zgrudil od samokresa, ki je bil last .Mali Andreja. Andrej je pozneje tudi z veliko tiknbjo nadlegoval Stare-tovega tasta, naj gre k orožnikom ali na sodišče ter sku'u. za vsako H."euo dobiti som o k res pod pretvezo, da je njegova (tastova) la»st. v resnici je j»a ta revolver imel -veliko vretlnowt edino za Andreja samega.
Že po samem iračinu opisovanja in prikazovanja tragične >mrti Stareta Janeza je sa-niomor izklju-č^i, le da se danes po tolikih letih ne da več dokazati, kdo je te smrti v resnici kriv. Vsekakor je značilno, da je tudi ta smrt nastopila na< sumljiv način in baš v navzočnosti Mali Andreja ter tudi »v njegovi domači hiši.
Pa vseiu Gorenjskem govore ljudje, da je neki Mali Karel 'liami UBmrtil svojo ženo na ta način, da jo je Obesil sam ali s pomočjo obdolženih Malijevih. Malijevi so pozneje govorfli, da se je ubogi ženski zmešalo in se je obesila sama. To je pa povsem izključeno, ker jo je po podatkih tedanjih j>o-izvedb moral nekdo zvabiti v oddaljeno paistirsko kočo kamor bi se sama gotovo ne bii'a šla končat.
Policijski natlzornik Merhar piše v zvezi s smrtjo te žene da je strogo zaupno zvedel od zanesljive oseibe, kako je njenega moža Karla, po domače Rlejčevega iz Veteri, Andrej nagovarjal, naj bi pr?sel k njemu na Dolenjsko u-mortt Amalijo. Mail i Karel je si-
1 jubljanskega zaradi swna, da »o eer prraniat). da ga je Andrej to-7. aprila 1928 ugrabili Tomažrču! bil' k Sv. Roku, vendar je pa za-
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:

BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE-----2». NO VEM 13 H A
BERENG A KIA -----29. NOVEMBRA
EUROPA--------35. DECEMBRA
BERENG ARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----IG. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:	^
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West l»th Street	New York, N. Y. i