GLAS
LETO XXII. ŠT. 40 (1055) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto Tamara Mizerit 
www.noviglas.eu
“Listje šumeče gre z nami,
razgubi se v naših poteh ...”
Srečko Kosovel (Jesensko šumenje)
Ob koncu meseca oktobra smo korenito
prenovili naš spletni portal www.
noviglas. eu. Z bogatejšimi
multimedijskimi vsebinami želimo
namreč biti “odprt” medij, na katerem se
lahko soočamo in “srečujemo” z bralci. Po
naših močeh si prizadevamo, da bi bili
navzoči tudi na različnih družbenih
omrežjih, kjer smo kar dejavni že več let. V
zadnjih tednih smo Facebooku, Twitterju,
Youtubeu in Google+ dodali še Instagram,
omrežje, ki je v zadnjih letih med mladimi
vedno bolj priljubljeno. Preko različnih
izkušenj informiranja želimo torej še
naprej prikazovati verodostojno sliko
življenja naše narodnostne skupnosti na
Primorskem. Pri tem nam lahko vsi
pomagate. Zato pridite, srečujmo se tudi v
družbenih omrežjih!
Srečujmo se tudi na spletu!
Jadranje
Državni prvakinji!
  adralki Gior-
gia Sinigoi,
članica se-
sljanske Čupe, in
Sara Zuppin, tek-
movalka barko-
vljanske Sirene,
se veselita držav-
nega naslova v
razredu 420.
Mladi slovenski
jadralki sta dose-
gli izjemen
uspeh, saj sta do-
besedno pome-
tli s konkurenco.
Iskreno čestita-
mo, saj sta 17-letni dekleti tudi dobri v šoli!
/ str. 15
J
  G. Nicola Ban
Tudi mladi so Cerkev,
ki posluša mlade
POGOVOR 
  ospod Nicola
Ban je v go-
riški nadško-
fiji mlajši duhovnik s
pomembnimi odgo-
vornostmi. Skrbi za
mladinsko in poklic-
no pastoralo, od ok-
tobra pa še koordini-
ra skupnost moških,
ki se pripravljajo na
vstop v semenišče.
“Za krajevno Cerkev je to novost, sploh pa spod-
buda in bogastvo”. Govor je bil tudi o mladih in
družini, o družbi in Cerkvi v času interneta.
/ str. 3
G
Drage naročnice in naročniki, bralke in bralci, te
besede so namenjene vam, ker se zavedamo, da
imate veliko potrpljenje s pošto, ki zadnje mesece
povzroča sive lase vsem nam, ki se iz tedna v
teden trudimo, da bi naredili naš Novi glas zanimiv
in vreden branja. Sporočamo vam, da smo, zato
da bi tednik redno prihajal po pošti, spremenili
uro oddaje v tiskarno, saj zapremo vsako edicijo
časnika že v torkih opoldan, da lahko potem
tiskarna v prvem popoldnevu Novi glas natisne
in ga nato še isti dan odpelje na glavno pošto v
Padovo, od koder pošiljajo vse poštne pošiljke s
severovzhoda Italije. Pozivamo pa vas, da nas
obveščate, če prihaja pri dostavi do zamud, saj je
to največkrat odvisno od krajevnega poštnega
urada, ker nekateri naš tednik dobijo že v sredo
zjutraj, drugi pa šele v naslednjih dneh. Svetujemo
vam, da nas opozorite, a vam tudi polagamo na
srce, da sami na krajevni pošti izrazite ogorčenje
nad nedostavljanjem časopisa!
Ostanite nam zvesti, trudimo se, da bi zadevo
uredili!
Sporočilo uredništva
Svet okrog nas9. novembra 20172
Pevejmo na glas
To je nasilna demokracija
Trije naši višješolci nagrajeni v Rimu za kratki filmTaste your culture
Prejeli so prvo nagrado:
bravo, fantje!
  torek, 24. oktobra
2017, so s kratkim fil-
mom Taste your culture
trije dijaki iz zadnjega letnika
klasičnega liceja Primoža Tru-
barja v Gorici osvojili prvo na-
grado na natečaju “Longobar-
di 1.0”, o katerem smo že spre-
govorili z režiserjem Alexan-
drom Faganelom.
V nedeljo, 22. oktobra
2017, zvečer so Danijel
Bukovec, Sebastian Za-
maro in Alexander Faga-
nel odpotovali v Rim,
kjer so ostali do torka
zvečer z ravnateljico Eli-
zabeto Kovic in podrav-
nateljem Petrom Černi-
cem.
Vprašali smo jih, kako so
se počutili ob prejetju na-
grade.
Sebastian: Res sem upal,
da bomo nagrajeni, ni-
sem pa pričakoval, da bo-
mo prejeli prvo nagrado.
Vsi trije smo bili zelo an-
gažirani pri tem projektu
in prav zato sem vesel in
ponosen na delo, ki smo
ga opravili na začetku ju-
nija. Ko so na končni pri-
reditvi dodelili prvo na-
grado našemu filmu,
sem se obrnil in pogledal
Alexandra, ki so se mu
orosile oči in naju je ob-
jel, mene in Danijela. Mi-
slim, da je ta nagrada pomem-
bna za nas, ne samo zaradi nje-
ne prestižnosti, ampak tudi za-
to, ker smo mi trije s svojim de-
lom v Rimu predstavili naš li-
cej in večkrat pozabljeno
zamejstvo.
Alexander: Tudi sam sem zelo
vesel zaradi prejete nagrade in
ponosen sem na svoja dva so-
delavca in prijatelja, ki sta mi
pomagala tako pri tehničnih
zadevah kot pri igranju. Ta na-
V grada je sicer že druga v rokuenega meseca, to pomeni, dasem že drugič šel v Rim. Upal
sem, da bom prejel kako nagra-
do, nisem pa pričakoval prve
nagrade, saj sem bil po eni stra-
ni zelo živčen, po drugi pa
poln pričakovanj. Čeprav so
mi misli tavale k Langobar-
dom, sta me Sebastian in Da-
nijel pomirila in mi pomagala,
da sem se oddahnil. Zelo sem
bil osredotočen na nagrajevan-
je, in ker sem preveč razmišljal
o rezultatu, sem ponoči zelo
slabo spal. Ko pa sem vstopil v
dvorano Spadolini, sem se
opogumil, a napetost je ostala.
Prisotnih je bilo veliko ljudi,
našo šolo in nas pa so predsta-
vili kot zadnje, pri tem pa so
poudarili dejstvo, da smo šola
s slovenskim učnim jezikom.
Začeli so klicati nagrajence,
dokler ni ostala le prva nagra-
da; spet sem bil razdvojen: del
mene je komaj čakal, da po-
kličejo moj filmček, drugi pa
je obupal in (napačno) uvidel,
da nagrade ne bo. Ko so pa do-
delili prvo nagrado nam, sem
vstal in objel Sebastiana in Da-
nijela in šel na oder brez sape
in sem skoraj jokal od
veselja. Zame, kakor je
že povedal Sebastian, je
največji dosežek ta, da
sem s svojo zmago za-
beležil prisotnost slo-
venske manjšine v Ita-
liji.
Danijel: Iskreno pove-
dano, sem že na začet-
ku pričakoval nagrado,
saj nas je bilo finalistov
sedem in z Alexan-
drom in Sebastianom
smo lahko že prej po-
gledali posnetke dru-
gih finalistov, ki so bili
bolj akademski in sad
šolskega projekta, med-
tem ko je bil naš bolj
kinematografski in
spontan. Kljub temu,
ko smo prišli v dvorano
Spadolini, sem bil zelo
živčen med čakanjem
na podelitev nagrad,
saj je bilo okoli mene
veliko ljudi, v do-
ločenem trenutku pa
so začeli dodeljevati nagrade
in sem se zbal, da ne bomo
prejeli nobene. Kasneje pa, ko
je član komisije razjasnil krite-
rije ocenjevanja in torej tudi
motiviral prvo nagrado, sem
razumel, da bomo nagrado le
dobili, in to prvo. Zelo sem bil
olajšan, ko so izjavili, da je naš
posnetek zmagal, in obenem
začuden, trenutek pa je bil za
vse tri zelo doživet.
Luka Paljk
  aj se bodo dogodki v Španiji odvijali ta-
ko ali drugače, naj se bodo zadeve zao-
strile ali razvodenele, eno je jasno, nam-
reč, da imamo v tej državi opravka z nasilno de-
mokracijo. Z demokracijo, ki se sicer ponaša s
političnimi strankami in svobodnimi volitvami,
vendar je v svojem bistvu nasilna. To so pač po-
kazali dogodki ob preprečitvi mirne izvedbe ka-
talonskega referenduma, nadalje osupljivo grob
nastop policije ob nenasilni manifestaciji
privržencev za samostojno Katalonijo, in to je
pokazala hitra ukinitev njene avtonomije, od-
stavitev njene vlade in slednjič sodni postopek
zoper njene člane. Med vsem naštetim je vseka-
kor najbolj nesprejemljivo fizično obračunavan-
je z manifestanti, torej nasilje v dobesednem
smislu, za katerega smo mislili, da v novi Evropi
ni več možno. Ne poskušamo trditi, da do na-
silnih uradnih dejanj lahko pride tudi v drugih
evropskih državah, toda res je, da se nikoli ne
velja predajati lepim iluzijam, kako je ta ali ona
institucija, v tem primeru Evropska unija, po-
polna in nezmotljiva, trajno in v vseh ozirih
neoporečna in zanesljiva, da ne rečemo po srcu
dobra. Vedno se zna zgoditi neprijetno prese-
nečenje, vedno so na delu rušilne človeške sla-
bosti, kot npr. občutek večvrednosti, vzvišenost
nad drugimi in posledično pripravljenost ukre-
pati tudi z nasiljem, če je samozvana večvred-
nost ogrožena. In ta se v Španiji krčevito sklicuje
na ustavo in njeno kršitev, pri čemer je pozabila
na neskončno pomembnejše dejstvo: ko v tem
ali onem narodu silovito zaživi želja po svobodi,
to daleč presega vsakršno ustavo. Želja po svo-
bodi je nič manj kot sveta in ji je treba ustavo
preprosto podrediti, se pravi v takšnih primerih
iz nje črtati vse tiste člene, ki omogočajo fizično
nasilje ali sodne pregone. In to velja za vse
evropske in tudi druge države - samo na ta način
je mogoče izgrajevati območja trdnega miru in
željenega sožitja. In ko smo že pri Evropski uniji,
je več kot nujno poudariti, da se je do tega tre-
nutka obnašala po vzorcu madridske vlade, v
glavnem molči, ni obsodila nasilja na cestah
Barcelone in še zdaj grozi, da samostojna Kata-
lonija ne bo postala njena članica. In kar
nečastno vlogo sta odigrala predsednik Evrop-
ske komisije Juncker in predsednik Evropskega
parlamenta Tajani. Prvi, da se ne bo ukvarjal z
Evropo, ki bi štela še dosti več članic, ker je no-
tranje dogovarjanje že zdaj preveč komplicirano.
Drugi pa, da odstavljeni katalonski predsednik
Puigdemont ni politično preganjan, ker je Špa-
nija demokratična, pri tem pa pozablja, da se je
sodni postopek proti njemu in njegovim sode-
lavcem že sprožil. V vsakem primeru bi bilo še
kako prav, da bi vsa Evropa do svobode kot
takšne osvojila dosti pogumnejše stališče: svo-
boda je vrednota, ki je nikakor ne bi smeli ovi-
rati in se je bati. Če ni nasilna, pripada vsem
brez razlike in brezpogojno, saj kot največja dra-
gocenost prinaša vsem le dobro in izključno le
dobro.
Janez Povše
N
  Prosilci za azil v Bombijevem tunelu
Se bo kaj premaknilo?
GORICA 
  Gorici že več tednov
okrog sto oseb spi v Bom-
bijevem tunelu pod gra-
dom. To se dogaja v mestnem sre-
dišču, nekaj metrov stran od glav-
nega trga. V zadnjih dneh vse več
skupin in posameznikov pritiska
na občinsko upravo in zahteva,
naj kaj naredi, preden se zaradi
nevzdržnih razmer zgodi kaj
hujšega. Župan Ziberna naj bi le
izjavil, da bi lahko obnovili neka-
tere zapuščene vojašnice, kjer bi
jim nudili streho nad glavo. Že
več časa so ga pozivali prostovol-
jci, jasno stališče so zavzeli zdrav-
niki in bolničarji, večkrat so dvi-
gnili glas predstavniki opozicij-
skih sil v občinskem svetu (Gori-
zia e' tua, Percorsi Goriziani, Go-
rizia c’e', Demokratska stranka,
Forum per Gorizia, Gorizia100
Sogni-Slovenska skupnost, Gi-
banje 5 zvezd, občanska lista Go-
rizie), ki so se v teh dneh s poseb-
nim pozivom obrnili na kultur-
nike in izobražence, da bi opozo-
rili na “življenje, ki teče vzpored-
no z našim že skoraj tri mesece v
samem središču Gorice s
pečatom nečloveškosti”. Poziv so
že podpisali Massimo Cacciari,
Franco Dugo, Paolo Rumiz, Pino
Roveredo, Boris Pahor, Dušan Je-
linčič, Tatjana Rojc, Janez Povše,
Jurij Paljk itd., sicer pa pričakujejo
še druge osebnosti.
Kot smo že pisali, migranti oz.
prosilci za azil prihajajo v Gorico
- v glavnem iz Afganistana in Pa-
kistana - prek Balkana ali pa iz
drugih evropskih dežel. Povečini
so mladi, vsekakor samo fantje. V
predoru spijo in, komaj uredijo
vse potrebne dokumente, gredo
naprej. Pa pridejo drugi...
Doslej zanje v Gorici ni bilo pro-
stora v nobeni javni strukturi.
Pred časom so se zatekli na bre-
gove Soče, nato v park Valletta,
od koder so jih odgnali, pred ne-
kaj meseci pa so se zatekli v pre-
dor, kjer so našli streho v primeru
dežja. V zadnjih dneh se vreme
naglo spreminja in iz dneva v
dan, predvsem pa ponoči, bolj ze-
be. V tunelu spijo po tleh, na
vlažnem asfaltu. Higienske raz-
mere so obupne, saj fantje nima-
jo kje se umiti, potrebe opravlja-
jo, kjer morejo. Obleke hodijo
prat v Sočo ali na parkirišče na
drevoredu Virgilio, razobesijo pa
jih v predoru. Kljub vsemu skrbi-
jo za to, da po videzu niso neure-
jeni, temveč, kolikor se le da,
obriti in počesani. Nekateri med
njimi nosijo znake poškodb, ker
so bili na dolgi poti pretepeni.
V Mnogi imajo težave z dihanjem,vročino, bolečine v nogah ali na-jrazličnejše druge težave.
Čast Gorice rešujejo prostovoljci,
upokojenci, pa tudi ljudje sred-
njih let in nekateri mladi iz ra-
zličnih krogov in izkušenj, ki v
odsotnosti javne uprave skušajo
poskrbeti vsaj za nekatere od
osnovnih potreb fantov v predo-
ru. Ti so namreč v nekakem lim-
bu, ne “pripadajo” nikomur: niso
zakrivili nobenega kaznivega de-
janja; ko bi ga, bi sedeli v ječi, na
toplem in suhem, na razpolago
bi imeli pitno vodo in kopalni-
co... Z druge strani pa nimajo po-
trebnih papirjev, da bi iskali srečo
drugje. Zato so za mnoge (pristoj-
ne oblasti) nevidni. Če se v zad-
njih tednih ve kaj več o njih, gre
zasluga v prvi vrsti prostovol-
jcem, ki obveščajo javnost tudi
prek Facebooka. Zvečer jim nosi-
jo topel obrok, delijo kruh z mar-
melado ali nutello, piškote, belo
kavo ali mleko ali topel čaj. Po-
skrbijo tudi za zajtrk, nosijo ode-
je, jope in druga oblačila, ki jih
darujejo ljudje.
“Gre za grobo kršitev človeškega
dostojanstva, ne moremo si zati-
skati oči... Kje je Gorica, ki spreje-
ma ljudi? Kje je politika”? mi je
razdraženo povedal mladi mož.
“Jaz nočem biti tu! Rad bi bil s
prijatelji v gostilni in igral na kar-
te, a vest mi ponoči ne da miru.
Vest je krut sodnik”, mi je zaupal
upokojenec, ki vsak večer skrbi,
da je predor - tudi ko v njem spi
nad sto oseb! - zgledno čist, pri
čemer mu pomagajo tudi sami
fantje. “Tako nihče ne bo mogel
reči, da mažejo naše mesto”! Dve
starejši gospe, po videzu elegan-
tni meščanki, sta z velikim praz-
nim loncem hitro hodili proti
parkirišču: “Pojedli so deset litrov
mineštre. Greva pogledat, če naj-
deva še kaj”. Dodali sta še to: “Po-
litikom bi morali vzeti stranišča,
da bi tudi sami poskusili, kaj po-
meni”!
Do Italije so fantje prišli, ker so
upali, da bodo tu našli boljše
življenjske razmere. Nekateri so
obupali, drugi še vedno upajo. S
prostovoljci, ki skušajo kljub vse-
mu ohranjati mirno kri in kolikor
toliko sproščeno vzdušje, se po-
govarjajo in tudi smejejo. V vrsti
za hrano so spoštljivi in se tudi
pošalijo, toda gorje tistemu, ki se
dotakne stare tople odeje koga
drugega: “To je preživetveni na-
gon. Mraz je huda preizkušnja”,
nam je povedala starejša, a živah-
na gospa. Med dragocenimi pro-
stovoljci se najde tudi kak upoko-
jen zdravnik, ki ima vedno polne
roke dela. Izzivov in potreb je še
in še... Nekaj pomoči so prispeva-
la celo človekoljubna združenja
iz Pordenona, Nemčije in Švice.
Komaj pa prostovoljci izstopijo iz
predora, se jih z lahkoto loti ma-
lodušje, pomešano z žalostjo in
sveto jezo: “Kako je mogoče, da
čemu takemu v Gorici leta 2017
ni videti konca”? Nekateri, ki se
čutijo izčrpane, bi kar vrgli puško
v koruzo. Ko bi občinska uprava
ne imela več alibija, bi se morda
čutila prisiljena ukrepati. Mor-
da... Tako pa bi fantom zmanjkal
edini človeški stik, ki so ga našli
v Gorici. Mnogi pa vztrajno na-
daljujejo, ker se zavedajo, da to,
kar delajo, ni več zgolj humani-
tarno delo. To je pravi politični
boj.
Migrantski tokovi si sledijo že ne-
kaj let. Ne gre za nujno stanje! Po-
trebna je strukturna pomoč. Do
te ugotovitve je prišel tudi direk-
tor škofijske Karitas g. Paolo Zut-
tion, ki je v nedeljo, 29. oktobra,
obiskal predor. “Nujno je treba
ukrepati, preden pride zima in se
komu zgodi še kaj hujšega”... Na-
slednji dan je v predor pospremil
tudi nadškofa Carla Redaellija,
škofijskega ekonoma Stefana Goi-
no in urednika škofijskega tedni-
ka Maura Ungara. V tedniku je v
naslednjih dneh izšel pogovor z
nadškofom, ki je v istem dnevu
obiskal zavod San Luigi v ulici
Don Bosco, kjer živi okrog 40
mladoletnih brez spremstva,
inštitut Nazareno v ulici Brigata
Pavia, središče Faidutti na Placuti
in San Giuseppe v Podturnu, kjer
sprejemajo skupno okrog 300 be-
guncev in prosilcev za azil. Msgr.
Redaelli je med drugim ugotovil,
da je stanje v predoru “zelo dra-
matično”. Pohvalil je prostovol-
jce, ki v bistvu opravljajo vlogo
“nerazumljivo odsotnih javnih
institucij”. Je mogoče, da v vsem
mestu ni niti ene javne strukture,
ki bi ne bila last Cerkve, kjer bi
našli zatočišče begunci? se je
vprašal. “Čeprav vemo, da to ni
naša naloga, kot Cerkev ne bomo
naredili koraka nazaj”. Te osebe
so tu: čeprav provizorično, jim je
pa le treba zagotoviti vsaj najo-
snovnejši sprejem, primerne hi-
gienske razmere in zdravsteno
oskrbo. Cerkev je za zakonit spre-
jem migrantov, toda “vsaka oseba
ima pravico do spoštovanja in do
dostojnega življenja”, je še dejal
nadškof.
DD
foto dd
Aktualno 9. novembra 2017 3
  G. Nicola Ban 
“Tudi mladi so Cerkev, ki posluša
druge mlade”
POGOVOR 
   on” Nicola Ban je v
goriški nadškofiji
že deseto leto od-
govoren za mladinsko in poklic-
no pastoralo, poleg tega je po-
močnik v župnijah sv. Justa in
Srca Jezusovega v mestnem sre-
dišču, ima pa še druge zadolžitve
v krajevni Cerkvi in na širšem po-
dročju Triveneta. Od novega pa-
storalnega leta je odgovoren še za
novo skupnost, ki je za goriško
Cerkev novost.
Za kaj gre?
T. i. propedevtično leto kot uvod
v semenišče je marsikje po Italiji
že razširjeno. Decembra 2016 je
Kongregacija za kler objavila do-
kument o ureditvi semenišč in
med drugim določila, da je to
“pripravljalno” leto obvezno.
Naša škofija in medškofijsko se-
menišče sta čutila potrebo po ta-
kem “instrumentu”. Fantje iz go-
riške nadškofije, ki so stopili v se-
menišče v zadnjih letih, so že
imeli to možnost; obrnili smo se
na Pordenon in, lani, na Vittorio
Veneto. Zato so tri škofije, ki so
vezane na medškofijsko seme-
nišče Castellerio v kraju Pagnac-
co nad Vidmom, odločile, da po-
stavijo na noge svojo skupnost.
Na Videmskem je medškofijsko
semenišče, Trst ima semenišče
Redemptoris Mater, odslej ima
tudi Gorica formativno ustano-
vo, ki je za krajevno Cerkev velika
spodbuda in bogastvo.
Z oktobrom letos se je začelo
skupno življenje prve skupine.
Bilo je tako, kot se stopi v novo
hišo, kot se začne življenje nove
družine. Začeli smo in skušamo
ujeti ritem. Nadškof Carlo nam
je dal na razpolago svoj dom: to
pomeni, da verjame v to iz-
kušnjo. Provizorično smo v
nadškofijski palači. Ko bi ta obli-
ka skupnostnega življenja bila
vključena v neko župnijo, kjer
morda tudi sobivajo duhovniki,
bi po mojem bilo še bolje. Lahko
bi to bilo v stavbi Stella Matutina
ali kje drugje. Bomo pač videli.
Od ponedeljka do petka živite
z njimi. Kakšna je vaša vloga?
Sem vzgojitelj, animator, član
vzgojiteljske ekipe medškofijske-
ga semenišča. Spremljam jih in
koordiniram skupnostno življen-
je: vodim molitev, organiziram
tečaje in dejavnosti, z njimi de-
lim vsakdanje življenje, saj glavni
del formacije poteka v vsakdan-
josti. Imajo formativna srečanja,
uvod v molitev, za bolj intelek-
tualne zadeve imamo sodelavce.
Na programu imate molitev,
služenje, študij teologije, psi-
hologije, med drugim tudi la-
tinščine in slovenščine … Je
dovolj časa za vse to?
Dnevi so kar polni. Ponedeljek
preživljamo v skupnosti: na ko-
silu smo v skupnosti duhovnikov
v Semeniški ulici, za večerjo si
pomagamo sami. Takrat in za
zajtrk sami kuhamo, sami tudi
“D poskrbimo za čiščenje. Ponedel-jek je edini dan, ko imamo skup-no mašo, in sicer v škofovi kapeli.
Zvečer imamo formativno
srečanje. Kdor ni nikdar študiral
latinščine, ima v torek zjutraj dve
uri latinščine, popoldne in
zvečer pa gremo obiskat duhov-
nike ali druge cerkvene stvarno-
sti. V sredo hodimo v Castellerio:
zjutraj imajo pouk zgodovine fi-
lozofije, popoldne čas za srečanje
z duhovnim vodjo, nogometno
tekmo ali kaj podobnega. V Ca-
stelleriu ostajamo pri večerni
maši in večerji. V četrtek zjutraj
ima vsakdo od skupnosti dejav-
nost služenja: hodijo učit itali-
janščino mladoletne priseljence
v zavod Don Bosco ali v svetoval-
nico Karitas ali h kapucinom ali
v Vilo San Giusto, kjer imajo
opraviti s psihičnimi bolniki. V
četrtek popoldne imamo lectio o
nedeljskih berilih, večer nato
preživimo skupaj. V petek zjutraj
imamo dve uri slovenščine, po-
poldne g. Sinuhe Marotta vodi
pouk o katehizmu, nato ščistimo
prostore in vsakdo se vrne do-
mov.
Izkušnja je namenjena samo
kandidatom iz goriške, tržaške
in videmske pokrajine. Kaj pa
Pordenon?
Kar se tiče semenišča, pa tudi za-
radi pastoralnih in kulturnih ra-
zlogov, je Pordenon od nekdaj
bolj vezan na deželo Veneto kot
pa na Furlanijo. Upoštevali smo
pač organizacijo medškofijskega
semenišča, ki zavzema škofije
Trst, Gorica, Videm. S Pordeno-
nom sodelujemo občasno.
Zakaj je pomembno t. i. pro-
pedevtično leto?
Propedevtično leto je v primerja-
vi s semeniščem čas, ko nekdo
lahko svobodneje razločuje du-
hove. Svojim “fantom” pravim,
da lahko svobodno prihajajo ali
ne, pa tudi mi smo svobodni jim
povedati, da to ni njihova pot. V
tem letu svobode jim je morda
lažje tudi zato, ker še niso javno
“opredeljeni” kot prihodnji du-
hovniki, niso še zastavili svojega
obraza. Nikjer ne piše, da bodo
tudi stopili v semenišče. Dejstvo
je to, da prisotnost take stvarnosti
v škofiji povzroča, da se kaj le gi-
blje. Imeti v svoji sredi seme-
niščnike je spodbudno. To sicer
ni avtomatično, toda mi upamo.
Kaj bi povedali o članih nove
goriške skupnosti?
Eden prihaja iz tržaške škofije,
dva iz goriške, dva iz videmske;
še dva, ki prihajata iz Gane,
“sponzorira” videmska nadško-
fija. Najmlajši je komaj končal
višjo šolo, najstarejši pa je star 48
let. Prvi bi torej lahko bil sin dru-
gega … Eni so študirali jezike ali
teologijo, drugi imajo za sabo
kakšno krajšo delovno izkušnjo,
še drugi so že delali tudi do 20
let, v šoli, tovarni ali drugod.
Med sabo so torej zelo različni.
To je bogastvo, hkrati pa zahteva
napor. Začeli smo dobro, ovred-
notiti skušamo tudi te razlike.
Skupnost sloni na bratskem
življenjskem slogu, sprejeman-
ju in preprostosti, sem nekje
zasledil...
Zdelo se mi je pomembno, da sa-
mi poskrbimo za zajtrk, večerjo
in čiščenje. Ko več ljudi skupaj
kuha, se “institucija” spremeni v
“družino”. Fantje spijo v dvopo-
steljnih sobah, za študij imajo
dve sobi, kuhinjo in jedilnico,
vse tu. Skušamo živeti na pre-
prost način, brez velikega udobja.
Smo v škofijski palači, notranjost
pa je preprosta. V velikih seme-
niščih, ki danes niso tako polna
kot nekdaj, je tudi ta “nevar-
nost”, da se človek znajde kot v
ogromni kasarni; to potem obli-
kuje tudi njegov življenjski slog.
Manjše bivališče je lažje upravlja-
ti na bolj družinski način. Opra-
viti imamo tudi s tem, kaj bomo
skuhali, kdo nese ven odpadke,
kdo čisti itd. To so konec koncev
težave, ki jih vsakdo lahko najde
tudi v življenju posamezne žup-
nije.
Vi ste bili v semenišču v pov-
sem drugačnih časih …
Semenišče sem opravil v Castel-
leriu. Zame je to bila lepa iz-
kušnja. Še dva iz Gorice in trije iz
tržaške škofije smo začeli in
končali skupaj. V Červinjanu, od
koder prihajam, sem imel za sa-
bo lepo izkušnjo župnije in skav-
tizma, pomagal sem pri katehezi
in animaciji bogoslužja. Družina,
v kateri je bila vera nekaj po-
membnega, je bila osnova;
doživel pa sem tudi Svetovni dan
mladih v Čenstohovi in novolet-
no taizejsko srečanje v Budim-
pešti. Delal sem veliko stvari, ki
so mi bile resnično všeč in bi jih
rad delal vse življenje. Povezal
sem pikice in dobil sliko! V tem
sem slišal Gospodov klic: zato
sem se zavzel za svojo skupnost,
za svojo Cerkev, ki mi je veliko
dala in kateri bi rad povrnil vse
dobro. Po višji šoli sem uvidel, da
je vse to dalo smisel mojemu
življenju; možnost, da bi še na-
prej živel tako, bi še bolj poeno-
tila moje življenje: to je bil krite-
rij, ki mi je pomagal stopiti v se-
menišče, kjer so moje motivacije
še bolj dozorele in se prečistile.
Hvaležen sem za prehojeno pot
v semenišču, za intelektualno
osnovo, izkušnjo duhovnosti in
prijateljstva.
Po semenišču sem bil dve leti v
župniji v Gradežu, nato sem šel
študirat v Rim, kjer sem dokončal
osnovno teologijo in psihologijo,
nakar sem se vrnil v Gorico.
V duhovnika ste bili posvečeni
pred 18 leti. Medtem so se
“zgodili” globalizacija in inter-
net, ki sta postavila svet na gla-
vo, pa še gospodarska, fi-
nančna in migrantska kriza,
povezana z demografskim
upadom in zatonom zahodne
omike …
Kljub vsemu temu so duhovni
poklici v zadnjih 20 letih po mo-
jem mnenju kar zdržali. V mojih
časih nas je v semenišču bilo
okrog 35, zdaj jih je 26; dodamo
jim lahko še naše, pa jih je le ma-
lo manj kot tedaj. Bolj me skrbi,
da se vse manj oseb čuti poklica-
nih v zakon. Družine so v hujši
krizi! Goriška nadškofija je imela
v zadnjih letih malo posvečenj, v
povprečju eno ali dve na leto. V
župniji sv. Justa je bilo pred 20 le-
ti povprečno deset porok letno;
v zadnjih dveh letih nisem imel
niti ene poroke … Gotovo vpliva
demografski padec, pa tudi sred-
stva množičnega obveščanja,
občutek ekonomske negotovosti,
strah pred prihodnostjo, ki goto-
vo prispeva k temu, da je bolj za-
pleteno priti do trajnih odločitev.
Sinoda o mladih, veri in poklic-
nem razločevanju, ki se bo začela
oktobra 2018, je v resnici izraz
skrbi Cerkve ne le za duhovnike
in redovnike, temveč je - v konti-
nuiteti s sinodo za družino - izraz
skrbi za mlade: nekdo mora mla-
dim pomagati, da se bodo znali
odločati. Tema poklicnega ra-
zločevanja ima opraviti z življen-
jskimi izbirami. Glavna skrb si-
node je družina!
Krščanska skupnost je vedno bolj
manjšinska tudi v italijanski
družbi. Pred 20 leti smo si morda
še delali utvare, da bomo kaj do-
segli; mlad človek, ki danes stopi
v semenišče, že ve, da bo njegova
družbena vloga v bistvu irelevan-
ta. Tega ni lahko prebaviti. Neka-
teri še vedno mislijo, da moramo
najti recept, da se bodo stvari
vrnile, kot so bile. A svet se je ko-
renito spremenil. Tudi če bomo
našli recept, se mladi ne bodo
vrnili v cerkev, družine ne bodo
več organizirale časa po kriterijih
krščanskega življenja … Dejstvo,
da je za mlade težko sprejemati
dokončne odločitve, je problem
za tistega, ki stopi v semenišče, še
bolj pa za tistega, ki je izbral
družino. Številni družinski polo-
mi govorijo o tem, ali je sploh
možno izbrati neko pot za ved-
no. In rodi se nezaupanje. Tudi
na delovnem področju ni mo-
goče sprejemati dokončnih
odločitev. Zdi se, da ni niti več
vredno se za kaj odločati. Odpi-
rajo se novi scenariji, ki jih s sta-
rimi rešitvami nismo sposobni
doumeti.
Če ne najina generacija, je pa
prejšnja na neki način predla-
gala nov scenarij kot vzor in
ideal. Zdaj se zavedamo, da ni
prav idealen oz. ne odgovarja
krščanskemu idealu. Kristjan
je, kdor ima pred sabo Kristu-
sovo podobo in najde način,
kako lahko podari svoje
življenje. Bolj je ta dar do-
končen, bolj je življenje ure-
sničeno, svoboda se uresniči v
polnosti svojega smisla.
Današnji način razmišljanja
močno pogojujejo sredstva, ki
jih uporabljamo: vse lahko iz-
brišemo ali ponovimo ali za-
menjamo … Nekaj uporabim
in nato odvržem. Nekaj na-
pišem in potem izbrišem.
Zgradim nekaj in že prejmem
navodila, kam naj to odvržem.
Vse to oblikuje naš način
mišljenja in čutenja. Vse je
provizorično in tekoče.
Kaj bi svetovali mlademu, ki
morda čuti Božji klic, pa je pod
vplivom okolja morda poln
strahov in negotovosti?
Kot velja za vsako dragoceno
stvar, moram tak klic varovati in
negovati. Ker pa sam nisem spo-
soben razločevati, je koristno naj-
ti duhovnega vodjo, ki mu lahko
zaupam in odprem srce. Že to po-
maga razjasniti misli. V škofiji
imamo skupino Samuel za odkri-
vanje Božjega klica, ki ima prav
ta cilj. V trenutku, ko spoznam,
da tudi drugi imajo podobna
vprašanja, se že čutim manj
“marsovca”. Spoznam, da je klic
nekaj lepega, kar lahko delim tu-
di z drugimi. Pomembni so še
osebna molitev, poslušanje Božje
besede, morda kakšna oblika
služenja, pa še tišina. Dobro je
omejiti čas pred televizijo in na
internetu, da bi omejili glasove,
ki prinašajo zmedo. Svetujem tu-
di kakšno pogumno, malo “no-
ro” odločitev, ki pomaga spreje-
mati odločitve. Za nekoga, ki je
npr. rad urejen in čist, je to lahko
odločitev, da poleti gre v misijon
v Afriko. Taka izbira lahko vnese
v moje življenje nekaj novega in
drugačnega.
Letošnje pastoralno leto je po-
svečeno mladim. Kakšne
načrte, pričakovanja in želje
imate?
V tem letu imamo tri ključne be-
sede: razločevati, poslušati in ho-
diti skupaj. Najstniki naj bi v
prvem delu leta v skupini “obde-
lovali” program, ki ga je sestavila
državna služba mladinske pasto-
rale; v postnem času bodo imeli
tri srečanja. Mladim od 19. leta
dalje predlagamo tri večerne po-
hode: novembra, februarja in
aprila; prvi bo od Prevala do Su-
bide. Skupaj bomo hodili, po-
slušali Božjo besedo in se po-
slušali med sabo. Mlade smo tudi
spodbudili, naj povabijo nekaj
vrstnikov in naj razpravljajo o iz-
brani temi, da bi se lahko soočali
in poslušali. Ko govorimo o po-
slušanju mladih, ne pomeni, da
jih mora poslušati škof, saj škof
še ni Cerkev. Tudi mladi so Cer-
kev, ki posluša druge mlade. Naj-
stniki in drugi mladi bi se potem
na Binkošti srečali na škofijskem
zborovanju mladih. Za poletje
2018 državna služba mladinske
pastorale predlaga duhovno po-
menljiv pohod, nato pa srečanje
s papežem Frančiškom 11. in 12.
avgusta. Ker se bomo naslednje
leto spomnili 100-letnice konca
prve svetovne vojne, razmišlja-
mo, da bi hodili po poteh, kjer so
se mladi pred sto leti ubijali in
kjer danes lahko gradimo mosto-
ve miru: morda od 5. do 10. av-
gusta od Kobarida po Soški doli-
ni preko Svete Gore, Gorice, Re-
dipulje in Škocjana do Ogleja.
Razmišljamo tudi o sproščenem
in prijetnem srečanju za anima-
torje in vzgojitelje mladih: njim
bo posvečena večerja 26. novem-
bra v Dolenjah.
In tvoje želje za sinodo?
Sinoda, ki se bo začela oktobra
2018, bo sinoda škofov. Zanimi-
vo bo srečanje, ki bo meseca mar-
ca združilo 300 - ne samo kato-
liških - mladih z vsega sveta. Si-
noda je priložnost: pričakujemo,
da bo bodo izšle smernice, kot se
je zgodilo z družinsko sinodo. Je
tudi priložnost za krajevno stvar-
nost, da razmislimo, kaj delamo
in kaj bi lahko še naredili z mla-
dimi. Vprašajmo se, kakšno vero
želimo čez 20 let. Sinoda zadeva
vso Cerkev, ki se sprašuje, kakšna
želi biti jutri. Konkreten cilj bi bil
vzpostaviti več stikov z mladimi.
Drug cilj bi lahko bil usposobiti
nekaj strokovno pripravljenih
vzgojiteljev v službi škofije, da bi
bila večja župnijska središča žive
stvarnosti. V preteklosti smo ve-
liko vložili v strukture; danes bi
morali več vložiti v osebe.
Kako gledate na prihodnost
Gorice in njene Cerkve kot
eden izmed razmeroma
mlajših duhovnikov?
Spreminja se vzor družbe in tudi
Cerkve. V digitalni družbi bodo
morali po vsej verjetnosti najti
rešitve t. i. “digitalni domorod-
ci”, rojeni, ko je digitalna tehno-
logija že obstajala. Mi očitno ne
moremo najti rešitev, ker še ved-
no predlagamo stvari, ki pripada-
jo prejšnjim vzorom. Gospod
nam je obljubil, da ne bo zapustil
svoje Cerkve. To nam daje upan-
je. Opustiti moramo vzor Kon-
stantinove Cerkve, ki se je ujema-
la z družbo. Tega ni več. Kaj bo,
pa ne vem. Vidim, da Cerkev ni
izginila niti v državah, kjer je pre-
stala hude potrese, kot npr. v
Franciji, Belgiji, na Nizozem-
skem. Zelo se je spremenila, so
pa še močne tudi misijonske sku-
pine. Kaj podobnega bomo lah-
ko imeli tudi v italijanski Cerkvi.
Severna Afrika je bila nekdaj pol-
na živih krščanskih skupnosti,
podobno Turčija. Vse se je spre-
menilo, ljudstva so se preseljeva-
la in oblikovala evropsko družbo.
V Afriki in Aziji danes ponekod
cvetijo nove krščanske skupnosti.
Morda se bo “središče sveta” od
tod premaknilo kam drugam.
Morda bomo morali biti bolj bi-
stveni in ubogi. Uboštvo je že
večkrat rešilo Cerkev: ko smo
ubogi, več sodelujemo, se bolj
odpiramo drugim, najdemo po-
ti, ki bi jih sicer ne videli. Ko se je
David moral spopasti z Golja-
tom, je moral odložiti oklep.
Morda moramo tudi mi zavreči
nekatere oklepe in bremena, ki
nam danes onemogočajo, da bi
se soočali z novo stvarnostjo.
Danijel Devetak
Nekateri še vedno
mislijo, da moramo
najti recept, da se
bodo stvari vrnile,
kot so bile. A svet 
se je korenito
spremenil. 
Družine so v hujši
krizi kot duhovniki
... Glavna skrb
sinode o mladih 
je družina! 
Sinoda zadeva 
vso Cerkev, ki se
sprašuje, kakšna 
želi biti jutri. 
V preteklosti smo
veliko vložili v
strukture; danes 
bi morali več 
vložiti v osebe.
foto dd
Kristjani in družba9. novembra 20174
Diakonsko posvečenje na Sveti Gori 
“Vajina luč naj sveti 
pred ljudmi!”
Ob spodbudnem dogodku, dia-
konskem posvečenju, ki je bilo v
baziliki na Sv. Gori, 29. oktobra
2017, z veseljem objavljamo pri-
digo, ki jo je imel med mašo škof
Jurij Bizjak.
  ragi škof Metod,
dragi bratje duhovniki
in diakoni, dragi bratje
in sestre verniki! Zbrani
smo v svetišču Kraljice
Svetogorske v letu 300.
obletnice kronanja, da
naša dva brata Andreja in
Gašperja posvetimo za
diakona in prosimo Go-
spoda, naj milostno sprej-
me in obilno blagoslavlja
njuno odločitev in po-
slanstvo.
Vsem rojakom obeh dia-
konov iskreno čestitam za
milost, ki ste jo s svojimi
molitvami in žrtvami iz-
prosili, in se vam zahval-
jujem za sinova vaših kra-
jev, ki ga podarjate naši
škofiji in vsej cerkveni po-
krajini ter vesoljni Cerkvi.
Vsak človek, vsak duhov-
ni poklic pa še posebej, celo
življenje živi in raste iz svojega
otroštva, iz gnezda svoje družine,
z njive svoje župnije in z zem-
ljišča svojega rodnega kraja. Naj
ju vaše molitve in vaši blagoslovi
še naprej spremljajo na njuni po-
ti in pri njunem poslanstvu, naj
njune korenine v vaši sredi stal-
no najdevajo ustrezne duhovne
sokove.
D
Vsa tri berila današnje 30. nedelje
med letom A in žegnanjske ne-
delje, draga brata, prav lepo oz-
načujejo in osvetljujejo tudi dia-
konsko službo in posvetitev, ki jo
bosta danes prejela. Prvo berilo
govori o skrbi za siroto in vdovo
in o usmiljenju do ubožca, in to
je tudi prva naloga in osnovno
poslanstvo vsakega diakona. Na-
loga diakona, tako piše KKC, je
namreč med drugim, da škofu in
duhovnikom pomaga pri opra-
vljanju Božjih skrivnosti: pri raz-
deljevanju svete evharistije, pri
sklepanju svetega zakona, pri oz-
nanjevanju evangelija, pri voden-
ju pogrebov, pri opravljanju tele-
snih in duhovnih del usmiljenja
(KKC, 1570). Skrb za uboge in po-
moči potrebne naj bo vajino traj-
no poslanstvo in vajina stalna za-
poslitev.
Drugo berilo govori o tem, kako
so Tesaloničani sprejeli Božjo be-
sedo v veliki stiski z veseljem Sve-
tega Duha in kako je po njih od-
jeknila in se razširila po Makedo-
niji in Ahaji in po vseh krajih. In
to je, draga brata, druga pomem-
bna naloga vsakega diakona, oz-
nanjevanje evangelija. Tudi vidva
sprejmita Božjo besedo z vesel-
jem Svetega Duha in se stalno
odvračajta od malikov, da bi
služila živemu in resničnemu Bo-
gu ter pričakovala iz nebes njego-
vega Sina. Z Božjo besedo stalno
napolnjujta svojo dušo in svoje
srce, da bo veselo oznanilo vrelo
iz vajinega grla in prekipevalo
čez vajine ustnice. Kakor sta rekla
apostola Peter in Janez pred veli-
kim zborom: 'Ne moreva nam-
reč, da ne bi govorila o tem, kar
sva videla in slišala' (Apd 4,20).
In današnji evangelij postavlja te-
melj vsemu vajinemu življenju
in delovanju, kajti vsa postava in
vsi preroki imajo svoj temelj v
Bogu in v njegovih zapovedih, za
vse večne čase vklesanih v kam-
nite table deseterih zapovedi po-
stave. V knjigah izvoljenega ljud-
stva beremo namreč tudi nasled-
nje vprašanje: Zakaj je sovražiti
greh? In odgovor: Zato, ker je
Bog tako rekel! In isto velja za za-
poved ljubezni: Zakaj je ljubezen
obvezna? Zato, ker je Bog tako re-
kel! Nikoli ne manjka razlogov za
in proti, toda edini razlog, ki
vzdrži razpravo in ga ni mogoče
izpodbiti, je ta: Ker je Bog tako re-
kel! Ker je zapoved ljubezni za ve-
komaj vklesana v table Božjih za-
povedi in v srca človeška! Naj va-
ju pri vajinem delu za Božje kral-
jestvo spremlja varstvo naše Ma-
tere.
Diakonsko posvečenje prejemata
na žegnanjsko nedeljo, ko se spo-
minjamo posvetitve številnih
naših cerkva. Cerkve so Božja bi-
vališča, hiše molitve in daritve,
podobe nebeškega svetišča, pa
tudi podobe vsakega kristjana.
Apostol Pavel nas spominja in
opominja, da smo tudi mi hiše
Božje in templji Svetega Duha.
Takšno Božje svetišče sta že pri
krstu postala tudi vidva. Drugi
zakramenti, spoved in birma in
evharistija, so vaju kot Božje sve-
tišče izpopolnjevali in krasili. Da-
nes pa bosta prejela diakonat, to
je prvo stopnjo mašniškega po-
svečenja, in svoje svetišče razsve-
tlila s posebno dragocenim in
nadvse blestečim lestencem. Ta-
ko naj torej sveti vajina luč pred
ljudmi, da bodo videli vajina do-
bra dela in slavili našega Očeta,
ki je v nebesih. Amen.
Cerkveni in družbeni antislovar (41b)
N kot NOVO (2)
  ot rečeno v prvem delu z
nekaterimi primeri, je
dogma, torej verska resni-
ca, nekaj zelo pomembnega, saj
je treba razodetje ohraniti vedno
ne le enako, temveč eno in isto.
To je namreč tisto, kar se ne sme
spremeniti. Tisto, kar se lahko
spremeni, a vselej s potrebno
opreznostjo, je kulturni način, s
katerim se razodetje prenaša na-
prej. Tega ne more početi kdor-
koli, ker mora pravi teolog
vselej biti močno zakore-
ninjen v duhovnem izku-
stvu, istočasno pa biti
močno ozaveščen glede
časa, v katerem živi, to
dvoje pa je med ljudmi
precej težko najti. Vseka-
kor se na ta način lahko
izognemo dvema pokvar-
jenima stranpotema: 1.
konservatizmu, ki je cilj
sam sebi, to je tisti reli-
giozni pogled, po katerem bi
moralo vse ostati ne samo ena-
ko, temveč identično, tudi pov-
sem drugotni in kulturni ele-
menti, ki so popolnoma vezani
le na svoj (pretekli) čas; 2. bole-
stna potreba po tem, da je vedno
in povsod treba izraziti “nekaj
novega”, za čimer se v resnici
skriva težnja po tem, da bi nare-
dili vse manj in manj zahtevne
tradicionalne krščanske zahteve.
Danes seveda, v našem življen-
jskem kontekstu, nismo priče
prvi težnji, temveč bolj drugi,
kjer se pogosto življenje meša z
vitalizmom. Kolikokrat se tako
vse zmanjša v presoji, če je dobro
ali ne, samo na to, ali je kdo po-
vedal “nekaj novega” ali ne. Po-
dobno je tudi na moralnem po-
dročju, ko bi zadeve vedno mo-
K rale biti “nekaj novega”, prav ta-ko pa bi morala, po prepričanjuteh, trditi tudi Cerkev v svojem
nauku in učenju. To je pravza-
prav postala neka moda, ki je bi-
la sicer prikrito prisotna že prej,
zares pa je zacvetela od konca
šestdesetih let 20. stoletja naprej,
pa tako cveti že petdeset let. Ta
težnja kaže, čeprav prikrito, od-
por do krščanskega izročila, prav
tistega, ki je verne spodbujalo,
da bi raje pogledovali k ne-
beškim dobrinam, zavedajoč se,
da so zemeljske nekaj minljivega
in prehodnega, kakor to velja tu-
di za vse tisto, kar je človeško,
vključno z našimi odnosi in
čustvi. Nekaj novega bi tako po-
menilo prilagoditi življenje po
veri današnjim časom, kar je po-
gled vernih obrnilo od nebes k
zemlji. Praksa deseterih zapovedi
in duhovnega življenja je tako
postala nekaj anahronističnega.
Maske pa so padle, tako da je po-
stalo jasno za tistega, ki hoče vi-
deti, da povedati “nekaj novega”
v resnici pogosto pomeni oddal-
jitev od evangelija in Kristusa sa-
mega. Prav do te točke smo prišli
na marsikaterem področju da-
našnjega krščanstva.
Andrej Vončina
Jazbine / Cerkev Marije Pomočnice   
Hvala večnemu Bogu!
  marsikateri cerkvi na Slo-
venskem so v nedeljo, 5.
novembra 2017, obhajali
zahvalno nedeljo. Tako slovesno
so Boga počastili in mu izrekli
zahvalo tudi verniki na Jazbinah.
V lepi cerkvici Marije Pomočnice
sredi vinorodnih gričev se je ob
spremljavi novih orgel, o katerih
smo že poročali, zaslišala zahval-
na pesem po blagoslovu, ki ga je
vodil števerjanski župnik Marijan
Markežič. Kmetje so pripeljali k
cerkvici tudi kmetijske stroje, da
bi se tudi nanje razlil Božji blago-
slov, tako da bo delo v vinogradu
in na kmetiji bolje potekalo. V
cerkvi, ki so jo verniki spet na-
polnili do zadnjega kotička - med
njimi je bila tudi prof. Lojzka Bra-
tuž -, je bil pred blagoslovom
koncert MoPZ Mirko Filej, ki je
pod neutrudnim, zelo zaslužnim
pevovodjem in pevcem Zdrav-
kom Klanjščkom, živim virom
krajevne zgodovine in jazbinske-
ga Božjega hrama, zapel vrsto na-
božnih pesmi slovenskih in tujih
skladateljev. V prvem delu so se s
V spevnimi melodijami, polnimivsebinske globine, poklonili Naj-višjemu (Oče naš, Jože Leskovar;
Hvalimo mi danes Buga, Matija
Tomc- Primož Trubar; Tebe po-
jem, Dimitrij Bortnjanski; Plodne
so njive, Lojze Bratuž; Molim te
ponižno, Franz Schubert), v dru-
gem delu pa so se oglašale na-
božne pesmi v čas Brezmadežni
(Morski zvezdi, Franc Kimovec;
Ko zarja zlati nam gore, Viktor
Mihelič; Ave Marija, Peter Jereb;
Lepa si Marija, Vinko Vodopivec;
Marija skoz življenje, Ignacij
Hladnik). Med sakralnimi sklad-
bami je našla primeren prostor
tudi ruska narodna pesem Kra-
guljčki v uglasbitvi Lojzeta Bra-
tuža, ob poslušanju katere vselej
vzdrhti srce, ker nas spominja na
tisti daljni večer pred osemdese-
timi leti, ko so jo umirajočemu
glasbeniku Lojzetu Bratužu
(1902-1937) zapeli pod oknom
bolnišnice njegovi pevci. Bra-
tuževo življenjsko pot, predvsem
pa kalvarijo, ki jo je pretrpel po
zastrupitvi po fašistični roki, so
udeleženci koncerta v jazbinski
cerkvi podoživeli ob recitalu Son-
je Mlejnik in Petra Simonitija,
članov ljubiteljskega gledališča
Teharje, ki sta občuteno podala
pesnitev Ljubke Šorli (1910-1993)
Venec spominčic možu na grob.
Recital je izzvenel kot drag spo-
min na to našo nedolžno žrtev
črnega terorja ob 80. obletnici
smrti priljubljenega pevovodje in
skladatelja, ki je neizmerno ljubil
svoj zatirani narod. Kot intermez-
zo med recitacijo je Roberto
Squillaci na orglah izvajal Fanta-
zijo, ki mu jo je navdihnil prav ta
“sonetni venec”, ki ga je
Ljubka Šorli zlila na papir
z ljubečim srcem ob trpki
bolečini zaradi krute
smrti mladega moža. Ta
bolečina jo je spremljala
vse življenje, a iz nje so se
porodili marsikateri njeni
mili, tankočutni stihi.
Roberto Squillaci je v ne-
deljo na novih orglah zai-
gral še Preludij in Fugo J.
S. Bacha (1685-1750) ter
skladbo J. C. Ferdinanda
Fischerja (1656-1746).
Mladi organist Squillaci,
rojen v Čedadu l. 1991, je študij
klavirja začel pri stricu in študiral
orgle na videmskem konservato-
riju ter se izpopolnjeval pri raz-
nih orgelskih mojstrih. Zdaj uči
orgle na goriški škofijski šoli za
orgle in cerkveno glasbo, vodi
župnijski zbor v Romansu in
spremlja nedeljsko bogoslužje v
Zdravščinah.
Nedeljski koncert v jazbinski cer-
kvi je priredil Cerkveni pevski
zbor Jazbine v sodelovanju z žup-
nijo Števerjan in Združenjem cer-
kvenih pevskih zborov Gorica,
pod pokroviteljstvom Zveze slo-
venske katoliške prosvete Gorica.
IK
Srečanje z Jezusom je dogodek 3
V Svetem pismu Nove zaveze najdemo ljudi, ki
so imeli izkušnjo srečanja z Jezusom iz Nazareta.
Evangelist Luka govori o tem, kako so angeli oz-
nanili pastirjem, da je rojen odrešenik na betle-
hemskih poljanah. Ti so rekli: “Pojdimo torej v
Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in
kar nam je sporočil Gospod”!  (Lk 2,15) V teh
besedah vidimo njihov čut za stvarnost, usmer-
jenost v srečanje in odnos. Tudi Jezus je vprašal
Andreja in Janeza: “Kaj iščeta”? Rekla sta mu:
“Učenik, kje stanuješ”? Šla sta torej in videla,
kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan”.  (Jn
1,38-39) Apostol Janez govori v svojem Prvem
pismu o tem, kar je bilo od začetka,
kar so slišali, kar so videli na svoje
oči, kar so otipale njihove roke.  (1
Jn 1,1-2)
Vse to kaže, da je bilo srečanje z Je-
zusom dogodek, ki jih je nagovoril
v globini njihovega bitja. V krščan-
ski duhovnosti je pomembno dej-
stvo učlovečenja, ki je usmerjeno tu-
di na Jezusovo človeškost. Veliki
umetniki, od Giotta, Michelangela
in Caravaggia do Mela Gipsona, so
se trudili prikazati Jezusovo člo-
veškost in obenem njegovo pre-
sežnost.
Dogodek
Dogodek je povezan s stvarnostjo,
kaže na to, kar se je godilo in je po-
membno za nas. Pastirji niso rekli, pojdimo tja,
da se bomo kaj naučili, ampak, da bodo videli,
kaj se je zgodilo. Dogodek je nekaj nepričako-
vanega in nenačrtovanega, obenem pa zelo bli-
zu človeškim pričakovanjem. Jezus je prišel na
svet kot vsak drug človeški otrok, toda globina
njegove osebe je ostala skrivnostna, kar so
začutili Marija, Jožef, pastirji, modri in njegovi
učenci. Čudili so se temu, kar se je v njem do-
gajalo, ker je odgovarjalo pričakovanjem njiho-
vih src.
Dogodek je povezan s svobodo
Dogodek je blizu daru, ki nagovarja človeka v
njegovi globini. Ta mora upoštevati svobodo, ki
je bistvena za njegov sprejem. Zato ga tudi tako
celovito nagovori in ga spravi v gibanje: Marija
je po srečanju z angelom šla k Elizabeti, pastirji
so šli na betlehemske poljane, Samarijanka je
šla v vas povedat, kaj se je zgodilo. Niso mogli v
svojih srcih zadržati veselja, želeli so ga deliti z
drugimi. Jezusova skrivnost jih je nagovorila,
da so se premaknili in pripovedovali o njem.
Srečanje z Jezusom je pritegnilo mnoge ljudi,
da so se premaknili in odgovorili na njegov dar.
Drugi so ostali zadržani in niso stopili v ta do-
godek. Dobro nam je poznan odhod bogatega
mladeniča.
Dogodek se nadaljuje
Srečanje z Jezusom ni zaprt dogodek v zgodo-
vinskem spominu, ampak se poživlja skozi vse
generacije in rodove. Živi dogodek namreč na-
polnjuje čas in ga usmerja k njegovemu cilju.
Tako se moremo po 2000 letih srečati z njim in
njegovo ljubeznijo. Sam je povedal, da bo ostal
s svojimi učenci do konca sveta. V srečanju z
njim čutimo, da odgovarja našemu hrepenenju
in odgovarja na temeljno vprašanje naše osebe.
On ostaja Ješua, Bog rešuje. Ob njem se spreo-
bračamo in postajamo to, kar smo. Ustanovil je
Cerkev, da bi nadaljevala pot srečanja z njim in
bi bila prostor odnosov, ki so zrasli iz novega
duhovnega sorodstva. Tudi tisti, ki si mislijo, da
se še niso nikoli srečali z njim, čakajo nanj in so
zanj odprti.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (3) PRIMOŽ KREČIČ
Foto župnija-vipava.si
Kristjani in družba 9. novembra 2017 5
Dobrodelna organizacija Karitas Nova Gorica
Zbiranje pomoči za Afriko
  aš prijatelj p. Danilo Li-
sjak, misijonar v Ugan-
di, sicer pa te dni do-
ma na Vipavskem, nas je mi-
nuli ponedeljek, 6. novembra,
poklical in nam rekel, naj pri-
demo na novogoriški sedež or-
ganizacije Karitas, da bomo sa-
mi “videli, kako dobri so naši
ljudje”.
“G. Danilo je šel nakupit še ne-
kaj rib”! nas je prijazno poz-
dravila gospa Renata Vončina,
ki je s sodelavci po-
magala misijonarju
pakirati še zadnje
stvari, in povedala,
da bodo natovorje-
ne “palete” odpelja-
li najprej do Vipa-
ve, kjer so za Dani-
love reveže v Afriki
nabrali tudi nekaj
potrebščin.
“Tokrat je g. Danilo
nabral predvsem
šivalne stroje za
šolo za dekleta, a ne
samo te; moram
namreč povedati,
da so se naši ljudje
zares izkazali”, je dejala gospa
Renata, ki mi je sicer rekla, da
je njihovo središče v Novi Go-
rici odprto dvakrat v tednu. Na
pultu so bili pripravljeni paketi
za reveže in potrebne iz naših
krajev: “To so predvsem musli-
manske družine, a vse več je
tudi naših, v vsakem paketu so
riž, testenine, paradižnikova
mezga, moka, sladkor, konzer-
N ve z ribami, fižol, grah... ”Dva moža sta molče spravljalašivalne stroje na “palete”, go-
spa Renata pa je povedala, da
so v stroje dali tudi obleke,
predvsem spodnje perilo, tako
da je izkoristek vsakega velike-
ga paketa dvojen...
G. Danilo Lisjak je privihral s
konzervami rib, ki so jih po-
tem hitro spravili v zabojnik, z
njim je bil še sošolec, znani te-
levizijski snemalec Ivo Saksi-
da, ki mu je naredil ob zabojih
pomoči tudi kratek intervju,
zbira namreč gradivo za nov
film o našem misijonarju.
“Hvala vama, da sta tu, brez
vas bi ljudje ne vedeli, kako
pomembna je njihova po-
moč”, je dejal p. Danilo Lisjak,
ki je z gospo Renato preverjal
še zadnjo dokumentacijo: “Od
tu bo tovornjak šel v Vipavo,
kjer naložijo še druge stroje,
frezo, kosilnico, električni ge-
nerator in razne črpalke, nato
odpelje vse v zbirni center v
Piacenzo v Italijo, od koder bo-
do poslali velik zabojnik v
Ugando, sam pa moram biti
na ministrstvu v Ugandi že
najkasneje v torek, da nam ne
bi tamkajšnja birokracija dela-
la preveč težav”.
Potem se je p. Danilo obrnil k
meni: “Napiši, da sem se iskre-
no zahvalil vsa-
kemu posebej,
ta pomoč bo po-
trebna vsem v
Ugandi v misi-
jonu, v katerem
delam; oblačila,
predvsem peri-
lo, pa bom
osebno odpeljal
na mejo države,
kjer smo v zad-
njem mesecu
dobili več kot
milijon begun-
cev. Noro”!
Potem pa je p.
Danilo izrecno
omenil pomoč, ki so jo zbrali
v Štandrežu, vesel je, naročil
nam je, naj pozdravimo žup-
nika, in povedal tudi, da je
stanje v goriškem predoru, kjer
te dni prenočujejo in živijo be-
gunci: “... veliko slabše kot v
Afriki, saj smrdi po urinu in fe-
kalijah, tega vsaj v Afriki nima-
mo”.
Jurij Paljk
  b enkratni barvitosti je-
seni so me mimogrede
zapeljale misli na to ali
ono pokopališče. Na kupu knjig,
ki so se mi nagrmadile na mizi,
je bila tudi knjiga Cirila Kosmača,
v kateri je njegova prelepa novela
Tantadruj. Pisatelje-
vemu nečaku Bog-
danu sem hvaležen,
da je na pokopališču
popravil napis na
družinskem grobu v
Ročah in pripisal po-
leg imena Ciril še
slovenski pisatelj.
Malokdo ve, da je
Ciril Kosmač želel
biti pokopan poleg
mame, ki jo je izred-
no spoštoval. Malok-
daj je o njej pripove-
doval, če pa je, so se mu vedno
utrnile solze, ker je rad poudarjal
njeno trdo, garaško bajtarsko-
kmečko življenje. Veter je že otre-
sel iglice s tamkajšnjih mace-
snov, ta mračni jesenski večer pa
je meni ponovno privlekel v spo-
min znanega berača - Tantadruja.
Zakaj? Mogoče zato, ker me je zo-
O pet nagovoril pisateljev bogat je-zik, ki sem ga ta večer ponovnoodkril. Ta vaški posebnež, ki ni
bil samo vaški, ampak kar grapar-
ski in cerkljanski, je v slovenski
literaturi s Kosmačevim preple-
tanjem besed in pojmov enkrat-
no izkristaliziral beračevo željo
po smrti. Ta želja tli v beračevem
fantazijskem svetu, ki ga tudi be-
rač premore. Beračeva izpoved
zna biti včasih znatno izpovedno
močnejša od filozofov. Berač s
svojo fantazijo je zmožen prika-
zati večno srečo, ki se razteza on-
kraj njegovega miselnega sveta, z
vsemi mogočimi vsakodnevnimi
tostranskimi podcenjevanji, ki
jih samo on, kot berač doživlja.
Beraču ne pride na misel samo-
mor, zato pa je pisatelj na prefin-
jen način jezikovno prikazal
načine umiranja, ob vseh mo-
gočih prispodobah; zadušitev,
utopitev, pobiti se … Prav tu je
prišla do izraza plemenita živost
Kosmačevega jezika, ob nakazo-
vanju vseh teh oblik poslednjega
dejanja, ki ga človek zmore, v
svoji slabosti...
Kosmaču je tokrat uspelo
tudi ob človekovem
odhajanju prikazati tudi
veliko spoštovanje do
živali. Ko človek umre,
ostanejo čebelice, ki s
preletavanjem od cveta
na cvet nadaljujejo člove-
kovo dramo, ob odmi-
ranju narave z letnimi
časi …
Mimogrede se mi je
utrnila misel, ki jo veliko-
krat slišimo, da nam je
ljudem marsikaj dosegljivo. Drži!
Res je! Vendar še zdaleč ne vse,
kajti vsak od nas je na žalost bitje,
ki je omejeno in končno, kot
smrt pri beraču Tantadruju. Tu
pa se mimogrede znajdemo ob
naši nepopolnosti, ki jo za-
pažamo zlasti v krizi vrednot!
Ambrož Kodelja
Razmišljanje ob Kosmačevem Tantadruju
Ko listje šelesti …
Tretja številka revije Pastirček v 72. letniku 
Svečke brlijo v otožnih
novembrskih dneh
  eprav je jesen razlila po
vseh kotičkih svoje na-
jlepše barvne odtenke, ni
mogla s tem pregnati tiste otožno-
sti, ki se prikrade v srca v novem-
brskih dneh, ki so zmeraj krajši in
nas spominjajo, da vse mineva. Tu-
di v tretji, novembrski številki Pa-
stirčka je zaznavna ta prosojna
tančica melanholije, ki jo razbere-
mo že v pesmici Spomin V. T. Ar-
harja. Fantiček, ki ga je upodobila
Danila Komjanc, zaman čaka na
dedka in babico, ki sta odšla
v večnost. Pastirčkov urednik
Marijan Markežič pa z bolj
svetlim pristopom omenja
novembrske praznike, ki ni-
so samo spomin na mrtve,
ampak najprej na vse tiste
svete, ki jih ni v koledarju, a
so med nebeščani, ker so
živeli po Kristusovem nauku.
Za rajne pa moramo moliti,
da bodo čim prej dosegli zve-
ličanje. Prav je, da njihove
grobove obiskujemo skozi
vse leto, lepo svetuje Mar-
kežič. V tem mesecu listopa-
du sta zahvalna nedelja, pri
kateri se še posebej zahvali-
mo Bogu za vse darove, ki
smo jih deležni, in praznik
Kristusa Kralja (26. novem-
bra), s katerim se končuje cerkveno
leto. Pomenljiv zapis z naslovom
Praznik vseh svetih je prispevala
zvesta Pastirčkova sodelavka Mari-
za Perat. V njem predstavlja sv. An-
tona Padovanskega, sv. Frančiška,
sv. Martina, sv. Alojzija, sv. Barbaro
sv. Lucijo... Ob tem pa piše, kako
so nekdaj na praznik vernih duš
otroci v naših krajih, po Krasu, Vi-
pavskem in v Brdih, obiskovali do-
mačije, zmolili in zapeli priložno-
stno pesem, v dar pa so jim gospo-
dinje dajale posebne kruhke, ki so
jim ponekod pravili “prešce”, dru-
god pa “vahtič”. Na vse svetnike se
navezuje tudi vselej privlačna ru-
brika, ki jo Paola Bertolini Grudi-
na, s simpatičnim zajčkom Timi-
jem, ustvarja tako, da prepušča
bralcem, naj jo pobarvajo in naj v
tokratni črkovnici poiščejo ženska
in moška imena. Sama tudi ilustri-
Č ra v toplih barvah Zgodbe iz Sve-tega pisma, ki jih predstavlja Wal-ter Grudina. V njih je tokrat prota-
gonist Abraham, ki ga je Bog
usmeril proti obljubljeni deželi.
Tudi tu bodo bralci rešili nekaj
“zank”.
Kako težko je zjutraj vstati iz tople
postelje, ve povedati tudi fantiček
v stripu, ki ga oblikujeta že imeno-
vana avtorja. Takoj vstati in se pri-
praviti na novi dan ali poležati do
zadnjega trenutka: tu tiči vprašan-
je. Nanj naj vsak odgovori po svoji
vesti!
Mala prikupna miška Danile Kom-
janc je že v šoli. Pridno izbira v
knjižnici štiri knjige. Iz priloženih
ilustracij bodo najmlajši bralci iz-
vedeli, katere pravljice si je izbrala,
in navedli naslove. Vse skupaj pa
kar najlepše pobarvali. Pastirček v
vsaki svoji rubriki spodbuja ustvar-
jalno delo otrok. To je tudi eden iz-
med njegovih namenov! Strežni-
ki, ki se radi sučejo okrog oltarja,
bodo preverili, ali so res Ministran-
ti ok, s pravilnimi odgovori na
kviz.
V naravoslovnem kotičku Barbare
Rustja je med hišnimi ljubljenčki
muca. Kdo bi je ne imel rad, ko je
tako srčkana in mehka! Otroci bo-
do ob branju spoznali, kaj rabi ma-
la muca za prijetno bivanje v do-
mači hiši. V matematičnem ko-
tičku Veronike Srebrnič so ko-
stanjčki in razigrana števila, ki
čakajo na rešitev. Berta Golob se še
naprej poigrava z besedami ob pi-
sanju utrinkov iz jezikoslovja. To-
krat so v ospredju glasovi. Veter v
igrivi pesmici Ples Zore Saksida su-
ka listje sem pa tja in ureja pričesko
drevesom. V jesenski košarici Ka-
terine in Grazielle Zavadlav se je
znašel sadež, ki je lahko zlatoru-
men, oranžen ali celo rdeč, ki je
lahko trd ali mehek kot maslo in
sladek, bogat z vitamini... Kateri je,
pa bodo bralci sami ugotovili.
Spretni prstki, ki imajo radi ročno
delo - tudi pri likovnih šolskih
urah -, se bodo zvedavo ustavili pri
dveh Pastirčkovih straneh, na ka-
terih je umetnica Vesna Benedetič
s svojima pomočnikoma, debe-
lušastim medvedkom in dol-
gouhim zajčkom, pripravila vse
potrebno za umetniško delo,
kolaž. Tega lahko sestavimo iz
najrazličnejših materialov. S to
tehniko lahko pripravimo tudi
izvirne voščilnice. Kar dobro
preberite navodila!
V novembrski številki so še
Zemljepisna križanka, pesem
Aleluja, Gospod, odpri nam
srce, ki jo je uglasbil zelo ustvar-
jalen Patrick Quaggiato, in se-
veda Packo, ki se “važi”, da je
zdaj postal tudi izvedenec za
gledališče. To pa zato, ker je pri-
soten v Gledališkem dnevniku
Goriškega vrtiljaka!
V Pastirčkovi pošti se je spet na-
bralo cel kup krasnih risbic, kar
pomeni, da so Pastirčkovi prija-
telji izvrstni risarji!
Vsi Pastirčkovi bralci naj zelo po-
zorno preberejo vabilo na 31. stra-
ni novembrske številke: Pastirček
vabi na predstavitev treh knjig:
Mali gledališki vrtiljak Lučke Susič
z ilustracijami Mateja Susiča, Na-
pake in spake proč! Pomagajmo
Packotu! Walterja Grudine in
Medved zobozdravnik Miroslave
Leban z ilustracijami Vesne Bene-
detič. V Gorici bo to srečanje v so-
boto, 18. novembra 2017, ob 16.
uri v Kulturnem centru Lojze Bra-
tuž, v Trstu pa v četrtek, 7. decem-
bra, ob 16. uri v Narodni in študij-
ski knjižnici – Oddelek za mlade
bralce -, ul. Filzi 14. To bo praznik
otrok, avtorjev, ilustratorjev, zraven
pa bo še presenečenje P....!
Otroci, pridite v čim večjem števi-
lu!
IK
Goriška9. novembra 20176
Druga Pravljična urica v Feiglovi knjižnici:
Poredni kuža in “narobe svet”
V ponedeljek, 23. oktobra 2017, se je na drugi Pravljični urici v Feiglovi
knjižnici zbralo kakih trideset otrok. V varnem naročju mamice Slavice
je zrl vanje s sinjimi očki komaj petmesečni Ezra in bil ves čas priden.
Kot na prvem srečanju s pravljico je zbrane najprej pozdravila direktorica
Luisa Gergolet – gospodinja v knjižnici, ki se rada spremeni v strogo
čarovnico, če otroci ne upoštevajo knjižničnih pravil. A malčki so se že
zelo dobro udomačili v mladinski sobi in se znajo lepo obnašati. Tokrat
jih je v pravljični svet s predigro za sprostitev in koncentracijo popeljala
Ivana Soban, knjižničarka,
ki vodi tržaški oddelek za
mlade bralce pri Narodni
in študijski knjižnici.
Živahno je pripovedovala
zgodbico o porednem
kužku, ki ni maral
marsičesa, tudi umivanja
ne. Izredno rad pa je imel
čohanje. No, to posebno
prijetno crkljanje je vsem
psičkom všeč. Po pripovedi o neugnanem psičku so se otroci še malce
pozabavali in nasmejali ob šaljivih trditvah, ki so zatrjevale, da je
ilustriran kvadrat žoga in podobno. Bistre glavice so nasmejanih ust
vse te potegavščine hitro razvozlale. Tokratne popoldanske minute s
pravljico so se končale z delavnico. Pravljičarka Ivana je otrokom
razdelila papirnati puzzle - porednega kužka, ki so ga otroci nato sestavili
in zalepili na kartonček, tudi s pomočjo vedno prisotnih in ustrežljivih
mamic. Kot vselej je bila Pravljična urica lepa priložnost, da so si mali
cicibani izbrali primerno knjigo in si jo izposodili, da bi ob lepih vsebinah
tudi doma širili jezikovna obzorja in spoznavali svet okoli sebe.
Števerjan / Občni zbor sekcije SSk
Sekcija za Števerjan stranke Slovenska skupnost vabi volivke in volivce,
somišljenice in somišljenike Slovenske skupnosti, rojaki iz Števerjana
in z Jazbin na občni zbor sekcije, ki bo potekal v torek, 21. novembra
2017, v prvem sklicanju ob 6. uri in v drugem sklicanju ob 20. uri, v
župnijskem domu F. B. Sedej v Števerjanu. “V Skupnosti je moč in
računam na tvojo prisotnost”, je v vabilu zapisal predsednik sekcije
Milko Di Battista.
Kratke PD Štandrež / Mladinski dramski odsek
Take pravljice še
niste doživeli!
  avdušeno ploskanje gle-
dalcev, ki so v soboto, 4.
novembra 2017, napolni-
li župnijsko dvorano Anton Gre-
gorčič v Štandrežu, kar ni hotelo
ponehati ob koncu predstave
Ogledalo, povej... , ki so jo pre-
mierno uprizorili igralci Mladin-
skega dramskega odseka
PD Štandrež. To je bil
najlepši dokaz, da so
mladi nastopajoči zelo
dobro opravili svoje de-
lo in da se je njihov trud
imenitno “obrestoval”.
Po lanskoletni uspešni
gledališki izkušnji ob
odrski postavitvi Butal-
cev v režiji, žal, prezgo-
daj preminulega režiser-
ja Emila Aberška, so se v
letošnji sezoni vneto po-
dali v novo odrsko pu-
stolovščino s svojo zav-
zeto mentorico in tokrat
tudi režiserko Danielo Puja, ki jo
vsi dobro poznamo kot dolgolet-
no, zelo dejavno članico dramske-
ga odseka PD Štandrež in zavzeto
oblikovalko gledališkega dela z
otroki in mladimi. Njej je ob po-
stavitvi s strokovnimi nasveti po-
magala Maja Nemec, članica igral-
N skega ansambla SNG Nova Gorica,ki je bila zelo vesela, da je lahkosodelovala s Pujevo in mladimi
štandreškimi ljubiteljskimi za-
gnanci. Za svoje “varovance” je
Puja ob pomoči Božidarja Tabaja,
gotovo najboljšega ljubiteljskega
igralca pri nas v zamejstvu, izbrala
tekst, Ogledalo, povej... , ki ga mla-
di hitro osvojijo, ker je sodoben in
zabaven. Pred leti ga je po znani
pravljici bratov Grimm Sne-
guljčica spisal Stefano Job, ki je
poučeval glasbeno vzgojo na nižji
srednji šoli v Doberdobu. Za štan-
dreško mladinsko skupino je be-
sedilo priredila Daniela Puja. Tu
pa tam je kaj spremenila, črtala
nekatere vloge in predvsem posta-
vila pravljično dogajanje v štan-
dreško okolje, v zaselek Jeremi-
tišče, kar ustvarja prijetno domače
ozračje. Besedilo z več kot kapljico
ironije in satire obarva in v paro-
dičnem tonu predstavlja pra-
vljično vsebino, v kateri poleg kla-
sičnih junakov iz te pravljice naj-
demo še druge znane filmske pro-
tagoniste, kot Jamesa Bonda, ki tu
šaljivo postane Jože Blond, Fran-
kensteina in še marsikaterega dru-
gega. Igralci ga podajajo v glav-
nem v knjižnem jeziku. Vanj pa se
kot barviti utrinki vrinjajo tudi na-
rečni odtenki oz. nekatere “po-
pačenke”, ki poudarjajo ko-
mičnost celote. Vse je namreč
predstavljeno zelo duhovito in v
šegavem tonu. Ironične puščice so
naperjene v človeške slabosti, ki
kar mrgolijo npr. v kraljici, ki je
zlobna, izredno nečimrna in želi
biti najlepša, v vase zagledanem
princu, ki je prepričan, da je pravi
“latin lover”. Ima se za princa
“doc”: ime mu je Brad Špric, do-
ma pa je seveda iz Števerjana in
osvaja dekleta kot
za stavo. Hudob-
na kraljica name-
sto pravljičnemu
lovcu naroči
Jožetu Blondu,
detektivu 007, naj
umori njeno tek-
mico Sne-
guljčico! Tudi
palčki so humor-
no orisani, saj ni-
so rudarji, ampak
profesorji. V šoli
se trudijo in daja-
jo “pikone” (ne-
gativne ocene) le-
vo in desno. Iz njihovih posrečeno
izmišljenih imen se jasno izrisuje
predmet, ki ga poučujejo: Carduc-
ciolo, Prešernolo, Jurij Kekolo... Iz
vsega teksta, ki je napisan zelo do-
miselno, veje parodični vetrič in
nekateri liki imajo že grotesken
nadih. Predstava je pravzaprav igra
v igri oz. “film v filmu”: domišlja-
vi režiser Alberto Sordino snema
namreč to prečudno pravljico, v
katero se vriva npr. tudi Pepelka,
ki želi prevzeti princa Sneguljčici,
ker je prepričana, da je njen. V re-
snici pa je sama zgrešila filmsko
prizorišče! Zelo simpatično je tudi
ogledalo (posrečena kombinacija
scenskega elementa in igralca), ki
se naveliča poveličevati Kraljico in
sploh nastopati v tem filmu.
V približno petinštiridesetminut-
ni predstavi se prizori vrstijo v hi-
trem, živahnem tempu. Iz igre na-
stopajočih, ki so se doživeto vživeli
v dobro dodeljene like in jih pri-
jetno komično obarvali, je bilo
vidno, da se ob igranju tudi sami
zabavajo in to svoje razpoloženje
prenašajo na občinstvo. Le-to pa
se je večkrat odzivalo s smehom
in spontanim ploskanjem. Ob po-
novitvah se bodo zabrisali še
kakšni jezikovni spodrsljaji, ki jih
je uho zaznalo na premierni upri-
zoritvi, pri kateri pa je bilo čutiti
tisto vedro navdušenje in ustvar-
jalni zagon, s katerima so se mladi
prepustili tej novi gledališki dogo-
divščini, ki jim bo gotovo prinesla
veliko zadoščenja. Na odru so se
tudi v več vlogah sukali Ester
Sclauzero – Kraljica, Camilla Ko-
mic – Sneguljčica, Lara Proderutti
– Pepelka, Erik Lutman – Ogledalo
in Prešernolo, Lorenzo Marussi –
Pierre, Frankenstein, Svetkarlo,
Piero Grauner – Princ, Alberto Me-
deot - Režiser in Juri Kekolo, Janoš
Coglot - Snemalec in Silvanolo,
Nicola Grauner - Killer in Meuc-
cio, Cristjan Zei – Carducciolo,
Alex Devetak – Bertolo. Glasbo,
odbrano iz znanih filmov, začenši
seveda s tisto iz filma Sneguljčica
Walta Disneyja, in luči je upravljal
Simon Florenin. Za stilne kostume
Kraljice, Sneguljčice, Pepelke in
Princa, ki se zabavno “bijejo” z ne-
katerimi sodobnimi rekviziti, in
ostalih likov je poskrbela Nevenka
Tomašević, vodja šiviljske delavni-
ce v SNG Nova Gorica. Linearne
scenske elemente, ki nazorno uok-
virjajo dogajanje v grajskem po-
slopju in na domu palčkov, sta kot
vselej izdelala odrska mojstra
Joško in Franko Kogoj.
Prva ponovitev “pravljice” Ogle-
dalo, povej... je bila v nedeljo, 5.
novembra 2017, kot nagradna
predstava za abonente Abonmaja
ljubiteljskih gledaliških skupin
Štandrež 2017, ki so uživali ob
sproščeni in prepričljivi igri mla-
dih igralcev, katerim želimo še ve-
liko odrskih užitkov in zadoščenj.
Iva Koršič
Govor Andreja Černica ob Vseh svetih na goriškem pokopališču
Sveže o naši prihodnosti
  poštovane in spoštovani!
Na tem posvečenem mestu
lahko vseskozi vzpostavlja-
mo neko idejno rdečo nit med
preteklostjo in sedanjostjo. Med
letoma 1937 in 2017. Pri nas in
širše po Evropi.
Rad bi spregovoril o dojemanju
narodnosti, te rdeče niti, ki nas
idejno povezuje z letom 1937.
Izhodišče za to je terminološka
razlika, na katero polagamo pre-
malo pozornosti. Prevečkrat nas
namreč naši sogovorniki - mi-
slim predvsem na institucional-
ne - dojemajo kot jezikovno skup-
nost in ne kot narodnostno. Po-
gosto se to dogaja tudi nam sa-
mim. Če smo jezikovna skup-
nost, to pomeni, da govorimo
slovensko, ni pa nujno, da se čuti-
mo Slovence. Čutimo se prepro-
sto zamejce, a ne Slovence. To iz-
javo sem slišal že iz ust številnih
zamejcev, da uporabim vzdevek,
ki so si ga sami izbrali. In govo-
rim o sinovih in hčerah, rojenih
v povsem slovenskih zakonih.
Navijajo za Slovenijo, ko Luka
Dončić in Goran Dragić polnita
koše nasprotnikovih reprezen-
tanc, a Zdravljico težko prepoz-
najo kot svojo himno. Ta pojav je
vreden precejšnje pozornosti. Tu-
di zato, ker mu je, sploh v da-
našnjih razmerah, le mogoče
kljubovati. Študij na slovenskih
fakultetah je na primer dobro
zdravilo proti ravnodušnosti do
S vprašanja narodnosti. Življenje vdomovini ter njeno doživljanje izprve roke lahko utrdita narodno
zavest, ki je osnovana na osebni
izkušnji in na spoznavanju
življenjskih tokov in živih dina-
mik matice. Veliko naših organi-
zacij je svoje delovanje že začrtalo
v tej smeri. Morali pa bi bolje iz-
koristiti potencial vseh tistih pri-
padnikov manjšine, ki domovino
živijo 24 ur dnevno. Če se osre-
dotočim na kritično populacijo
mlajše generacije, so to v prvi
vrsti prav univerzitetne študentke
in študenti, ki se v zadjih 15 ozi-
roma 20 letih vse pogosteje
odločajo za študij v Ljubljani, Ko-
pru ali Novi Gorici. Oni so lahko
zelo dobri ambasadorji slovenske
narodnosti pri mlajših in vrstni-
kih, ki domovine ne čutijo v prvi
osebi. Samo tako bo veselje ob
Dragićevih in Dončićevih koših
logična posledica nekega čutenja,
ne pa osnova, na kateri to čutenje
graditi.
Pa še druga tema, ki sem jo naka-
zal v izhodišču. Narodna skup-
nost je pojmovno nadrejena jezi-
kovni skupnosti. Jezik je “samo”
ključ, ki povezuje skupnost – ljudi
– pripadnike naroda. Ta skupnost
je večdimenzionalna, njena bi-
stvena komponenta pa je to, da
je politično-gospodarski subjekt.
To je zelo nazorno danes v Kata-
loniji. Ob policijski agresiji in are-
tacijah v dnevih pred referendu-
mom in na dan samega referen-
duma je bila ideja o samostojno-
sti na višku. Avtonomiste je na
primer podprla in jih na vse kri-
plje branila tudi barcelonska
županja Ada Colau, ki je sicer na-
sprotnica samostojne Katalonije.
Odločilni preobrat pa se je zgodil,
ko so Katalonijo začele zapuščati
velike banke in podjetja. Sledilo
je politično krhanje znotraj kata-
lonske vladne večine. To je ob vse
ostrejšem pritisku Madrida in
brezbrižnem odnosu Evrope pri-
peljalo do zdajšnjega stanja.
/ str. 15
Andrej Černic
Foto M. Koršič
Foto DPD
Goriška 9. novembra 2017 7
Goriški vrtiljak / Abonma Mali polžek  
Kako je lep ta svet!
  šoli šolarji pridno “trgajo
hlače” že cela dva meseca.
Tudi letos bo šolsko delo
in včasih mučno sedenje pope-
stril Goriški vrtiljak s svojimi
osmimi abonmajskimi predstava-
mi, štirimi za abonente Malega
polžka, prvo- in drugošolce ter
malčke iz vrtcev, in štirimi za abo-
nente Velikega polžka, učence od
tretjega do petega razreda osnov-
nih šol goriškega in doberdobske-
ga ravnateljstva večstopenjskih
šol. Že 21. leto ga prireja Kulturni
center Lojze Bratuž ob pomoči
SNG Nova Gorica in v sodelovan-
ju omenjenih ravnateljstev, saj so
predstave v jutranjih urah in otro-
ci prihajajo nanje v spremstvu
učiteljev, pravzaprav učiteljic, saj
je moške populacije med učitel-
jskim kadrom zmeraj manj. Pred-
stave so namreč včasih skoraj pra-
ve učne ure. Prav tako poučna je
bila tudi letošnja uvodna predsta-
va Loli Boli in svet, poln čudes, ki
je v veliko dvorano Kulturnega
centra Lojze Bratuž v Gorici, v to-
rek, 24. oktobra 2017, povabila
abonente Malega polžka. Kot vse-
lej sta bili dve jutranji ponovitvi
(abonentov je mnogo več, kot je
sedežev v dvorani!). Predstavo so
si najprej ogledali osnovnošolci
prvega in drugega razreda, nato
pa še malčki iz zadnjega, drugega
ali celo tudi prvega letnika vrtca.
Dobrodošlico jim je v imenu pri-
rediteljev izrekla Tamara Kosič, ki
jih je opozorila na olikano ob-
našanje v gledališču.
Oder se je nato ob gostovanju Gle-
dališča Koper s predstavo Loli Boli
in svet, poln čudes spremenil v
naš bližnji in oddaljeni svet, in ce-
lo v vesolje! Vanja Korenč kot zve-
dava, neugnana vnukinja Loli in
Gregor Geč kot njen nono Boli,
star izkušen pomorščak, sta otro-
V ke najprej pospremila v Koper, naozemlje, ki je kot naše dvojezično,slovensko in italijansko. Na zem-
ljevidu so spoznali, kakšna je Istra,
kaj je polotok, otok, kateri so pač
osnovni geografski pojmi, kako se
berejo zemljevidi, kako so npr. na
njih označene ravnine, hribovja.
Otroci so se seznanili tudi s smer-
mi neba. Na zabaven način so iz-
vedeli, da ima Slovenija obliko ko-
koši in se z domišljijo povzpeli na
vrh Triglava. Od tam so se odpra-
vili tudi na najvišjo goro našega
sveta in pri tem spoznali, kako so
nastale celine, pa tudi kakšne kul-
ture jih označujejo. Ob koncu sta
se Loli in Boli z raketo odpeljala
na Luno raziskovat vesolje in od-
krivat planete, ki so v našem
osončju. Vse to je seveda prikaza-
no dinamično in v privlačni, nik-
dar dolgočasni obliki, čeprav je
predstava kar dolga, okrog 50 mi-
nut. Minute se sicer še zavlečejo,
ker igralca večkrat povabita k so-
delovanju mlado publiko. Tako so
z njima mladi gledalci sestavili na
odru živo slovensko zastavo in se
pri tem prav zelo zabavali. Kar tek-
movali so, kdo bo prišel na oder
in kdo bo ob koncu predstave no-
sil planete različnih velikosti.
Ker je uprizoritev prepletena z gla-
sbo in songi, katerih refren se
večkrat ponavlja, so ob koncu za-
peli še učenci, ki so vseskozi zelo
pazljivo in dejavno spremljali
predstavo. Z dobršno mero do-
mišljijskega zaleta in igrivosti so
tekst napisali izvajalca Vanja Ko-
renč in Gregor Geč, pa še Renata
Vidič, ki je podpisala tudi razgi-
bano režijo. K privlačnosti pred-
stave so prispevali scenograf Mi-
lan Percan, ki je slikovito uokviril
obmorsko hišo nonota Bolija, pa
tudi dodal druge scenske elemen-
te, ki so v predstavi zadobivali ra-
Obvestila
ZCPZ – Gorica in MlPZ Emil Komel v
soorganizaciji SCGV Emil Komel
prirejata odprto vajo z zborovodjo Katjo
Gruber. Srečanje bo potekalo v soboto,
11. novembra 2017, od 14. do 17. ure,
v prostorih Kulturnega centra Lojze
Bratuž. Prijave v uradu ZCPZ, tel. 0481
31817, mail zcpz. go@gmail. com.
Prijavite se lahko do vključno 9.11.
V Rupi bo v nedeljo, 12. novembra,
zahvalna sv. maša. Sledi blagoslov
kmečkih pridelkov na društvenem
prireditvenem prostoru.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško sporoča, da bo za
martinovanje v soboto, 11. novembra,
odpotoval avtobus ob 16. uri iz Gorice
s trga Medaglie d'ore - z Goriščka z
običajnimi postanki do Doberdoba, od
koder bo nadaljeval pot v Tricesimo.
PD Rupa-Peč vabi izletnike na srečanje
in ogled slik z letošnjega izleta po Grčiji.
Dobimo se 14. novembra 2017 ob
18.30 v društvenih prostorih v Rupi.
Javni razpis - 14. priznanje Kazimir Humar.
Predloge za priznanje je treba oddati
do 31. decembra 2017 na naslov:
Zveza slovenske katoliške prosvete –
34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20.
septembra, 85, s pripisom na ovojnici:
“Predlog za priznanje”.
V ulici San Giovanni 9 v drugem
nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana,
dajemo v najem trisobno stanovanje.
Za informacije tel.  (+39) 347
6921591.
“Male oglase” najdete na našem
novem portalu www. noviglas. eu.
Čestitke
Veliko veselje si prinesla Iris s seboj na
svet mamici Miheli Nanut iz Štandreža
in očku Eriku Kranjcu z Vrsnega. Ko te
gledamo tako bistro in brhko, s
pečatom sestre Soče in Simona, ti
želimo, da bi vedno trosila okrog sebe
ta svoj notranji mir in zadovoljstvo.
Družine Nanut, Srebrnič in Terčič.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 10. 11. 2017 do 16. 11. 2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske oddaje
so na sporedu vsak dan od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 10. novembra (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Sobota, 11. novembra (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, terskem, rezijanskem
in ziljskem narečju.
Nedelja, 12. novembraPonovitev oddaje
Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 13. novembra (v studiu Sanja
Vogrič): Večer s knjigo.
Torek, 14. novembra (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 15. novembra (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Pridelki
zemlje in duha - Izbor melodij.
Četrtek, 16. novembra (v studiu Andrej
Baucon): Četrtkov večer z glasbo -
Zanimivosti, obvestila in humor.
Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu.
Prodaja  vstopnic: eno uro pred vsako predstavo (vstopnica 8 evrov,
znižana 6,50 evra *)
*Študenti, starejši od 70 let, društvene in družinske skupine
PD ŠTANDREŽ
Abonma 
ljubiteljskih 
gledaliških skupin
PROGRAM PREDSTAV:
- Nedelja, 12. 11. 2017, 
ob 17. uri
Gledališko društvo Kontrada -
Kanal
Vinko Möderndorfer
VAJA ZBORA
komedija
- Nedelja, 10. 12. 2017, 
ob 17. uri
Gledališka skupina KD
Domovina - Osp
John Chopman -          
Dave Freeman
KLJUČ ZA DVA 
komedija
PD Štandrež -
Gledališki odsek
Premiera
- Sobota, 27. 1. 2018, 
ob 20. uri
Abonmajska predstava
- Nedelja, 28. 1. 2018, 
ob 17. uri
Tone Partljič
ČAJ ZA DVE
nostalgična komedija
V SOORGANIZACIJI ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Skupina Ano ur’co al’ pej dvej v Kulturnem centru Bratuž
“Za zmjeren” - polke in
valčki in ... presenečenje
  polko Naša burja je ansam-
bel Ano ur’co al’ pej dvej v
soboto, 4. novembra, uvedel
koncertni večer v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž, na katerem je
predstavil svojo novo zgoščenko z
naslovom Za zmjeren.
Kot je povedal povezovalec večera
Janez Dolinar, je Ano ur’co al’ pej
dvej ena naših naimenitnejših vo-
kalno-instrumentalnih skupin, re-
prezentativna glasbena zasedba iz
Tržaške, ki deluje že skoraj 20 let.
Ves ta čas sta njeno delovanje
močno zaznamovali trdna pove-
zava s tržaškim območjem ter skrb
za ohranjanje in ovrednotenje
ljudske glasbene tradicije tudi s so-
dobnejšimi priredbami. Ansambel
namreč igra pretežno slovenske
tržaške narodne ali pa ponarodele
pesmi, nastopa v tržaških narod-
nih nošah in je v taki zasedbi edi-
S na skupina v zamejstvu. Kot “am-basador” tržaških Slovencev jeljudske - pogosto tudi pozabljene -
melodije že ponesel po Sloveniji
in še dlje. Štirje odlični pevci in
mojstri instrumentalisti so prav v
matični domovini poželi najbolj
laskave uspehe. Med drugim so ju-
nija letos v Škofji Loki že spet osvo-
jili prvo nagrado na Večeru sloven-
skih viž v narečju. Radi sodelujejo
na glasbenih festivalih, v radijskih
in televizijskih oddajah, posneli so
štiri CD-je, pripravili več samostoj-
nih koncertov in se udeležili raz-
nih kulturnih prireditev v Slove-
niji, Italiji in Avstriji. Skupino se-
stavljajo pevci Sara Jablanšček,
Marta Fabris, Igor Košuta in Boris
Košuta, kot odlični glasbeniki, ki
jim glasba teče po žilah in jim je
skupno muziciranje v veliko zaba-
vo, pa harmonikar Aleksander Ipa-
vec, kitarist Igor Starc
in basist Peter Kuk,
občasno tudi harmo-
nikarja Igor Zobin in
Zoran Lupinc.
Na goriškem večeru
je ansambel posvetil
- žal ne zelo številne-
mu, in vendar nav-
dušenemu - občin-
stvu venček po-
skočnih in šegavih,
pa tudi nežnih in me-
lanholičnih pesmi,
med katerimi so
tudi Kriški ribič, Draga Primor-
ska, Zbugn lastovca, Morje se
smeji, Morje Jadransko, Povej-
mi, snežinka (pri slednjih dveh
je igrala harfo Erika Bersenda),
pa še Adijo, Marička, Bolhe, Ta
stara je umrla itd. Gre za pesmi,
ki pogosto opevajo domače
okolje, morje, rodno zemljo,
običaje, naravne pojave ter let-
ne čase, pa tudi globoka čustva.
Novi album je zelo heterogeno
zasnovan, je dejal Dolinar; or-
kestracija nekaterih pesmi je
bogatejša, saj vsebuje npr. tudi
harfo in druge instrumente.
Skoraj vse priredbe posnetih
skladb so delo Aleksandra Vodo-
pivca, ki s svojimi prefinjenimi
aranžmaji plemeniti melodije in
besedila tržaških in kraških skla-
dateljev ter pesnikov.
Koncert so popestrili tudi s pred-
vajanjem videospotov Kolesarji,
Ognjeni ruj, čudovite Morje Ja-
dransko in Adijo, Marička.
Prav poseben intermezzo, prese-
nečenje za marsikoga v dvorani,
sta občinstvu poklonila gosta,
Nadja Fabris in Aleksander Vodo-
pivec, tržaška glasbenika, ki imata
še kako opraviti z ansamblom, to-
da v soboto sta “v drugačni preo-
bleki” popeljala poslušalce dru-
gačnim obzorjem naproti. Pevka,
ki je sicer bila med ustanovnimi
člani skupine Ano ur’co al’ pej
dvej in je v preteklosti poklicno de-
lovala v tržaškem opernem gleda-
lišču Verdi, se je ob spremljavi
odličnega pianista vrnila na oder
kot solistka. Zelo osebno, tempe-
ramentno in občuteno je odpela
žalostno pesem mojstra argentin-
skega tanga, Astorja Piazzolle, Chi-
quilin de Bachin, japonsko uspa-
vanko Itsuki in znano judovsko
“slovesno pesem”, balado Tumba-
lalajka. Posebno dolg in topel
aplavz publike sta glasbenika na-
gradila z dodatkom, valčkom bra-
tov Vilka in Slavka Avsenika Spo-
min. / DD
(več fotografij na www. noviglas. eu)
ZVEZA 
SLOVENSKE 
KATOLIŠKE 
PROSVETE – GORICA
CECILIJANKA 2017
59. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske 
pokrajine ter Koroške in Slovenije
posvečena je skladatelju in zborovodji 
STANKU JERICIJU ob 10-letnici smrti
v nedeljo podelitev 2. nagrade “Mirko Špacapan”
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
sobota, 18. novembra 2017, ob 20.30
nedelja, 19. novembra 2017, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, 
ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije 
in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice 
v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
zlične funkcije in podobe, kostu-
mografinja Anja Ukovič, ki je
igralca oblekla v živahne kostu-
me, pa tudi v vesol-
jska oblačila, Alen
Hrvatin, ki je dobro
osvetlil posamezne
prizore, in Klemen
Bračko, ki je z avtor-
sko glasbo opremil
odrsko dogajanje.
Uvod v letošnjo sezo-
no Goriškega vrtilja-
ka, kateremu je po-
kroviteljstvo in fi-
nančno podporo da-
la Fundacija Goriške
hranilnice, je bil karseda vabljiv
in živahen.
IK
foto dd
foto dd
Kultura9. novembra 20178
Ob osemdesetletnici Florjana Lipuša  
GRAMOZ – novo prozno delo
znanega koroškega pisatelja
  mednarodnem literar-
nem kontekstu je bilo
večkrat rečeno, da po gro-
zotah v Auschwitzu in drugih na-
cističnih koncentracijskih tabo-
riščih utihne in zamre literarna
beseda, ki bi hotela o tem sprego-
voriti. Vendar to ni tako. V sloven-
ski književnosti je to posebno ja-
sno dokazal Boris Pahor s svojimi
spominskimi taboriščnimi bese-
dili.
Med koroškimi slovenskimi pisa-
telji je bistveno zaznamovan s
travmatičnimi dogodki iz prete-
klosti ustanovitelj nekdanje le-
gendarne slovenske literarne ko-
roške revije MLADJE, Florjan Li-
puš. Pred osemdesetimi leti, 4.
maja 1937, v Lobniku nad Želez-
no Kaplo rojeni pisatelj, vedno
znova tematizira temne dogodke
iz polpreteklosti, ki so ga obreme-
nili že v otroških letih. V svojih
številnih proznih in dramskih de-
lih pri tem napne lok od polpre-
teklosti do najnovejšega obdobja
in obratno. Svoja besedila veliko-
krat strne v groteskno podobo ko-
roških Slovencev, ki so brez nujne
potrebe upognili hrbtenice, začeli
izgubljati svoj jezik in so se pasiv-
no vdali v ponižujočo usodo.
Čeprav avtor taborišč ni osebno
doživel, je v enem od njih tra-
gično umrla njegova mati. K te-
mu mučnemu dogodku se Lipuš
vedno znova vrača. V romanu
Odstranitev moje vasi iz leta 1983
V prihajajo mrtvi vaščani samo še vžarah v domačo vas iz taborišč ti-sočletnega rajha. Med njimi je tu-
di Lipuševa mati. Živa rana nez-
nosno boli. Pisatelj težke travme
ne more dokončno osvetliti, mar-
sikdaj ostaneta samo trpka bo-
lečina in neizrečeno.
Tudi v meditativnem knjižnem
tekstu Mrtve duše iz leta 2015
spomin na tragično preteklost ne
zamre. Zdi se, da lahko to subtil-
no, fragmentarno oblikovano Li-
puševo besedilo razumemo kot
odskočno desko k njegovemu
najnovejšemu proznemu delu s
simboličnim grotesknim naslo-
vom Gramoz. Knjiga je ob Li-
puševi osemdesetletnici nedavno
izšla pri mariborski založbi Lite-
ra.
V tej najnovejši Lipuševi knjigi je
objavljena težka in gosto izpisana
zgodba o usodi koroških sloven-
skih taboriščnic v času druge sve-
tovne vojne. Lipuš je ne pripove-
duje linearno, temveč fragmen-
tarno v različnih med seboj aso-
ciativno povezanih odlomkih. Pri
tem se spretno posluži spomin-
skega obiska poznejših generacij
v enem od nacističnih koncentra-
cijskih taborišč, kjer se soočijo z
usodo svojih tu umrlih predni-
kov.
V ospredju sta med drugim deček
in deklica iz najmlajše generacije,
ki skušata po svoje doživeti
trpljenje in smrt v taborišču um-
rle babice. Lipušu se posreči z
mojstrsko poglobljenostjo opisati
podoživljanje babičinega trpljen-
ja v psihi obeh otrok. Otroka po-
skušata ob
obisku tabo-
rišča najti sle-
di babičinega
trpljenja in si
ob tem babi-
co, ki je nista
nikoli osebno
žive spoznala,
na neki način
fizično osmi-
sliti. Pri tem
ima posebno
vlogo tabo-
riščna
ploščad za
apele, kjer so
morale tabo-
riščnice
strumno in
dolgo ob vsa-
kem vreme-
nu in temperaturi stati pred svo-
jimi nacističnimi mučitelji. Otro-
ka doživita babičino večurno
mučno trpljenje v vrsti za apel na
močan telesen način. Dolgo in
pogumno stojita na ploščadi, kjer
je nekoč morala stati njuna babi-
ca v želji, da ne sme pasti, kar bi
pomenilo, da bi ji paznik poslal
strel v tilnik.
Lipušu s pomočjo obeh otrok
uspe na presenetljiv način prika-
zati psihično in fizično bolečino
nacističnega mučenja tabo-
riščnic. Bolečina v nogah in tele-
su je istočasno tudi ponižujoča
bolečina v trpeči duši. Bralec pro-
ze Gramoz občuti s pomočjo av-
torjevega pronicljivega subtilnega
opisa to bolečino taboriščnic tudi
sam na skoraj fizični način.
Obiskovalci taborišča iz neke ko-
roške vasi si v Lipuševi pripovedi
ogledujejo objekte nekdanjega
trpljenja. Stopajo po “gramozu”,
s katerim so bila posuta stojišča
barak v nekdanjem taborišču.
“Gramoz”, ki je dal knjigi naslov,
je metafora in simboličen naslov
za dogajanje v taboriščni proiz-
vodnji smrti. V zvezi s tem Lipuš
med drugim zapiše tudi tole:
“Pred milijardami let je privrela
magma na svetlo in se strdila, z
njenim gramozom so posuta sto-
jišča barak v nekdanjem tabo-
rišču. V njih so izbrane predhod-
nice z vasi životarile, nesmiselno
zapravljale življenje, na tem
uničevališču so pustile kos za ko-
som duše in telesa, od katerih na
domačih tleh ni bilo kaj položiti
v grob, ni bilo kam vklesati
imen”.
Spomine na dogajanja v tabo-
rišču smrti povezuje avtor z da-
našnjo koroško stvarnostjo. Pri
tem ni posebno optimističen. Že
od nekdaj ga moti podoba ko-
roških Slovencev, ki so se v da-
našnjem
času po nje-
govem
mnenju sami
od sebe vse
preveč po-
trošniško iz-
nakazili. V ta
pesimistični
okvir sta po-
stavljena tudi
deček in de-
klica iz obi-
ska v tabo-
rišču, ki sta
medtem
odrasla in,
kot izgleda,
se je njun
spomin na
babico po av-
torjevih bese-
dah že kar precej “zabrazgotinil”.
Lipuš zapiše, da sta se nekdanja
otroka “povaščanila in … pogum-
no zaorala v vaško vsakdanjost”
ter “obogatila vaško enoličnost”.
V tem kontekstu je meditativna
spominska proza Gramoz
odločen opomin k čuječnosti.
Opomin, da ne pozabimo na
žrtve nasilja, ki nas je prizadelo v
polpreteklosti. Rane in bolečine
so še vedno prisotne. Prihajajo
globoko iz notranjosti ranjenih
duš. Pisatelj ne more pozabiti, kaj
se je zgodilo in kaj se kljub našim
demokratičnim zakonom zaradi
neke splošne javne nedonošeno-
sti še vedno godi in v novih obli-
kah dogaja.
Redki so teksti v slovenski in med-
narodni literaturi, ki bi se tako
globoko, podzavestno iz ranjene
duševnosti in zavestno iz presta-
ne represivne zgodovine, spopa-
dli z zlom v nemških koncentra-
cijskih taboriščih. V ospredju av-
torjevega zapisa je analiza nasilja
oblastniških škornjev, ki prizade-
nejo in osramotijo izmučene no-
ge zbeganih zapornic, ki so jim
odvzeli čast in dostojanstvo. Bosa
noga, stopalo ženske v mrazu in
blatu, ki se kljub ponižanju še
upira uničenju, je samo ena od
podob groze in zgodovinske sra-
mote taborišč, ki jo Lipuš pla-
stično zariše pred bralca v samo-
svojem, v marsičem arhaičnem li-
terarnem jeziku, ki bi ga bilo
vredno posebej analizirati.
Lipuš je že v svojih literarnih
začetkih pod psevdonimom Boro
Kostanek poskušal oblikovati sa-
mosvojo prozo, polno drzne in
nenavadne poetične metaforike,
prepleteno s svojevrstno obarva-
nim domačim koroškim bese-
diščem in samosvojim ritmom.
Kljub novim oblikovnim in vse-
binskim dopolnitvam je tudi v
novejšem času v nekem smislu
ostal zvest svojim prvinskim
začetkom. Čeprav se ni, kolikor
mi je znano, nikoli ukvarjal z liri-
ko, je v njegovi prozi kljub vsem
miselnim proznim ostrinam zelo
veliko poetično liričnega. To po-
trjuje tudi njegovo najnovejše
prozno delo Gramoz.
Lev Detela
Združenje “Concordia et Pax” v Idriji
Spomin na zaslužnega
msgr. Franca Močnika
  druženje “Concordia et
Pax”, ki ima med svojimi
člani in sodelavci Goričane
in Novogoričane, je v soboto, 4. no-
vembra 2017, organiziralo spomin-
sko srečanje o temi
Osebnost, življenje in
delo msgr. Franca
Močnika v luči dialo-
ga, sprave in krščan-
ske zavzetosti.
Združenje vsako leto
organizira dve srečan-
ji, na katerih skuša
približati stališča in
poglede na zgodovin-
ske dogodke ali na
razne osebnosti, ki so
zaznamovale
medetnične odnose
in pozitivno vplivale
na potek zgodovine,
ne glede na ideološke
ali druge različne pristope. O msgr.
Francu Močniku so na dobro obi-
skanem srečanju spregovorili Rena-
to Podbersič ml., Peter Černic,
Damjan Paulin in Karel Bolčina.
Organizatorji so izbrali Idrijo, ker
je rojstni kraj msgr. Močnika, kjer
se je rodil leta 1907. Poleg obletnice
rojstva obhajamo letos tudi okro-
glo obletnico njegovega izgona iz
Jugoslavije leta 1947.
Zgodovinski okvir o prvih povoj-
nih letih je podal Renato Podbersič,
ki je natančno pregledal vse razpo-
ložljive dokumente in pričevanja o
dogajanjih po podpisu mirovne
pogodbe. Po njeni ratifikaciji in do-
končni ureditvi si je vodstvo kato-
liške Cerkve prizadevalo za cerkve-
nopravno ureditev ozemlja goriške
nadškofije, ki je pripadalo Jugosla-
viji. Sveti sedež je ustanovil Apostol-
Z sko administraturo, ki bi skrbela zavernike župnij, ki so prišle pod Ju-goslavijo. Za župnijski in dekanijski
sedež je bil izbran Solkan, za admi-
nistratorja pa imenovan dr. Franc
Močnik. Ustanovitvi Apostolske ad-
ministrature in imenovanju admi-
nistratorja je nasprotovala nova ko-
munistična oblast. Dr. Močnik si je
prizadeval za čim bolj urejeno de-
lovanje in reševanje težav, ki so se
stalno pojavljale. Nove politične
oblasti so v dr. Močniku videle
glavno oviro pri doseganju svojih
ciljev, predvsem so želele razbiti
enotnost slovenske duhovščine na
Goriškem in odstraniti aktivnega
duhovnika. Naščuvana množica ga
je 19. septembra 1947 porivala do
državne meje in ga nato vrgla čez
mrežo. Toda Močnik se ni ustrašil
tega nasilnega dejanja in se je vrnil
v Solkan. Ker tega partija ni prene-
sla, je za 12. oktober 1947 sklicala v
Solkanu mogočen shod OF. Tistega
dne se je Močnik umaknil na Sveto
Goro. Politična policija ga je iz sve-
tišča odpeljala v Solkan, kjer ga je
organizirana množica ponovno
vrgla čez mejo. Sveti sedež je za nje-
govega naslednika imenoval msgr.
Mihaela Toroša. Novogoriški župan
Sergij Pelhan se
je leta 1991
opravičil msgr.
Močniku za na-
silna dejanja, ki
jih je utrpel.
Peter Černic je
spregovoril o
stanju na Go-
riškem in o de-
lovanju dr.
Močnika pred
letom 1947. V
najhujšem ob-
dobju fašistične-
ga pritiska je
Močnik leta
1930 doktoriral
iz matematike na univerzi v
Bologni. Istega leta se je vpi-
sal v goriško Centralno bo-
goslovno semenišče. Du-
hovniško posvečenje je pre-
jel leta 1934. Najprej je
služboval v Črnem Vrhu nad
Idrijo, leta 1935 je prišel v
Vrtojbo in leta 1937 je bil
imenovan za stolnega vikar-
ja slovenskih vernikov v Go-
rici, kjer je tudi poučeval ma-
tematiko v Malem seme-
nišču. V goriški nadškofiji je
dr. Močnik opravljal številne
pomembne in odgovorne
funkcije. Ni se ukvarjal s po-
litiko, čeprav se je strinjal z
idejami vplivnega goriškega
politika Kralja, ki mu du-
hovščina ni bila posebno
naklonjena. Kljub stopnje-
vanju fašističnega pritiska ni
upognil hrbtenice in dal pobu-
do za razne slovenske ustanove.
Tudi pod nemško okupacijo
naših krajev je nadaljeval svoje
delo. Od leta 1939 je bil član Go-
riške Mohorjeve družbe in od le-
ta 1953 njen predsednik, kjer je
ostal skoraj dvajset let. Leta 1945
je dal pobudo za ustanovitev
tednika Slovenski Primorec,
prvega demokratičnega časopisa
po vojni. Od leta 1955 je bil od-
govorni urednik tednika Kato-
liški glas, ki je nadaljeval poslan-
stvo Slovenskega Primorca.
Damjan Paulin je izpostavil vlo-
go msgr. Franca Močnika kot
vzgojitelja in profesorja. Dolga
leta je opravljal odgovorne naloge
v slovenskem vzgojnem zavodu
Alojzijevišču v Gorici. Bil je duhov-
ni vodja in leta 1976 je postal rav-
natelj te ustanove. V zavodu je vse
delo slonelo na njegovih ramenih.
Stalno je spremljal študirajočo mla-
dino in je do nje imel zelo razume-
vajoč, skoraj očetovski odnos. Bil je
zelo razgledan in je rad pomagal pri
učenju, ne samo v svojih predme-
tih, matematiki in fiziki, ampak tu-
di pri vseh drugih šolskih predme-
tih. Dr. Močnik je bil odličen vzgo-
jitelj, saj je mlade sproščeno in pre-
pričljivo spodbujal k učenju in k
spoštovanju medsebojnih odno-
sov. Kot duhovni voditelj je opozar-
jal na krščanske vrednote, ki naj
človeka spremljajo celo življenje. Za
mlade je poskrbel tudi v poletnih
mesecih in zgradil kočo v Žabni-
cah, kjer se je zbirala mladina.
Dr. Močnik je več let poučeval ma-
tematiko in fiziko na slovenski
gimnaziji in liceju v Gorici. V teh
predmetih je bil izredno podkovan
in imel tudi zelo spoštljiv odnos do
dijakov. Tudi v šoli
ni dvigal glasu in je
užival veliko spošto-
vanje med dijaki in
tudi kolegi profesor-
ji.
O dušnem pastir-
stvu in skrbi za slo-
vensko krščansko
skupnost v Gorici je
govoril škofov vikar
Karel Bolčina. V svo-
jem posegu je izpo-
stavil razne odlike,
ki so zaznamovale
Močnikovo versko
gorečnost. Bil je re-
ferenčna točka za
vse slovenske du-
hovnike in je užival
ugled od italijanskih
sobratov. Kot du-
hovnik in dušni pastir se je vedno
odzival na prošnje duhovnikov, ki
so ga vabili v svoje župnije, da bi
maševal in pridigal. Bil je odličen
govornik in izredno prepričljiv v
svojih izvajanjih. Njegova je zaslu-
ga, da sta v Gorici nastala Slovensko
pastoralno središče in duhovnija
pri sv. Ivanu. S tem se je začelo no-
vo obdobje za Slovence v Gorici.
Duhovnija ni župnija, je pa delova-
la kot prava župnija z vsemi pasto-
ralnimi in drugimi dejavnostmi. Z
lastnimi sredstvi je pridobil zraven
cerkve prostore za bivanje in žup-
nikovo uradovanje. Stalno je vodil
duhovne vaje za razne verske skup-
nosti. Bil je človek globoke in žive
vere. Močnikova zasluga je tudi, da
smo na Goriškem dobili nekaj du-
hovnikov, saj je stalno in vztrajno
molil za duhovniške poklice.
Večkrat je vodil slovenske romarje
v Lurd.
Organizatorjem se je zahvalil tudi
Tomaž Pavšič, da so se na tako bo-
gat in vsestranski način spomnili
njegovega sorojaka msgr. Franca
Močnika.
Srečanju je v cerkvi sv. Jožefa sledila
slovesna sv. maša v spomin na
msgr. Močnika, ki jo je vodil, ob so-
maševanju več duhovnikov, goriški
škofov vikar Karel Bolčina. Obred
je spremljal domači cerkveni zbor.
DP
Foto DP
Foto DP
Foto DP
Kultura 9. novembra 2017 9
Zadnji koncerti čezmejnega festivala za
mir med narodi
Po uspešnih prvih koncertih so vsi ljubitelji glasbe vabljeni
na zadnje tri pomembne koncerte čezmejnega Kaiser Karl
Festivala, posvečenega blaženemu cesarju Karlu I. za mir
med narodi. V petek, 17. 11. , bo ob 20.30 v goriški stolnici
znani organist Giovanni Feltrin nastopil na večeru,
posvečenem orgelskim sonatam. Na starih De Cortejevih
orglah pred prezbiterijem bo igral beneške sonate iz 18.
stol. Na velikih Zaninovih orglah na koru pa romantični
sonati Capoccija in Nemca Rheinbergerja. V nedeljo, 19. 11.
, bo ob 18. uri v župnijski cerkvi v Vipavi nastopil drug
pomemben italijanski organist, Enrico Viccardi, ki bo na
Močnikovih orglah izvedel dela J. S. Bacha ter romantične
skladbe Rheinbergerja, Respighija in Bossija. Zadnji koncert
festivala bo v konkatedrali v Novi Gorici v sredo, 29. 11. , ob
20. uri, v kateri bo igral mladi in nagrajeni avstrijski organist
Johannes Zeinler. Na Mascionijevih orglah, ki jih je načrtoval
pokojni Hubert Bergant, bomo poslušali baročne skladbe
Muffata in Bacha, nato še Mozarta in sodobnega Schiskeja.
Kaiser Karl Festival je pomemben kulturni dogodek in sad
sodelovanja med različnimi kulturami. Poleg tega smo
prepričani, da predstavlja veliko priložnost, da molimo in
delamo za mir tudi z glasbo. Kot pravi papež Frančišek, mir
se mora najprej roditi v naših srcih. / F. M. Butkovič
Na razstavi v Rimu Bernini predstavljen
kot univerzalni umetnik
V galeriji Borghese je na ogled razstava del italijanskega
baročnega umetnika Gian Lorenza Berninija (1598-1680),
ki Berninija predstavlja kot univerzalnega umetnika.
Postavitev združuje 80 umetnikovih del, od znanih
mojstrovin, kot je kip Svete Bibiane, pa do nekaterih v
novejšem času odkritih študij. Na ogled bo do 4. februarja.
Bernini je na razstavi v Galeriji Borghese, ki sicer v svoji
zbirki hrani devet njegovih mojstrovin, predstavljen kot kipar,
slikar, arhitekt in urbanist. “Razstava, kot je ta, je lahko
postavljena samo tukaj”, so besede direktorice Galerije
Borghese Anne Coliva, ki je tudi sokustosinja razstave.
Razstava je po njenih besedah tudi velik finančni zalogaj:
150.000 evrov so namenili za zavarovalne premije, pol
milijona evrov je stal prevoz del v galerijo, kar 62.000 evrov
pa je stalo restavriranje znamenitega Berninijevega kipa
Sveta Bibiana. Kip, ki sicer stoji v istoimenski rimski cerkvi,
je tokrat prvič predstavljen na razstavi.
Kot je še povedala, želijo z razstavo ob bok Berninijevemu
kiparstvu postaviti njegovo slikarstvo ter predvsem
izpostavit i  njegovo vlogo “direktor ja” v iz jemnih
arhitekturnih projektih, ki mu jih je zaupal Maffeo Barberini
oziroma papež Urban VIII.
Bernini je sicer v svoji dolgi karieri sodeloval s kar devetimi
papeži, vsak izmed njih pa je imel svojo lastno vizijo Rima
17. stoletja. A Barberini kot papež je bil tisti, ki je želel, da
Bernini kot univerzalni umetnik postane “Michelangelo
njegovega časa”.  Gian Lorenzo Bernini  velja za
najpomembnejšega umetnika rimskega baroka. Rodil se je
v Neaplju. Njegov oče je bil kipar in je deloval v Rimu. Bernini
je kmalu zaslovel kot čudežni otrok. Glas o njegovih izjemnih
sposobnostih je segel do papeža Pavla V. Borgheseja. Od
takrat je Bernini realiziral veliko naročil za papeže, ki so se
v 17. stoletju zamenjali na prestolu sv. Petra v Rimu. Baročni
Rim, središče krščanstva, si je v 17. stoletju opomoglo od
kriz, ki jih je povzročila reformacija. Papeži so se lotili
sistematičnega urbanističnega urejanja mesta. Nastajale
so nove cestne osi in trgi, na katerih so našli mesto novi
spomeniki. Rimski umetniki, še posebej Bernini, so tako
imeli veliko priložnosti za ustvarjanje novih del.
V 50. letih 17. stoletja je Bernini odpotoval v Francijo, kjer
je bil povabljen na dvor Ludvika XIV. Umrl je leta 1680 v
Rimu.
Kratke
Abonmajska sezona SSG 2017/2018 v Gorici: Soseska Evropa  
Ali znamo sobivati z ljudmi
različnih narodnosti?
  odeč po predstavi Soseska
Evropa, je sobivanje z ra-
zličnimi etničnimi re-
sničnostmi možno, a le, če smo
kot posamezniki miselno dovolj
odprti za sprejemanje dru-
gačnih kultur, navad, značilno-
sti pač, ki označujejo evropske,
pa tudi druge narodne skupno-
sti. Otresti se moramo tudi vseh
predsodkov, ki nam ustvarjajo
pregrade. Te pa nam onemo-
gočajo se približati sočloveku, ki
je zrasel v drugačnem okolju kot
mi. Razmišljati tako je vzorno in
modro, ko pa se človek znajde v
resnici pred drugačnim in dru-
gačnostjo, postane gotovo vse
težje. Dvojezična predstava So-
S seska Evropa ali Kako postatiEvropejci z zaščitenim pore-klom! Condominio Europa Co-
me diventare europei doc, se te-
ga nelahkega problema loteva s
humornim ključem, saj je v njej
posutih veliko komičnih trenut-
kov. Ti pa izvirajo iz večkrat
drobnih nesporazumov ali ne-
pomembnih pripetljajev. V tem
“posebnem” stanovanjskem
bloku sobivajo protagonista,
Slovenec Danilo z željami po
pevski karieri, Kraševec trdnih
korenin, ki rad kaj dobrega poje,
njegova italijanska družica Ni-
coletta, ki se trudi, da bi se
naučila slovenščine in je pre-
pričana vegetarijanka ter špor-
tnica in ima rada novosti in dru-
gačne kulture, pa še Italijan Ni-
cola, homoseksualec, ki je še
zmeraj zatreskan v nekdanjega
partnerja Danila, Lojza, Agnie-
szka, Pierre, Mercedes,
Slobo, Kirsti, ki so pripad-
niki raznih evropskih na-
rodov. Poljakinja je zelo
verna, južnjak je
vročekrven, Srb je nagle
jeze in prepirljiv, ženske iz
severnih krajev so eman-
cipirane... Sobivanje ni
lahko, težave nastanejo že
zaradi malenkosti. Neso-
glasja se razplamtijo zara-
di “skrivnostnega” do-
godka v smešni detektiv-
ki, ki je metafora odnosov
v težko združljivi Evropi.
V teh stanovalcih se zrca-
lijo stereotipi, ki smo jih
ustvarili na račun ljudi iz
različnih držav, zaradi nji-
hovih značajev, navad...
Predstava je nastala v ko-
produkciji Slovenskega
stalnega gledališča in Bonawen-
tura - Gledališča Miela v sodelo-
vanju z ZSKD in Mittelfestom in
je že obredla kar nekaj odrov.
Avtorji so Martin Lissiach, Da-
niel Dan Malalan in Sabrina
Morena, ki je tudi zrežirala pred-
stavo. Duhovito besedilo, ki v
razbremenjujočem humornem
duhu predstavlja zapletene te-
me težavnega sobivanja, je ne-
kako nadaljevanje dvojezične
predstave Kako postati Slovenci
v 50 minutah.
Postati Evropejci z zaščitenim
poreklom ni lahko, možno pa
je.
Protagonista Danila in Nicoletto
z dokaj humornimi potezami
živahno upodabljata Daniel
Dan Malalan, ki bo v letošnji se-
zoni član SSG, in Nikla Petruška
Panizon. Na ekranu pa se v ra-
zličnih vlogah pojavljajo Laura
Bussani, Vesna Guštin, Tiina
Hallikainen, Franko Korošec,
Alessandro Mizzi, Marcela Serli,
Mefehnja Tatcheu. Scensko po-
dobo - notranjost stanovanja
Danila in Nicolette – ter kostu-
me si je zamislila Sabrina More-
na. Za video in avdio posnetke
so poskrbeli Antonio Giacomin,
Bruno Beltramini in Havir Ger-
golet. Pri predstavi je bila sou-
deležena tudi umetnostna gale-
rija TrArt.
V goriškem Kulturnem domu je
bila Soseska Evropa na progra-
mu v ponedeljek, 30. oktobra
2017, kot uvod v letošnjo gleda-
liško sezono SSG, ki se bo začela
v ponedeljek, 27. novembra, ob
20.30 v goriškem Kulturnem
domu, ko bo SSG v režiji Alena
Jelena uprizorilo “urbano” ko-
medijo Resnica.
V veliki dvorani Kulturnega do-
ma se je na tej uvodni predstavi
zbralo ne ravno številno občin-
stvo. Največ je bilo zvestih, dol-
goletnih abonentov. Nekateri so
sprejeli tudi povabilo SSG in se
eno uro pred predstavo zbrali v
atriju Kulturnega doma, da bi z
umetniškim koordinatorjem
SSG, režiserjem Igorjem Piso-
nom, nazdravili letošnji sezoni
za Gorico, ki jo zaznamujejo ko-
Druga številka mladinske revije Galeb  
Jesen je obarvala Galebove strani
  dtenki toplih barv, s ka-
terimi je jesen obarvala
naravo, se bleščijo na
platnici oktobrske številke Galeba.
Na papir jih je v stilizirani obliki
prelila Mateja Calzi, četrtošolka
OŠ P. Trubar – K. D. Kajuh iz Ba-
zovice. Risbe njenih sošolcev z isto
vsebino pa krasijo rubriko Naši
šolarji pišejo in rišejo. Jesensko
ozračje je sicer čutiti na marsika-
teri strani zajetne oktobrske števil-
ke. Pesem Svečnik Vladimirja Čer-
keza opeva “svilničevolistni svišč”
(Gentiana Asclepiadea), ki naz-
nanja prihod jeseni. Do podrob-
nosti natanko ga je ilustrirala Anja
Jerčič Jakob. Tudi bolj šegava pe-
smica Opozorilo, ki jo je napisala
Barbara Gregorič Gorenc, ilustri-
rala pa Živa Pahor, je vsa jesenska.
Pridih jeseni bo bralec zaznal tudi
v rubriki Soimenjaki (piše jo Da-
rinka Kobal, ilustrira pa Ivana So-
ban), kjer sta ptiček in goba. Zapis
je zelo uporaben tudi pri urah na-
ravoslovja. Pesmica Indijsko polet-
je poje o tem, kako čisto pred zimo
še zadnjič zasije sonce in nam da
iluzijo poletnih dni. V oktobrski
številki se dalje razvijajo zgodbe v
nadaljevanjih. Taka je npr. Črnih
5, ki jo piše Darinka Kobal, v bar-
vah zemlje pa zgodbo ilustrira Ka-
terina Kalc; tokrat je mali krtek
srečal Rilčico, o kateri sam ni ve-
del, da je njegova sovražnica. Za
O zmeraj bi rad ostal otrok, da ne binikdar vedel, kaj je sovraštvo, kiga dobro poznajo odrasli. Gozdna
vila Gaja, ki je izšla iz domišljije
Majde Artač Sturman, je tokrat po-
magala gobici, saj jo je pred škra-
tovim loncem zavarovala tako, da
jo je preusmerila k prijazni gospe
Berti in je tako postala gobica za
šivanje. S krepkimi zamahi čopiča
je gobico, škrata in godrnjavega
gobana Žana ilustrirala Dunja Jo-
gan. Zgodbici so priložene Naloge
brez nadloge. Škratek Detektivko
(Maja Furman, Ivana Soban) je v
škripcih. Dopolnjevanko, napisa-
no v velikih tiskanih črkah, bodo
lahko izpolnili tudi najmlajši
šolarji in tako pomagali škratku.
Kako koristen je
deževnik, ki je
vztrajen kopač,
bodo bralci izve-
deli iz izčrpnega
zapisa v rubriki
Skrivno življenje
živali izpod pere-
sa Marjete Zorec
in ob čudovitih,
natančnih ilu-
stracijah Kateri-
ne Kalc. Njene
razlage so zelo
uporabne tudi
pri naravoslov-
nih šolskih urah.
Kdor ima rad stri-
pe, pa bo takoj
prebral dogo-
divščine medve-
da in miške, ki
sta šla na Japonsko, in rešil pri-
ložene naloge, pa tudi radovedno
pokukal, kako se kaj imata pasja
prijatelja Shiver in Kowalski, ki ju
v stripu prikazuje Romeo Toffa-
netti. Risarji, ki radi barvajo, se bo-
do dalj časa zaustavili pri ilustraciji
Anke Kočevar, ki tokrat predstavlja
tržnico. Bistre oči bodo morale
najti narisane predmete v gneči
ljudi. Marjeta Zorec je iz evropskih
pravljic izbrala francosko pravljico
Vile, v kateri je pridna, prijazna de-
klica bogato poplačana, njena le-
na, hudobna sestra pa kaznovana.
Prizore je v dinamični obliki ilu-
strirala Andreja Gregorčič. Da se
počasi daleč pride, bodo bralci
ugotovili iz istoimenske pesmice
Helene A. Bizjak in ilustracij Mar-
ka Ropa. Kaj je Mojca Pokrajculja
postregla svojim gostom, razkriva
Klarisa M. Jovanovič in prilaga re-
cept za sadne kosmiče, ki bodo
idealni za zajtrk. Ilustracije je, kot
vselej, prispeval Štefan Turk. V je-
seni si je treba obleči kaj to-
plejšega, kot so vetrovka, puhov-
ka, žabe... Matejka Grgič v rubriki
Po slovensko spodbuja z zapisom
in vajami, kako naj lepo po slo-
vensko poimenujemo razne kose
oblačil (v pomoč bodo ilustracije
Chiare Sepin), za katere navadno
iz lenobe ali malomarnosti rabi-
mo kar italijanske izraze. Maša
Ogrizek nadaljuje svojo opisno
pot med aparati, ki jih rabimo v
hiši. Tokrat je v središču njene ra-
ziskave štedilnik: iz prvotne črne
kuhinje smo prišli do sodobnega
štedilnika z vgrajeno pečico in do
mikrovalovne pečice.
V oktobrski številki bodo bralci
naleteli še na druge strani za bo-
gatenje slovenskega jezika in za
pravilno izražanje. Odkrili pa bo-
do tudi, kako so nekoč otroci ime-
li radi izštevanke in kaj je to uku-
lele. O glasbilih piše Ester Der-
ganc, simpatične ilustracije doda-
ja Chiara Sepin.
IK
medije. Pison je ob Rossani Pa-
liaga, odgovorni za stike z jav-
nostjo, v prijetnem klepetu
predstavil goriško sezono, ki jo
sestavlja osem dogodkov, od teh
je kar pet komedij, in bo v de-
cembru ponudila dva koncerta
v organizaciji Kulturnega doma
in Kulturnega centra Lojze Bra-
tuž. Prvi bo 10. 12. v Kulturnem
domu v Gorici koncert ŽePZ
Carmen manet, ki je letos zma-
gal na prvi izvedbi Evrovizijske-
ga zbora leta v Rigi, drugi pa v
Kulturnem centru Lojze Bratuž
20. 12. z naslovom Iz srca vsi ra-
dujmo. To bo tradicionalni
božični koncert v produkciji do-
mačih ustvarjalcev. V prvem de-
lu bo na sporedu znamenita
Gloria Antonia Vivaldija, v dru-
gem delu pa se bodo zvrstile
skladbe goriških skladateljev
Lojzeta Bratuža, ob 80-letnici
smrti, Mirka Fileja, ob 55-letnici
smrti, in Stanka Jericija, ob 10-
letnici smrti. Soliste in priložno-
stni orkester bo vodil Hilarij La-
vrenčič, ki je s Patrickom Quag-
giatom in Aljošo Tavčarjem po-
skrbel za orkestracijo skladb. V
združenem zboru bodo sodelo-
vali MePZ Hrast, MePZ Lojze
Bratuž, Mladinski pevski zbor
Emil Komel in Fantovska skupi-
na iz Devina. 18. decembra si
bodo goriški abonenti SSG v
Slovenskem narodnem gleda-
lišču Nova Gorica ogledali Baru-
fe, v režiji Vita Tauferja. Predsta-
va je koprodukcija štirih primor-
skih gledališč iz treh držav: SNG
Nova Gorica, Gledališča Koper,
SSG Trst in Istrskega narodnega
gledališča – Mestnega gledališča
Pulj (HR). 22. januarja 2018 bo
v goriškem Kulturnem domu
predstava Glorious! Petra Quil-
lerja v režiji Krešimirja Do-
lenčića in izvedbi SNG Drama
Maribor, o najslabši sopranistki
vseh časov, Florence Foster Jen-
kins (1868-1944).
Poetični tekst Petra
Hadkeja Lepi dnevi v
Aranjuezu, refleksija
o življenju v dvoje, v
režiji Igorja Pisona in
izvedbi SSG, bo na
sporedu 5. februarja
2018 v Kulturnem
centru Lojze Bratuž.
Dne 12. marca bo v
isti dvorani Tarzan
(avtor Rok Viličnik
rokgre) v režiji Eve
Nine Lampič. Pred-
stava je nastala v
SNG Drama Ljublja-
na. Naslovno vlogo
igra Marko Mandić.
Ob koncu sezone bo
še Shakespearova ko-
medija Ukročena
trmoglavka, v izved-
bi SSG in režiji Juša A. Zidarja.
Vse predstave v abonmaju bodo
opremljene z italijanskimi nad-
napisi. V abonmajsko goriško
ponudbo je vključen tudi brez-
plačni avtobus za abonente, ki
prihajajo iz okoliških vasi.
Abonmaje SSG za Gorico vpisu-
jejo pri blagajni Kulturnega do-
ma v Gorici, od ponedeljka do
petka, od 9.00 do 13.00 in od
15.00 do 18.00.
Na aperitivu v Kulturnem domu
je bil prisoten tudi predsednik
ZSKD za Goriško Marino Mar-
sič, ki je strateško dejal, naj vsak
od prisotnih pripelje drugič v
gledališče s seboj še koga, tako
se bo število abonentov vsaj
malce zvečalo. Lepo bi bilo, če
bi bilo res tako!
Iva Koršič
Tržaška9. novembra 201710
Trst / Hvaležnica
Slovesna sveta maša “hvaležnica” v stolnici sv. Justa v Trstu bo
v nedeljo, 12. novembra, ob 16. uri. Sodelovali bodo Mešani
pevski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, redovnice,
skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije, narodne noše
in pritrkovalska skupina Turn iz Mačkolj. Ob somaševanju
slovenskih duhovnikov bo slovesno daritev vodil tržaški škof,
nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Toplo vabljeni!
Mavhinje / Pomembna pridobitev za vaško
skupnost
Dežela je zaščitila biotop Studenec
V neposredni bližini Mavhinj se nahaja kotanja z ledinskim
imenom Studenec, v kateri se nabira voda. Deželna vlada je to
območje uvrstila v seznam 30 biotopov posebnega pomena na
območju Furlanije Julijske krajine.
Legenda navaja, da vode v zbiralniku ni nikoli zmanjkalo, niti ko
je vse naokrog pestila huda suša. Vodo so domačini uporabljali
za potrebe gospodinjstev, vaška mladina se je ob Studencu
zbirala, nekateri so se svoj čas v njem celo kopali. Studenec, ki
nikakor ni izvir vode, saj se v njem zgolj zbira deževnica, je bil za
kraško področje, tako revno z vodnimi viri svoj čas izjemnega
pomena. Odslej bo Studenec kot biotopsko območje velikega
naravnega in etnološega pomena užival poseben status. Za
vzdrževanje območja, ki ima več lastnikov, bo formalno skrbela
občina, dejansko pa Jus Mavhinje. Na podlagi projektov bo tako
mogoče izpeljati vrsto vzdrževalnih posegov.
Obiskovalci bodo sicer morali temeljito upoštevati dokaj strog
pravilnik za dostop do zaščitenega kraškega bisera. Končno
torej zaščiteno območje, za katerega so se v prvi vrsti zavzemali
vaščani in ni bilo vsiljeno od politike.
Cerkveni zbor Sv. Jernej z Opčin v cerkvi sv.
Marije Velike v Trstu
V pričakovanju praznika sv. Marije zdravja prirejata Društvo
Societa' Filarmonica di Sant'Apollinare in zbor svetišča sv. Marije
Velike v Trstu v prihodnjem tednu revijo cerkvene glasbe. Revija
je tako zasnovana, da poje pri vsaki italijanski večerni maši drug
zbor iz raznih župnij tržaške škofije. Letos sta organizatorja
povabila tudi cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin, ki bo pel
pri maši v četrtek, 16. novembra, ob 18.30. Izvajal bo Slovensko
mašo Ubalda Vrabca in skladbe slovenskih avtorjev Antona
Foersterja, Jožeta Trošta, Marija Kogoja, Emila Komela, Petra
Jereba in Andreja Missona.
Kratke Ponedeljkov večer DSI o naši narodni skupnosti
Slovenska skupnost in temperatura
slovenske manjšine
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je tokrat na-
menilo ponedeljkov
večer naši skupnosti in povabilo
medse deželnega tajnika in
deželnega predsednika Slovenske
skupnosti, edine slovenske stran-
ke v Italiji. Igor Gabrovec in Peter
Močnik sta spregovorila o novem
italijanskem volilnem zakonu in
njegovih posledicah za našo
skupnost.
Gabrovec je obnovil že znane
zadeve: volilni zakon prinaša
parlament, ki ga bodo izvolila
posamezna tajništva oz. stran-
ke, ki dosežejo 3 % volilnega
konsenza v celotni Italiji. Po
njegovem mnenju je tak
vstopni prag po meri Alfano-
vega gibanja. Parlament ne bo
izraz politične večine. Potreb-
na bo koalicija, ker se Gibanje
petih zvezd ne povezuje z osta-
limi strankami, zato se bosta
najbrž morali povezati desnica
in levica. Ta doba je politično
nestabilna, je še dodal Gabro-
vec. Novi zakon je po meri
dveh koalicij in ne spodbuja
demokracije. Za manjšo stran-
ko, kot je Slovenska skupnost, ni
možnosti za izvolitev predstavni-
ka. Doslej smo vedno imeli slo-
venske predstavnike, ki so kandi-
dirali v velikih strankah. Že Ta-
mara Blažina je kandidirala “za
D las”, saj je bila izvoljena, ker jestranka dosegla večinsko nagra-do. Z novim volilnim zakonom
ni zadoščeno zaščitnemu zako-
nu.
Ivo Jevnikar, ki je povezoval
srečanje, je spomnil, kako je
vsedržavna zbornica časnikarjev
ob nedavnih volitvah ustanovila
okrožja za pripadnike manjšin in
upoštevala dve zajamčeni mesti
za pripadnike slovenske
manjšine. Izvoljen je bil Giorgio
Banchig.
Deželni predsednik SSk Močnik
je spregovoril o tem, kako je vo-
lilni zakon nastal v “čudnem”
parlamentu: “Če ga je ustavno
sodišče dvakrat razveljavilo, ga
lahko tudi tretjič”. Bil je zelo sla-
bo sestavljen in odobren. Pred-
stavlja očitno diskriminacijo na-
rodnih manjšin. Sam upa, da se
bodo ljudje streznili, ker s tako
zakonodajo ne bomo prišli daleč.
Kot je dejal Gabrovec, so za slo-
vensko listo predlagali 1 % volil-
ni prag, ki pa ga niso upoštevali.
Z Demokratsko stranko imajo
dogovor, a ta jih upošteva, kjer so
potrebni, in jih pušča zunaj, ko
jih ne rabi. Pomembno je vseka-
kor, da so ohranili z njo dialog.
Tudi z Južnimi Tirolci imajo po-
zitiven odnos, s poslancem Dor-
fmanom so stalno v stiku.
Dejstvo je, da ne bomo mogli sa-
mostojno izbirati svojega bo-
dočega poslanca ali senatorja in
obstaja velika možnost, da prvič
po petdesetih letih ostanemo
brez svojega predstavnika v Ri-
mu. Ker SSk nima pogojev, da
bi sama nastopala, bo morala
moledovati svojega predstav-
nika pri italijanskih vsedržav-
nih strankah.
Sledil je obračun trenutnega
stanja. Gabrovec je mnenja, da
živimo v popolnoma različnih
časih, ko vlada kaos na vseh
področjih in popuščajo stare
vezi. Razmisliti bo treba o po-
teh, ki jih lahko uberemo.
Prav programski kongres lah-
ko prinese nove ideje. Razu-
meti morajo, kako zbrati ljudi
in kaj jih navdušuje. Treba se
bo vrniti k ljudem in jih po-
slušati.
Slovenska skupnost je najsta-
rejša stranka, ki je preživela
marsikatero preizkušnjo. Kljub
vse večji abstinenci in demograf-
ski nemoči bo treba razmisliti o
tem, kako ohraniti kapital – to je
največji izziv vseh političnih
strank.
Metka Šinigoj
Po zagotovilu tržaške prefektinje 
Vladno manjšinsko
omizje bo 
nadaljevalo delo
  ladno omizje za slovensko
narodno skupnost bi se
lahko sestalo že v le-
tošnjem letu. Tako je predsedni-
koma SKGZ in SSO, Rudiju
Pavšiču in Walterju Bandlju, ter
predsednici paritetnega odbora
Kseniji Dobrila povedala prefek-
tinja Annapaola Porzio na srečan-
ju v tržaški vladni palači. Srečanja
se je udeležil tudi podprefekt Fa-
bio Millotti.
Po odstopu dosedanjega predsed-
nika vladnega omizja Filippa Bub-
bica, ki je po odcepitvi v Demo-
kratski stranki odstopil s položaja,
je v narodni skupnosti nastala bo-
jazen, da bi manjšinsko omizje
prenehalo delovati. To bi
upočasnilo uresničevanje nekate-
rih členov zaščitnega zakona,
zmanjkal pa bi tudi vladni forum,
ki je doslej deloval pozitivno in
učinkovito rešil nekatera pomem-
bna vprašanja, ki zadevajo našo
skupnost.
V zvezi s tem je prefektinja imela
V že nekaj pogovorov na notranjemministrstvu, kjer so ji zagotovili,da se bo delovanje omizja nemo-
teno nadaljevalo do parlamentar-
nih volitev. Na srečanju so se do-
govorili za predhodno srečanje v
Rimu, kjer bi predsedniki krovnih
organizacij in paritetnega odbora
izpostavili nekatere prioritetne te-
me, ki bi jih
kazalo
vključiti na
dnevni red.
Obisk na
prefekturi je
bil tudi pri-
ložnost, da
so se
manjšinski
predstavni-
ki zahvalili
dosedanje-
mu pred-
sedniku Fi-
lippu Bub-
bicu in nje-
govim sode-
lavcem za konstruktivno vodenje
omizja in za prizadevanja v korist
slovenske narodne skupnosti.
Predstavniki manjšine soglašajo,
da bi se moralo vladno omizje
čim prej sestati tudi zato, da bi se
začela razprava glede sestave vo-
lilnih okrožij v Furlaniji Julijski
krajini. Tudi to vprašanje je nam-
reč v pristojnosti notranjega mini-
strstva, kjer domuje manjšinsko
omizje. Na srečanju je tekla beseda
tudi o problematikah šolstva in o
pravilni pisavi imen in priimkov
na potnih listih in elektronskih
osebnih izkaznicah. Tudi ta
vprašanja bi bilo potrebno rešiti
še v tej mandatni dobi.
  zjemen gledališki pripovedovalec in zvezd-
nik angažirane televizije Marco Paolini se
vrača v Trst. Po zgodovinskih rekonstrukci-
jah zagonetnih dram povojne Italije, kot sta Va-
jont in Ustica, aktualizacijah klasičnih del, kot
sta Milijon Marca Pola in Nesrečniki Hugoja,
se zdaj ponuja občinstvu in pravzaprav tudi
bralcem z novim projektom Le avventure di
Numero Primo, ki ga je sestavil skupaj s socio-
logom in naravovarstvenikom, prav tako Be-
nečanom, Gianfrancom Bettinom, v obliki gle-
dališkega recitala in hkrati romana, ki je izšel
pri Einaudiju.
Paolini ne ustvarja klasičnega gledališča, ponu-
ja raje homerski model izpovedovalca
ustnega izročila, privlačnih in suge-
stivnih pripovedi v sijaju plemenite
dvorske družbe ali ob medli luči
ognjišča po dolgem dnevu kmečkega
dela. Tokratna pripoved zre v našo se-
danjost in njeno, skoro znanstveno-
fantastično projekcijo v apokaliptične
predstave o stehnologizirani družbi in
življenju, ki se nam obeta. Priča smo
njegovim značilnim dovtipom in se
od časa do časa tudi zabavamo ob
njih, ki so v izrazitem beneškem žar-
gonu, kar te prevzame, pa so karizma,
njegova drža na odru, nič kaj spekta-
kelska, in njegov nagovor, ki sproži
pravo empatijo s tem, kar pripoveduje.
Na primer z zgodbo čudežnega otro-
ka, napol med Kosmačevim Tantadru-
jem in napol malim junakom Spielbergove
Umetne inteligence, ki ga spočne umetni stroj
po volji matere znanstvenice Echne'. Kdor je
te dni videl novega Iztrebljevalca kanadskega
režiserja Dennisa Villeneuva Blade Runner
2049, bo morda dobil še druge asonance o
zmeraj manj ločljivi meji med naravnim in
umetnim.
Nesojeni antiheroj, humanistični fotoreporter
Ettore, ki živi v postatomskih Mestrah, med
“krhkim” lagunskim mestom in ekološko
spreobrnjeno industrijsko Marghero, dobi pe-
tletnega sinčka po posredovanju računalnika.
Mali Numero Primo (Praštevilo), ki ga sodobni
Mojster Polenta preimenuje v Nicolasa, je izred-
no bister in nadarjen, vse razume in se vsem
prikupi, čudnim in simpatičnim junakom pod-
zemlja prihodnosti, tudi romskemu prijatelju
Mariu iz družine potujočih upraviteljev vrtilja-
kov, ki ga spozna kot sošolca v Trstu. Oče in sin
skupaj s kozo, ki jo je ustvaril 3D tiskalnik, se
lotijo paradoksnega potovanja po turobni se-
danjosti-sodobnosti, ki jo nadzorujejo in pod-
jarmljajo veliko-očetovski mehanizmi, a tudi
pristni in topli človeški odnosi.
Paolini ni pesimist: do tehnologije, pravi, je tre-
ba imeti zavesten odnos, v dialektičnem rav-
novesju med upanjem in zaupanjem. Zanimi-
vo, italijanska pojma speranza in fiducia sta si
v slovenščini etimološko zelo blizu, skoraj
slična v svojem dovršnem in nedovršnem raz-
ponu. Tehnologija ni noben hov hov, je pove-
dal na Rossettijevem odru, kar doživljamo do
osemnajstih, dvajsetih let, pojmujemo kot na-
ravno in nam je domače. Vse novosti pa, ne
zgolj tehnološke, ki se pojavijo v našem zrelem
življenju, dobijo nekak grozeč, sovražen in ne-
varen predznak, ki je za Paolinija neutemeljen.
Po odprtju sezone sodobnega baleta v Rosset-
tiju z Baletom iz Rima, ki je izvajal triptih Bole-
ro/Trip Tac s koreografijami Giorgie Nardin in
Chiare Frigo za Debussyjevo glasbo in France-
sce Pennini za Ravelov Bolero,
bo do 19. novembra na spo-
redu v dvorani Bartoli nova
produkcija stalnega gledališča
FJK La Guerra (Vojna) Carla
Goldonija. Gre za dokaj nena-
vadno delo iz repertoarja ve-
likega komediografa, ki ga je
režiser in ravnatelj tržaškega gledališča Franco
Pero' izbral morda zaradi sovpadanja s prosla-
vami stoletnice velike vojske. Ali pa, kot sam
pravi, zaradi vedno aktualne psihološke analize
junakov, ki pričakujejo sovražnikov napad in
so vpredeni v mrežo majhnih, na videz banal-
nih, a občutenih osebnih zgodb. V domači
igralski zasedbi so znana imena, kot Filippo Bor-
ghi, Ester Galazzi, Riccardo Maranzana, Fran-
cesco Migliaccio, Federica De Benedittis, ki se
vrača iz drugih izkušenj (s Paravidinom), preiz-
kušeni igralci, kot Mauro Malinverno, Adriano
Giraldi, Giulio Cancelli, in tudi učenci videm-
ske akademije Nico Pepe, Gilberto Innocenti
in Stefano Pettenella.
Od 8. do 12. novembra pa je v ve-
liki dvorani Rihard II. Williama
Shakespeara v priredbi in režiji
nemškega režiserja Petra Steina,
med najbolj znanimi v Evropi in
svetu. Za produkcijo Teatra Meta-
stasio iz Prata je izbral manj znano,
a še kako aktualno Shakespearjevo
delo o odstavitvi vladarja in pove-
zanih vprašanjih legitimnosti in
upravičenosti, etike in oportunosti.
Pomislimo le na to, kar se te dni
dogaja v Kataloniji! Vedno
pričujoči, vedno veljavni Shake-
speare kot še drugi klasiki, ki nam
od Ajshila, Evripida in Sofokleja
dalje pomagajo razvozlavati proti-
slovja in tajne človeške komedije
in tragedije. V vlogi odstavljenega kralja bomo
uživali ob izjemoma ženski interpretki Madda-
leni Crippa, ki je med vodilnimi damami itali-
janskega odra, ob Paolu Preziosiju, Alessandru
Avaroneju in drugimi.
Nazadnje bo še 13. novembra gledališko gla-
sbeni poklon Luciu Battistiju Pensieri e parole,
z glasom neapeljskega igralca Peppeja Servilla,
saksofonista Javierja Girotta, trobentača Fabri-
zia Bossa, kontrabasista Furia Di Castri, piani-
stke Rite Marcotulli in Mattie Barbieri (tolkala).
Več informacij o vsebini in koledarju predstav
dobite na spletni strani: www. ilrossetti. it.
Davorin Devetak
I
Za začetek sezone nenavadni in sugestivni Paolini 
V Rossettiju še Goldonijeva Vojna,
Shakespearjev Rihard II., ples in glasba
Iz predstave Richard II  te dni v Rossettiju
Peter Močnik, Igor Gabrovec in Ivo Jevnikar (Foto damj@n)
Prefektinja Annapaola Porzio
Tržaška 9. novembra 2017 11
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel: 
za slovenske misijonarje:
Marjanca Prosen 20 evrov,
Franc Saksida 40 evrov,
nabirka na Misijonsko nedeljo
232 evrov, v spomin na starše
daruje Nadja Peric 50 evrov, Elč
Abram 25 evrov, U. M. M. 80
evrov.
Za riž otrokom p. Pedra Opeke
daruje Marjana Babnik 10
evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
IBAN: IT22 L089 2802 2010
2000 0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Nadškof Crepaldi ob prazniku mestnega zavetnika sv. Justa
Mladi, varuhi naše
prihodnosti
  lavne misli homilije
med slovesnim
somaševanjem na
praznik mestnega zavetnika in
mučenca sv. Justa je nadškof
Giampaolo Crepaldi v petek, 3.
novembra, v katedrali sv. Justa
posvetil mladim.
O zavetniku
mesta in
krajevne
Cerkve je
dejal, da je
vzel nase
težak in boleč
križ, izbral je,
da izgubi
življenje za
Kristusa. Tako
je zaslužil
življenje brez
konca, venec
slave, s katerim še vedno
usmerja in razsvetljuje pot
vernikov. Sv. Just tudi danes
ponuja zgled doslednega
življenja in nas vabi, da bi z
osebnim pričevanjem
razodevali pripadnost Cerkvi in
Kristusu. Sveti Just posreduje za
nas, “svoje someščane”, da bi
bili pogumni Kristusovi
pričevalci in bi z dejavno vero
povrnili lepoto življenju našega
mesta in ozemlja.
Pomembno poglavje skupnih
prizadevanj za lepše versko in
civilno sožitje pomeni
pozornost, ki jo moramo
posvečati mladim, saj ti so
varuhi naše prihodnosti. Njim
je tudi tržaška Cerkev posvetila
G pastoralno leto 2017-2018 v lučiškofovske sinode o mladih, veriin razločevanju poklicanosti, ki
jo bo sveti oče Frančišek odprl
oktobra 2018. Vsi se zavedamo,
je nadaljeval msgr. Crepaldi, da
se družina in svet mladih
oddaljujeta od Kristusa in
Cerkve. Kako je prišlo do tega?
Odgovor lahko iščemo le s
ponižnostjo, molitvijo in
pristnim pastoralnim
razločevanjem, pa tudi tako, da
prisluhnemo mladinskim
stvarnostim župnij, društev in
gibanj ter na sploh našega
ozemlja v prepričanju, da brez
vere v Kristusa in brez izkušnje
cerkvene skupnosti mladi
tvegajo biti revnejši, kar se tiče
človeškosti in življenjskih
načrtov. Vse to je možno, samo
če ohranimo globoko zaupanje
v mogočno Božjo milost, ki
podira zidove brezbrižnosti, in
veliko zaupanje v same mlade,
ki so povečini žrtve odraslih;
slednji - v družini, šoli, službi,
ustanovah in tudi Cerkvi -
prepogosto dajejo proti-zgled,
saj tudi sami tavajo brez ciljev in
obzorij. Sv. Just nam s svojim
svetlim zgledom pravi, da tudi
ta temni čas pričakuje, da bi ga
osvetlil Kristus. Cerkev naj zato z
upanjem in zaupanjem prinaša
Kristusa mladim in mlade
Kristusu.
Nujno je potrebno poseči v svet
izobraževanja. Zavajajoče je
govoriti o krizi mladih, ne da bi
jo uokvirili v kontekst krize
odraslih. “Mi odrasli - starši,
politiki, učitelji, organizatorji
prostega časa, ljudje sredstev
javnega obveščanja,
duhovniki... - smo del
problema”. Resno se moramo
vprašati, ali so naši odnosi z
mladimi dovolj kakovostni. Z
najboljšimi duhovnimi in
vzgojnimi močmi moramo
mladim pomagati, da spet
dojamejo visoki smisel
čustvenih in spolnih odnosov v
luči zakona in družine; ta je
namreč danes “zastrupljena” z
vizijo, ki ločuje spolnost od
starševstva in prek “teorije
gender” izničuje naravno
danost moške in ženske narave.
Mladim moramo pomagati, da
spet odkrijejo visoki smisel dela,
preživljanja prostega časa,
skupnega dobrega, družbene
odgovornosti in politike, saj je v
današnji Italiji zaradi kulturne
zmede, sebičnosti mogočnih in
korupcije težko najti pravo
smer. Naraščanje prodaje mamil
tvega povzročiti neozdravljive
rane na koži naših
mladih. Zatiskati si
oči ali skušati
legalizirati uporabo
mamil - to je
tipično za osebe, ki
so se odpovedale
izobraževalnemu
izzivu.
V Trstu
potrebujemo
“prepričano in
prepričljivo vzgojno
zavezo, ki bi gledala
na mlade in njihovo prihodnost
z odgovornostjo in ljubeznijo”,
je še poudaril nadškof. Nad
vsem tem naj se zamislijo verske
skupnosti, pa tudi družine, svet
šole, gospodarstva in politike.
Brez vzgojne zaveze se bomo
zaman spraševali, kakšen svet
puščamo otrokom, saj bo pravo
vprašanje to, kakšne otroke
puščamo prihodnjemu svetu.
Trst s svojim ozemljem ima v
tem trenutku primerne človeške
in duhovne vire, da se odločno
sooči z omenjenimi težavami.
Vse te namene je nadškof
Crepaldi zaupal zavetniku sv.
Justu in Božji Materi, ki ji je 13.
oktobra, ob stoletnici prikazanj
v Fatimi, posvetil mesto.
Srečanje Slorija v Tržaškem knjižnem središču
Obmejno prebivalstvo
še občuti mejo
   eje so padle”!
Poljudnost tega
gesla je po eni
strani odsev emfatičnosti, ki se
sprošča ob velikih spremembah
na naši stari celini. V postopkih
evropske integracije se države
preoblikujejo iz konkurenčnih
oponentov v načelno enotno in
harmonično zvezo na podlagi
složnosti, edinosti in skupnih
interesov. Tudi slogan Evropa
brez meja dokazuje nepoznanje
dejanskega stanja
evropskega geopoli-
tičnega atlasa in po-
stopkov, ki ga izobli-
kujejo.
Te teme so uvedle
večer, na katerem so
24. oktobra predstavi-
li monografijo Skup-
nost v središču Evro-
pe. Slovenci v Italiji
od padca Berlinskega
zidu do izzivov tretje-
ga tisočletja. Srečan-
je, ki ga je organiziral
SLORI, Slovenski razi-
skovalni inštitut, je
potekalo v Tržaškem
knjižnem središču. Iz
omenjene publikacije
izhaja, da je med slo-
venskim obmejnim
prebivalstvom državna meja še
precej vidna, doživeta oz.
občutena pregrada.
Na predstavitvi in posvetu sta
Nina Ukmar v vlogi direktorice
sežanskega Kosovelovega doma
in Ana Toroš, profesorica slove-
“M nistike na novogoriški univerzi,poročali o dejanskem stanju Slo-vencev v Italiji. Pogovor je vodila
Martina Kafol, urednica Za-
ložništva tržaškega tiska. Gostji
iz Slovenije sta v študiji dognali,
da si mladi Slovenci v Italiji ne
ogledujejo filmov v izvirni ver-
ziji s podnapisi v slovenskem je-
ziku, ki jih redno predvajajo npr.
v Kosovelovem domu v Sežani.
Beseda je tekla tudi o problema-
tikah Slovenskega stalnega gle-
dališča, ki s težavo pridobiva pu-
bliko s Krasa. Zabeležili sta zani-
miv podatek, da ljudje s Krasa
hodijo pogostoma kupovat pu-
blikacije v Koper in manj v Trst.
Obenem je tu prisoten problem
slovenskih medijev, iz matice in
zamejstva, ki se trdno oklepajo
prostora, na katerem delujejo, in
premalo poročajo o dogodkih
na drugi strani “meje”.
Po mnenju prisotnih je že ustal-
jena praksa, da si uporabniki sa-
mi na spletu poiščejo novice o
kakem čezmejnem dogodku,
koncertu ali razstavi.
Podobno kot na Tržaškem ima
nepoznavanje premoč tudi na
goriškem ozemlju, kjer npr. štu-
dentje iz Nove Gorice zgodovine
Slovencev v Italiji v povprečni
meri ne poznajo veliko. Kar za-
deva ozaveščenost Slovencev iz
Nove Gorice glede slovenskih
ustanov, ki delujejo v Gorici, še
vedno prevladuje nevednost.
Glede dvojezičnosti so v Kopru
bolj dovzetni kot v sežanski
Kraški regiji.
Predavateljici sta za uresničevan-
je boljših stikov med Slovenci v
Italiji in Sloveniji predlagali
večjo gibljivost na obeh straneh
“meje”. Pomembno je, da bi bili
dijaki deležni nepretrganih čez-
mejnih srečanj, kar bi gotovo
okrepilo spoznavanje obeh ob-
mejnih skupnosti.
Publikacijo, ki podrobno
razčlenjuje položaj Slovencev v
Italiji v preteklem četrtstoletju,
sta uredili raziskovalka Norina
Bogatec in Zaira Vidau.
Na predstavitvi publikacije je
SLORI nagradil tudi nagrajenke
letošnjega razpisa za najboljše
diplomsko in podiplomsko delo.
S tem natečajem želi Slovenski
raziskovalni inštitut spodbuditi
obetajoče mlade diplomirane iz-
vedence k nadaljnjemu izo-
braževalnemu izpopolnjevanju.
Letošnji dobitnici sta Valentina
Racman in Irina Moira Cavaion.
Valentina Racman, doma iz
Gročane v občini Dolina, je ab-
solventka Pedagoške fakultete
Univerze na Primorskem. Z
diplomsko nalogo Izziv in
praksa vključevanja nesloven-
sko govorečih otrok v vrtce s
slovenskim učnim jezikom v
Italiji je Racmanova želela
opozoriti na porast
vključevanja neslovensko go-
vorečih otrok in obenem na
težave, ki nastajajo med temi
vključevalnimi procesi.
Druga nagrajenka z Univerze
na Primorskem, Irina Moira
Cavaion, je v doktorski diser-
taciji, ki nosi naslov
Poučevanje in učenje sosed-
skih jezikov v osnovni šoli ob
čezmejnem povezovanju, ra-
ziskala nove pristope k učenju
in proučevanju slovenskega
in italijanskega jezika v čez-
mejnem prostoru. Kot marsikdo
je tudi sama prepričana, da bi v
naših regijah, tako na italijanski
kot na slovenski strani, morali
postati jeziki sredstvo družbene
vključitve.
Marko Manin
Predstavitev spletne platforme
Moj jezik. Moje znanje.
Moja izbira
  lovenski raziskovalni inšti-
tut (SLORI) in Dijaški dom
S. Kosovela iz Trsta sta za-
snovala spletno platformo SMeJse
– Slovenščina kot manjšinski je-
zik, ki bo zbirališče novih in že
obstoječih orodij, gradiv in infor-
macij za razvoj jezikovnih veščin
in spretnosti v slovenskem jeziku.
Predstavitev spletne platforme je
bila v torek, 7. novembra 2017, v
Dvorani ZKB na Opčinah. Dogo-
dek je potekal v sodelovanju z
Uradom za slovenske šole pri
Deželnem šolskem uradu za Fur-
lanijo Julijsko krajino.
Zasnova in priprava spletne plat-
forme sodita med aktivnosti pro-
jekta Spodbujanje razvoja jezikov-
nih veščin za potrebe sporazume-
vanja v slovenskem jeziku, ki ga
je sofinanciralo CZZ Projekt. Na-
men projekta je spodbujanje ra-
zličnih rab živega slovenskega je-
zika na območju italijansko-slo-
venskega jezikovnega stikanja,
predvsem v Italiji.
Spletna platforma SMeJse bo do-
stopna različnim ciljnim skupi-
nam (od predšolskih otrok do
odraslih uporabnikov, od splošne
do strokovne javnosti). Nekatere
vsebine bodo prevedene tudi v
italijanski in angleški jezik. Struk-
tura spletne platforme bo omo-
gočala hitro in preprosto sprotno
dopolnjevanje ter objavljanje vse-
bin tudi na socialnih omrežjih. S
tem bo nudila ustrezen e-prostor
za promocijo raznolikih dejavno-
sti, ki so ciljno namenjene spod-
bujanju jezikovnih veščin in spo-
S razumevalnih spretnosti v sloven-skem jeziku, ki pa ob tem ustre-zajo tudi standardom strokovno-
sti, inovativnosti in uporabnosti.
Na spletni platformi se zdaj zbi-
rajo zanimive hiperpovezave (lin-
ki): video in avdio gradivo, infor-
macije o dogodkih in programih,
testi, gradivo in orodja za učenje
slovenščine … Hkrati pa nastajajo
tudi avtorske objave: gre za pol-
judnostrokovne članke s področja
večjezičnosti in jezikovnega sti-
kanja, pa tudi za učne enote, ki jih
pripravlja skupina profesorjev in
vzgojiteljev.
V tej prvi fazi so nastale tri posku-
sne učne enote, namenjene učen-
cem zadnjih letnikov prvostopen-
jskih srednjih šol in dijakom
prvih letnikov drugostopenjskih
srednjih šol. Pri pripravi so - poleg
omenjenih vodilnih partnerjev -
sodelovale še nekatere šole (Dvo-
jezična večstopenjska šola v Špe-
tru, DIZ Jožefa Štefana iz Trsta in
šolski tehniški pol Cankar Zois
Vega iz Gorice) ter Dijaški dom S.
Gregorčiča iz Gorice. Učne enote
so pripravili profesorji in profeso-
rice Vesna Jagodic, Marija Ko-
stnapfel, Ana Pulko, Franci Vau-
potič, Mara Žerjal in Jana Žigon;
gradivo pa sta uredili Polona Li-
beršar in Matejka Grgič, ki je sicer
tudi strokovni vodja projekta.
Vodilna partnerja poudarjata, da
je vzpostavitev portala šele
začetek dolge poti: spletna orodja
namreč omogočajo dopolnjevan-
je, posodobljanje in stalno nad-
gradnjo.
Foto damj@n
Sprejel jih je podpredsednik Igor Gabrovec
Pred kratkim je skupina dijakov in dijakinj znanstvenega liceja
Franceta Prešerna iz Trsta v spremstvu umetnice Vivijane Kljun
obiskala interaktivno razstavo SOS bulizem, ki bo do 20. novembra
na ogled v prostorih deželnega sveta. Skupino mladih je sprejel in
nagovoril deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta
Igor Gabrovec, ki je posebej izpostavil aktualnost obravnavane
tematike. Razstava si je zadala cilj, da mlade nagovarja in spodbuja,
da se sami in v skupini neposredno soočajo s pojavom bulizma.
“Posebna pozornost je namenjena preventivi, se pravi vzgoji k
sočutnosti, solidarnosti in sprejemanju različnosti, zato da pojave
nasilja med mladimi zatremo že ob nastajanju. Vsak izmed nas se
lahko kar mimogrede znajde v vlogi žrtve nasilja ali tudi
povzročitelja. Zato
je pomembno, da
smo pozorni in
občutljivi za težave
bližnjega, da se
postavimo na
stran šibkejšega,
da razumemo
njegovo bolečino,
da smo solidarni
tudi z najmanjšimi
gestami”, je
poudaril deželni
svetnik Gabrovec.
Dijaki liceja F. Prešerna v deželnem svetu
Videmska / Aktualno9. novembra 201712
Šarec v resnici sploh ni primorski priimek. Niti
najmanj, saj ga na vsem Primorskem sploh ne
najdemo. Ker pa bodo v kratkem za vse polno-
letne Primorce natisnjeni lističi, na katerem
bomo obkrožili priimek Šarec ali priimek Pa-
hor, je prav, da si pogledamo, kako sta ta dva
priimka nastala. O Pahorju smo pisali že spom-
ladi, v 43. nadaljevanju naše serije priimkov:
kraški priimek ima nemški koren (bach) in bi
ga lahko prevedli v Potočnik.
Šarec je razmeroma redek priimek. Če priimku
Šarec prištejemo še varianto Šarac je vseh sku-
paj 129. Število priimkov Šarec v zadnjih letih
počasi upada, Šarac pa rahlo raste. Nekaj pov-
sem drugega pa je s tretjo različico istega
priimka, Šarc. Teh
je 112 in število se
počasi viša.
Šarec je priimek,
ki ga izvorno naj-
demo tako v Slo-
veniji kot na
Hrvaškem. Kateri
Šarec je slovenski
in kateri hrvaški,
bi morali preveri-
ti z rodoslovno
raziskavo za vsako
rodbino posebej.
Priimek Šarc je
dejansko povsem
isti priimek kot
Šarec, le da so ga
eni duhovniki pi-
sali Šarc, drugi pa
Šarec. Priimek
Šarac pa ni slovenskega porekla in gre za pri-
seljence.
Kaj pomeni priimek, nam hitro razkrije Slovar
slovenskega knjižnega jezika. Šarec je ime za
konja, ki je imel bele lise. Včasih so namreč
kravam in konjem dajali imena glede na barvo.
Vse šekaste krave v Sloveniji so tako bile Šeke.
Liska, Šeka in Pika so še danes najpogostejša
in hkrati tradicionalna imena za slovenske kra-
ve. Konji, ki veljajo za bolj plemenite živali, pa
imajo danes večinoma novejša in tuja imena.
Na spletnem portalu o konjih na seznamu
konjskih imen pa celo ne najdemo prav nobe-
nega izvorno slovenskega tradicionalnega ime-
na. Medtem ko je tradicija univerzalnega ime-
novanja konj po barvi v Sloveniji že dolgo pred
leti izumrla, pa se je na Hrvaškem, v Bosni in
Srbiji ohranila v spominu vse do danes. V Dal-
maciji, denimo, so imeli naslednja imena: Do-
rat, Putalj, Zekan, Pirgaš, Vranac, Cvitko,
Brnjaš, Alat in Šarac. Ta zadnji je bil lisast ali
pisan. Seznama izvorno slovenskih imen na
svetovnem spletu nisem našel, zato jih lahko
naštejem le nekaj: Belec, Vranec, Lisko, Sivko
in Šarec. Zanimivo je, da so tudi kobile imele
moška imena.
Kako se je konjsko
ime preselilo na
človeka? Priimki
so večinoma na-
stali iz vzdevkov.
Vzdevki so bili
večkrat hudo-
mušni, norčavi in žaljivi, kot pa da so opisovali
kreposti posameznega človeka. Priimek Maček
je prej dobil človek, ker je bil zvit ali hinavski,
kot pa zato, ker bi bil spreten ali ker se rad
boža.
Priimek Šarec je tako lahko nastal zaradi la-
stnosti človeka, ki so njegovega soseda spo-
minjali na konja. Mogoče je bil velik ali pa so
ga imeli za neumnega. Ali pa je pozimi nosil
na sebi plahto, ki je bila lisasta. Ali pa je bil
prekupčevalec s konji, konjski mešetar. Seveda
ne moremo izključiti niti možnosti, da je bil
prvi Šarec človek, ki je pač imel doma konja.
Ker konja v času, ko so na Kranjskem nastajali
priimki (v poznem srednjem veku), niso imeli
v vsaki hiši, so mogoče zato kmeta, ki je kaj
zaslužil s tovorništvom, poimenovali kar Šarec.
Slovar slovenskega jezika omenja besedo šarec
tudi v pomenu mitraljez ali strojnica. A ta izraz
je nastal šele sredi prejšnjega stoletja, ko so vsi
slovenski priimki že davno nastali. Uporablja
se večinoma v čustveno obarvanih besedilih,
povezanih s partizani v času druge svetovne
vojne. Ne glede na simpatije najbolj znanega
Šarca v državi do partizanov pa moramo ugo-
toviti, da njegov priimek s tem orožjem nima
prav nobene zveze.
Člani Slovenskega rodoslovnega društva
(SRD), ki so v svojih rodovnikih popisali že več
milijonov besed, so raziskali tudi precej Šarcev.
Priimek Šarc so raziskovali v Ljubljani in njeni
okolici (Homec, Preserje, Podreča). Najstarejšo
med njimi najdemo Marjeto Šarc, rojeno na
Homcu leta 1796. Pri priimku Šarec pa so našli
to rodbino že v 17. stoletju. Najstarejši Šarec je
bil tako Jakob Šarec, rojen leta 1636 v Homcu.
PRIMORSKI PRIIMKI (51)
ŠAREC
Tino
 M
a
m
ić
TAKI SMO (15)Katja Ferletič
Ko Amazona še ni bilo, smo imeli Postalmarket
…
Splet je v zadnjih letih popolnoma spremenil
način kupovanja in trženja izdelkov in storitev.
Velike samopostrežne trgovine, v katerih smo
prvič srečali pojem “vse pod isto streho”, to se
pravi, da smo na isti lokaciji našli najrazličnejše
izdelke, se morajo danes spopadati s konkurenco
spletnih trgovin.
Kupci danes iščemo informacije in kupujemo na
popolnoma drugačen način, pogostost nakupo-
vanja na spletu se je izjemno povečala in prihaja
v navado tako pri iskanju predmetov kot tudi sto-
ritev, npr. zavarovanja, letalske vozovnice, rezer-
vacije v hotelih … Po podatkih študije School of
Management milanske politehnike je vrednost
spletnih nakupov italijanskih potrošnikov letos
dosegla 23,6 milijarde evrov, 17 % več kot v letu
2016. Nakupovanje izdelkov se je povečalo za 28
% in predstavlja približno 150 milijonov spletnih
naročil in je prvič preseglo naročanje storitev.
Zelo se je povečalo zanimanje za izdelke, ki spa-
dajo v sektorja informatike in elektronike, s pri-
bližno 4 mili-
jardami evrov
vrednosti pro-
daj in 28 % po-
rastka v pri-
merjavi z le-
tom 2016. Na-
kupovanje
oblačil se je po-
večalo za 28 %
in je letos dose-
glo 2,5 milijar-
de evrov vred-
nosti, tako kot
kupovanje po-
hištva, pred-
metov za dekor
in vsega druge-
ga, kar spada v gospodinjstvo. Za 22 % se je po-
večalo zanimanje za knjige in revije - 840 milijo-
nov evrov prodaj! Spletno kupujemo tudi rezer-
vne avtomobilske dele, parfume, ličila in igrače.
Leta 2017 smo približno eno tretjino spletnih na-
kupov naredili s svojim pametnim telefončkom
ali pa tablico.
V času, ko nismo še poznali interneta, je v Italiji
obstajal zelo uspešen sistem kupovanja in dosta-
ve nakupov na dom: namesto miške in tele-
fončka smo uporabljali pošto in domači telefon
ter izdelke zbirali na katalogu Postalmarket, ki je
bil pri nas predhodnik Amazona in drugih splet-
nih trgovin.
Družbo Postalmarket je ustanovila podjetnica
Anna Bonomi Bolchini leta 1959 v kraju San Bo-
vio, v bližini milanskega letališča Linate, ker je
nameravala prinesti v Italijo ameriški sistem pro-
daje na dom. Podjetje je kmalu postalo zelo
uspešno, saj veliko ljudi je z veseljem na tak način
kupovalo izdelke, ki so bili oglaševani po držav-
nih televizijskih mrežah. V letih 60 in 70 se je
podjetje zelo razvilo, do prve hujše ekonomske
krize pa je prišlo v 80. letih, kmalu zatem pa je
prišlo spet do novega vzpona: leta 1987 je pod-
jetje Postalmarket zaposlovalo 1400 ljudi in ime-
lo 385 milijard lir dobička (20,4 % več od
prejšnjega leta). Na začetku 90. let je postalo naj-
pomembnejše podjetje na tržišču prodaje po
pošti s 600 milijardami lir dobička in 45.000
pošiljkami na dan. Pomembni italijanski modni
ustvarjalci, kot so bili Krizia, Enrico Coveri in Lau-
ra Biagiotti, so ustvarjali ekskluzivne modne ko-
lekcije za katalog. Fotografije italijanskih in sve-
tovno znanih igralk in manekenk so bile večkrat
na njegovi naslovnici. Spomnimo se lahko ne-
katerih, kot so npr. Ornella Muti, Dalila Di Laz-
zaro, Carol Alt, Cindy Crawford in Monica Bel-
lucci. Italijanske modne revije Vogue, Elle, Gra-
zia, Amica in Marie Claire so podpirale podjetje
in na svojih straneh objavljale modele iz katalo-
ga. V prvi vrsti so bila oblačila, tako ženska kot
moška, Postalmarket pa je nudil tudi druge, na-
jrazličnejše izdelke, npr. posteljnino, manjše po-
hištvo, kuhinjske aparate, elektroniko, orodje,
igrače, božične okraske …
Od leta 1993 do leta 1998 je bilo podjetje v rokah
nemške družbe
Otto Versand, ki
je na področju
prodaje po pošti
delovala na sve-
tovni ravni, nato
pa je vodstvo
prešlo v roke ita-
lijanskega po-
slovneža in sena-
torja Eugenija Fi-
lograne, ki je
skušal poslovan-
je prenesti na
splet. Tedaj so se-
stavili spletni ka-
talog z 22.000 iz-
delki, a do uspe-
ha ni prišlo, tako da je naslednji lastnik postala
družba Bernardi do leta 2007, ko je Postalmarket
končal svoje poslovanje. Dne 25. julija 2015 je
sodišče v Vidmu končalo stečajni postopek pod-
jetja.
Čez nekaj tednov bo celotno podjetje šlo na
dražbo. O “ameriških sanjah” podjetja Postalmar-
ket danes ni več sledu, ostale so le še zapuščene
razvaline 70 tisoč kvadratnih metrov velike stav-
be v San Boviu, kjer med razbitimi šipami in
ostanki starih katalogov lahko najdemo le še
brezdomce, preprodajalce mamil in kakega dru-
gega nesrečneža.
Spomin pa le ostaja. Ko je k nam poštar prinesel
katalog Postalmarket, sem si ga prva prilastila in
za nekaj ur me ni bilo več iz sobe. S svinčnikom
sem obkrožila fotografije oblek in čevljev, ki sem
si jih želela, da bi mi jih mama kupila: katalog je
prihajal dvakrat na leto, tako da sem imela šest
mesecev časa, da sem jo prepričala. Trudila sem
se in vendar so k nam domov po pošti prihajale
le rjuhe z elastiko, ki baje jih ni bilo nikjer drugje
… Nekatere so sicer obogatile tudi mojo “neve-
stino balo” … Hvala Bogu imamo danes Amazon!
  Kranjski Gori je pote-
kal konec 26. vseslo-
venske akcije Moja
dežela - lepa in gostoljubna v
organizaciji Turistične zveze
Slovenije (TZS), ki redno po-
teka že od leta 1991. Ob raz-
glasitvi rezultatov so se viso-
kih priznanj za prvo najlepše
in najgostoljubnejše turi-
stično mesto Slovenije vese-
lili tudi primorski ponudni-
ki.
Tokratno tekmovanje v kako-
vosti turistične ponudbe, ure-
jenosti in varstva okolja Moja
dežela - lepa in gostoljubna
je Turistična zveza Slovenije
pripravila v sodelovanju z Di-
rektoratom za turizem in in-
ternacionalizacijo pri Mini-
strstvu za gospodarski razvoj
in tehnologijo. Na slovesno-
sti, dne 17. oktobra, ko so
V sklenili letošnjo vseslovenskoakcijo, na kateri je TZS pode-lila priznanja najbolj ureje-
nim in gostoljubnim krajem
že šestindvajsetič zapored. V
bistvu je šlo za državno tek-
movanje, na katerega se je le-
tos uvrstilo 86 mest in krajev,
10 kampov in šest mladin-
skih prenočišč, 26 tematskih
poti, izbirali pa so tudi naj-
bolj urejen Petrolov bencin-
ski servis. Tokrat so zopet
ocenjevali tudi vojašnice Slo-
venske vojske. Razveseljivo je,
da je akcija, v dobrih dveh de-
setletjih, prerasla v vseslo-
vensko gibanje in v njej sode-
luje že več kot dve tretjini slo-
venskih občin, pri čemer se
trudi zajeti najbolj odmak-
njene dele države, so pouda-
rili. Projekt omogoča tudi so-
delovanje na mednarodnem
tekmovanju najlepše ureje-
nih evropskih mest in
vasi Entente Florale.
Tokrat je potekal pod
častnim pokrovitel-
jstvom predsednika
države Boruta Pahorja.
Med večjimi mesti je
letos vse močno preko-
sil Koper, med srednji-
mi Postojna in
manjšimi Žalec. Med
turističnimi kraji sta
krepko izstopala Izola
in Bovec. Med zdravi-
liškimi je bila najboljše
ocenjena Rogaška Slati-
na, med izletniškimi pa
še pred leti neznana
Velika Polana, katere
prepoznavnost strmo
raste.
Nagrajenca v kategoriji jeder
sta Mojstrana kot vaško jedro
in Grad Rače kot urbano je-
dro. Prvo mesto med mladin-
skimi prenočišči je zasedel
Hostel Pekarna v Mariboru,
med kampi Kamp Menina v
Logarski dolini, naj tematska
pot je postala pot Živi muzej
Krasa. Najbolje ocenjen Pe-
trolov servis je tisti na Le-
scah.
V spletnem glasovanju so
medtem ljudje presodili, da
prvo mesto za urejenost med
večjimi mesti pripada Kopru,
Podčetrtku med zdraviliški-
mi kraji ter Izoli med turi-
stičnimi kraji.
Posebej so izpostavili dobro
delo prostovoljcev v turi-
stičnih društvih. Tudi po nji-
hovi zaslugi postaja Slovenija
iz leta v leto bolj urejena.
Društva so lahko ponosna,
da prispeva danes k temu več
kot 40.000 članov in
občasnih sodelavcev, predv-
sem s prostovoljnim delom.
Lepo bi bilo še bolj širiti in
poglabljati tudi sodelovanje
tovrstnih posoških društev z
bližnjo Benečijo.
Na prireditvi je, med drugi-
mi, spregovorila tudi državna
sekretarka na MGRT Eva
Štravs Podlogar, ki je pohva-
lila vse uvrščene v finale in
čestitala zmagovalnim kra-
jem in mestom. V svojem na-
govoru je spomnila tudi na
smernice slo-
venskega tu-
rizma, po ka-
terih Sloveni-
ja stavi na tu-
rizem s peti-
mi zvezdica-
mi.
Je sicer prav,
da se Sloveni-
ja osredotoča
na promoci-
jo, a je to sa-
mo en, celo
manjši seg-
ment spod-
bujanja te go-
spodarske de-
javnosti.
Miran Mihe-
lič
Vseslovenska akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna
Med najboljšimi Izola,
Bovec, Koper in Kras
Sedež podjetja Postalmarket v San Boviu
Slovenija 9. novembra 2017 13
  življenju si poleg zdravja
in sreče želimo ure-
sničitev tudi drugih
vrednot in potreb, ki niso zme-
raj in nujno povezane s politiko.
Gre za to, da ne bi bili lačni in s
tem v podrejenem položaju do
tistih posameznikov in slojev v
družbi, ki gmotnih in drugih
težav nimajo. Odgovorna ured-
nica sindikalnega časnika De-
lavska enotnost, Mojca Matoz,
je v novi številki omenjenega
glasila objavila komentar s po-
menljivim naslovom Ranjeni. V
njem je zapisala tudi naslednje:
“Kako dolgo se bomo še slepili,
da smo pravna in socialna
država, da ugodna statistika gle-
de revščine, ki jo je pred dnevi
objavilo pristojno ministrstvo,
ni le lepo popleska-
na stena, za katero
je skrita marsikatera
gnojna rana in se
lahko vsak trenutek
zruši kot hišica iz
kart. Ne piše zaman
v policijskih oce-
nah, da so v Slove-
niji večja grožnja
stabilnosti mogoči
socialni nemiri kot
pa migranti in tero-
rizem”.
Podobno stvaren in neposreden
je Imre Jerebic, generalni tajnik
Slovenske karitas, ki jo je vodil
zadnjih 17 let in zdaj odhaja v
V pokoj. Bil je glas in motor do-brodelne organizacije, ki jo nav-dihuje katoliška vera in ima zdaj
v Sloveniji več kot 10.000 sode-
lavcev, pretežno prostovoljcev,
in še 457 Župnijskih karitas.
Nihče od oblastnikov, vključno
s predsednikom vlade Mirom
Cerarjem, nikoli ne omenja Ka-
ritas, kot bi se sramovali in zani-
kali uspehe te človekoljubne or-
ganizacije pri premagovanju
revščine in reševanju drugih so-
cialnih težav v Sloveniji. Imre
Jerebic je v pogovoru za revijo
Ognjišče, kjer je bil gost meseca,
o socialnih stiskah v Sloveniji
dejal: “Še naprej bomo glas rev-
nih in ubogih, ki bodo še vedno
med nami. Sicer pa se pojavljajo
zmeraj novi načini in oblike
revščine. To so starejši ljudje,
enostarševske družine, brezpo-
selni zakonci, mladi brez služb.
Velik problem predstavljata tudi
odvisnost od interneta in por-
nografija na spletu. Celo papež
govori o tem in nas poziva, naj
kaj naredimo na tem področju.
Pri vsem gre za vprašanje člo-
vekovega dostojanstva in veli-
ko življenj v Sloveniji se za-
maje zaradi tega. Pred leti, ko
smo začeli izvajati projekt z
naslovom 40 dni brez alkoho-
la, smo se bali, da bomo de-
ležni velikega nasprotovanja,
protestov. Zdaj pa nam tudi iz
tujine priznavajo dobro izva-
janje in zasnovo te akcije. K
nam kličejo ljudje z besedami
podpore in prosijo, naj nadal-
jujemo projekt Karitas zoper
alkoholizem v Sloveniji”.
Na čisto posvetnem področju
se v Sloveniji nadaljuje kam-
panja za drugi krog volitev
predsednika države. Zanjo je
značilno, da poteka ob ma-
jhnem zanimanju, skoraj brez-
brižnosti volivcev oziroma t. i.
navadne javnosti, da se provlad-
ni in levičarsko usmerjeni medi-
ji izogibajo celo omenjanju zan-
je neprijetnih tem, denimo veli-
ke denarne afere v
Novi Ljubljanski ban-
ki, kjer so oprali kar
milijardo dolarjev, za
kar se zanima celo
CIA, obveščevalno
varnostna agencija
Združenih držav
Amerike. V predvolil-
ni kampanji sta se zo-
per vnovično izvoli-
tev Boruta Pahorja
izrekla tudi nekdanji predsednik
Republike Slovenije Milan
Kučan in predsednik največje
opozicijske stranke, SDS, Janez
Janša.
Nastanek, zasnova in pomen spomenika-muzeja 
Veliko Cerje kot simbol 
primorskega odporništva
Rojstvo pobude o spomeniku-
muzeju na Velikem Cerju
Pred časom smo obhajali 90.
obletnico velikega dogodka, ko
so se septembra 1927 zbrali na
Nanosu, tej sveti gori Primorske,
predstavniki razpuščenih
mladinskih, športnih, dijaških,
kulturnih in drugih društev in
ustanovili ilegalno narodno
obrambno organizacijo TIGR
(Trst-Istra-Gorica-Reka), eno
prvih protifašističnih
odporniških gibanj v Evropi.
Oktobra 1993 se je skupina
primorskih domoljubov sestala
v Kopru (Žusterni) in se
dogovorila, da bo postavila
obeležje ustanoviteljem TIGR-a
na Nanosu, kar se je potem tudi
zgodilo. Evstahij Pregelj, eden
od udeležencev, je na
navedenem sestanku menil, da
spominsko obeležje na Nanosu
ne bo dovolj in da si TIGR
zasluži posebno spoštovanje in
večji spomenik na nekem
vidnem primorskem kraju. V
pogovoru za društveno glasilo
Primorski rodoljub je še dejal,
“da se je po osamosvojitvi
Slovenije večkrat spraševal, kako
to, da nima TIGR na
Primorskem, v svoji lastni
domovini in državi, poštenega
spominskega obeležja v spomin
na trpljenje, ki ga je primorsko
ljudstvo prestalo pod
petindvajsetletno okupacijo
Italije po prvi svetovni vojni”.
Pa ne samo TIGR, tudi ostali
primorski rodoljubi, kot npr.
primorski čedrmaci, ki so se
organizirali v tajno organizaciji
Zbor svečenikov sv. Pavla. Celo
otroci, najstniki, ki so se komaj
odlepili od materinega mleka,
so ustanovili svojo tajno
uporniško organizacijo Črni
bratje. Tudi sicer so preživeli
Tigrovci nosili v sebi veliko
bolečino, ker je komunistična
partija med vojno in po njej
izvajala nad njimi nasilje in celo
zločine ter je več desetletij
dobesedno prepovedovala
kakršnokoli pisanje o tej veliki
epopeji primorskega ljudstva.
Kmalu zatem je bilo
ustanovljeno Društvo za
negovanje rodoljubnih
tradicij TIGR Primorske in
na prvi seji upravnega
odbora je bil sprejet sklep,
da se pripravi program za
postavitev dostojnega
tigrovskega spomenika-
muzeja,  (v nadaljevanju
“spomenika”), vključno z
njegovo zasnovo, obliko,
lokacijo idr.
Izbor lokacije in priprava
projekta
Nalogo je prevzel nase
Evstahij Pregelj, ki je bil
avtor ali soavtor tudi
številnih drugih tigrovskih
in siceršnjih spominskih
obeležij (Nanos, Mala Gora
pri Ribnici idr.), ter jo ob
odločni podpori Karla
Kocjančiča in Cirila Pelicona
tudi uspešno izpeljal. Tako ni
samo pobudnik za izgradnjo
spomenika, ampak kar njegov
duhovni oče. Najprej si je
ogledal različne možne lokacije
(Sabotin, Škabrijel, Trstelj idr.)
in ocenil, da je najprimernejša
lokacija Veliko Cerje, to je 324
m visok hrib, ki se pne nad
Lokvico na Goriškem Krasu.
Lokacija je lahko dostopna in
ima razgled skoraj po celotni
Primorski pokrajini. V že
navedenem intervjuju je
razlagal, kako se z Velikega Cerja
“na severu preko Matajurja,
Svete Gore, Krna in Triglava
vidijo Alpe. Proti vzhodu
vidimo Vipavsko dolino z vsemi
njenimi hribi, levo in desno. Na
jugu nam pogled seže do
Snežnika, Učke, celotne Istre in
Tržaškega zaliva. Na zahodu
vidimo Tržič, z Doberdobom
neposredno pred nami, ki je
simbol trpljenja slovenske
zemlje v prvi svetovni vojni, pa
še Furlansko ravnino ter Goriška
Brda z mestoma Gorico in Novo
Gorico. Poleg tega je v bližini
veliko rovov in kavern iz prve
svetovne vojne, Leopardova
jama, Borojevićev stol in druge
zanimivosti …”
Glede idejnega načrta projekta
se je Pregelj v sporazumu s
primorskim arhitektom dr.
Darkom Likarjem dogovoril, da
se med primorskimi študenti na
arhitekturi v Ljubljani opravi
interni natečaj. Potem je bila
sprejeta prvotno zamišljena
zasnova spomenika v obliki
obrambnega stolpa, skladno z
delovnim nazivom projekta, ki
se je glasil “Spomenik
braniteljem zahodne meje”.
Upravni odbor društva je sprejel
tako zasnovo spomenika kot
tudi njegovo lokacijo. Izdelava
glavnega projekta je bila s
soglasjem odgovornega
projektanta dr. Darka Likarja
zaupana arhitektu Mladenu
Baši, načrt gradbene
konstrukcije pa je izdelal inženir
Stanislav Torkar. Ker leži Veliko
Cerje na ozemlju občine Miren -
Kostanjevica, je investitorstvo
prevzela občina pod vodstvom
župana Zlatka Marušiča, ki ima
po izjavi Preglja velike zasluge
Milan Kučan je v predvolilni
kampanji ponovno zahteval, naj
Borut Pahor pojasni svojo trdi-
tev, da Slovenijo vodijo “strici iz
ozadja”. To terja tudi Marjan
Šarec, sicer kandidat za novega
državnega poglavarja. Vendar
Borut Pahor tudi zdaj, kot v
predvolilni kampanji pred peti-
mi leti, ni pripravljen odgovoriti
na vprašanje oziroma na dilemo
o tem, kdo naj bi bili v slovenski
politiki nenehno omenjani stri-
ci iz ozadja. Janez Janša ima
pridržke glede obeh kandidatov
za predsednika Slovenije, Boruta
Pahorja in Marjana Šarca. Po
njegovem sta oba “rdeča” in le-
vičarja, zato za nobenega ne bi
bilo vredno glasovati. Predsed-
nik največje opozicijske stranke
zdaj sporoča, da je SDS naredila
napako tudi na prejšnjih pred-
sedniških volitvah, ko je s svoji-
mi glasovi omogočila izvolitev
Boruta Pahorja za predsednika
države. Janševi očitki pa gredo
še dalje. Pravi: “Več tujih držav-
nikov in diplomatov, ki so se v
zadnjih letih srečevali z Boru-
tom Pahorjem, mi je povedalo,
da je v dvostranskih pogovorih
odločno vztrajal pri stališču, da
v zadevi Patria ni nič narobe, da
ni šlo za politični proces, da je
do skrajnosti olepševal stanje pri
urejanju povojnih morišč in da
je ob vsakem pomembnejšem
zunanjepolitičnem pritisku klo-
nil pred mafijo”.
Po mnenju Janeza Janše v dru-
gem krogu volitev novega držav-
nega poglavarja lahko pričakuje-
mo ponovno nizko volilno ude-
ležbo, kar pomeni, da bo samo
tretjina ali le samo četrtina slo-
venskih volivcev odločila o tem,
kdo bo predsednik Republike
Slovenije naslednjih pet let. V
strankah politične levice bi
domnevno Marjana Šarca po
bližnjih državnozborskih volit-
vah radi razglasili za t. i. “nov
obraz” v slovenski politiki in ga
umestili za novega predsednika
vlade. V družbenopolitičnem
tedniku Demokracija so, morda
preveč zlovešče in strašljivo, pod
sliko nekdanjega romunskega
samodržca Ceausescuja zapisali:
“Kdaj se bomo svojim tiranom
uprli Slovenci. Ali pa bomo raje
čakali, da se počasi skuhamo kot
žabe”.
Pa še aktualna in razveseljiva
novica iz Goriških Brd. Osnov-
no šolo na Dobrovem bodo poi-
menovali po Alojziju Gradniku,
velikem slovenskem pesniku,
prevajalcu in sodniku v poli-
tično razklani Jugoslaviji pred
drugo svetovno vojno. Za ime-
novanje šole z imenom tudi v
tujini znanega in pomembnega
Brica so glasovali vsi občinski
svetniki. Zdaj tudi mineva pet-
deset let od smrti Alojzija Grad-
nika.
Marijan Drobež
Politična levica domnevno pripravlja umestitev Marjana Šarca za predsednika vlade
V Sloveniji še revščina in druge
težave mnogih ljudi!
pri pridobivanju zemljišča,
potrebnih dovoljenj za objekt
kot tudi za samo gradnjo
spomenika. Izgradnja pa se je
predvsem zaradi ekonomske
krize in pomanjkanja sredstev
zavlekla v dobro desetletje,
kljub velikanskim naporom, ki
so jih vanjo vlagali vsakokratni
predsedniki društva TIGR (Karlo
Kocjančič, Svito Vižintin, Franjo
Batagelj in Marjan Bevk).
Društvo je predstavilo program
tudi veteranskim organizacijam
v Ljubljani, ki so ga podprle, ter
je bil pri tem sprejet sklep, naj bi
bilo Veliko Cerje spomenik
vsedržavnega pomena. Pri tem
pa so iz različnih krogov
prihajale pripombe, da bi to ne
izgledalo kot “razkazovanje
militarističnih
mišic”, pa da bo
naziv “spomenik
braniteljem
zahodne meje”
kazal s prstom in
prizadel naše
zahodne sosede, ki
so se pritoževali, da
je z njim “legla
senca nad Gorico”.
Zaradi tega je bil na
koncu delovni naziv
“spomenik
braniteljem
zahodne meje“
spremenjen v
“braniteljem
slovenske zemlje”.
Pri tem ne moremo
mimo dejstva, da so
naši zahodni
sosedje, ki so v imenu svoje
“madre patria” (matere
domovine) osvajali in zasedli
naš prostor, postavili svojim
vojakom na slovenski zemlji tri
ogromne kostnice (Sredipolje-
Redipuglia, Oslavje in Kobarid)
in se pri tem niso niti malo
ozirali na naše občutke. Mi, ki
smo se branili, pa si tega nismo
upali povedati na glas, da jih ne
bi prizadeli, in smo tako spet
klecnili.
Vsebinska zasnova spomenika
Kot že navedeno, je spomenik
zasnovan v obliki obrambnega
stolpa. Tloris pritličja ponazarja
slovensko državo kot stičišče
štirih ljudstev. Iz pritličja raste
obrambni stolp v štirih stebrih,
ki ponazarjajo štiri slovenske
dežele: Primorsko, Gorenjsko,
Štajersko in Dolenjsko. V prvem
nadstropju je bila predvidena
muzejska soba z eksponati,
slikovnimi in pisnimi, iz prve
svetovne vojne. Drugo
nadstropje je posvečeno TIGR-u
in širšemu primorskemu
odporništvu, tretje pa drugi
svetovni vojni, okupaciji
Slovenije in NOB-ju. V četrtem,
ki je namenjeno vojni za
samostojno Slovenijo, je vez v
obliki štirih balkonov, ki
združuje štiri stebre, to so štiri
slovenske dežele v skupnem
boju za samostojno državo
Slovenijo. Na vrhu je še pokrita
ploščad z izjemnim razgledom
na vse strani neba in jambor za
slovensko zastavo. V spomeniku
naj bi bili tudi kipi osebnosti, ki
so se posebej proslavili v boju za
slovensko zahodno mejo.
Spomenik bo ponoči osvetljen z
reflektorji, podnevi in ponoči
pa bo žarčil daleč naokoli
spomin in zavest o veliki
epopeji primorskega
odporništva. Že danes, ko ni še
povsem opremljen ter je odprt
zgolj ob sobotah in nedeljah,
predstavlja eno največjih
turističnih privlačnosti na
Goriškem. Z njim smo se
oddolžili Tigrovcem in ostalim
primorskim domoljubom, ki so
tvegali svoja življenja, da
obranijo slovensko zemljo ter
ohranijo lasten narod in
njegovo kulturo.
Milan Gregorič
Imre Jerebic
Aktualno19. januarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (175)Erika Brajnik
Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (5)
Drugi primer: na pregled je prišla gospa, ki si je tudi
želela znebiti se antidepresivov. Gospa je imela kar
nekaj kilogramov preveč (20 kg), bila je prestrašena,
saj je imela moža alkoholika, nasilneža, ki jo je izsil-
jeval in ustrahoval. Zelo je bila prestrašena, v hrani
je iskala uteho. Antidepresive je jemala že 3 leta, ker
je slabo spala in zaradi strahu. Rekla je, da so ji na
začetku pomagali, zdaj pa ne več.
Kako sem jima pomaga-
la? Najprej naj pojasnim,
da naturopat ni zdravnik
in da se v delo zdravnika
ne vmešuje, saj tako
početje ni profesionalno
in niti etično. Obe sta
nadaljevali jemati anti-
depresive tudi med na-
turopatsko kuro. Ko sta
se dovolj okrepili, jima je
zdravnik sam odvzel
zdravila, nikakor pa ne
naturopat.
Navedena primera sta dokaz, da hrana vpliva na
naše razpoloženje, kar dokazujejo tudi raziskave. S
pravilno prehrano lahko odženemo strah in depre-
sijo. V omenjenih primerih svetujem ledvični jedil-
nik iz moje knjige, ki predvideva, da oseba zaužije
veliko zelenjave in beljakovin, tudi rdečega mesa, ki
telo greje. Beljakovine telo težje presnavlja in za to
porabi toliko več sladkorjev. Navadno porabi prav
vse sladkorje v presežku, in to z vidnim izboljšanjem
psihičnega stanja osebe, ki spremeni prehranjevalni
režim.
Tako sem svetovala jajca za zajtrk, sadje dopoldan,
meso in solato za kosilo, ribe in solato pa za večerjo
ter veliko stročnic ob vseh urah. Stročnice odpra-
vljajo depresijo in urejajo hormonsko neravnovesje
tudi v menopavzi. Stročnice so polne bakra in cinka,
ki se vežeta z estrogenom in progesteronom ter pri
moških urejata testosteron.
Stročnicam pravimo meso revežev. Če pomislimo
na to, da je že sama oblika fižola takšna kot naše
ledvice, lahko rečemo, da stročnice odpravljajo de-
presijo! Zato v tret-
jem življenjskem ob-
dobju uživajte veli-
ko stročnic.
Poleg omenjene pre-
hrane sem obema
svetovala tudi vsaj
30 minut telesne ak-
tivnosti dnevno,
vsakodnevna tele-
sna aktivnost (hoja,
tek, plavanje idr.) je
namreč naš naj-
boljši antidepresiv.
Vsaki gospe posebej sem svetovala tudi Bachove
cvetne esence:
Gorse: cvetna esenca, ki povrne upanje in voljo do
življenja.
Sweet chestnut: cvetna esenca, ki povrne upanje ti-
stemu, ki je izgubil vsako upanje v izboljšanje svoje-
ga stanja, ki je vdan v usodo in si misli, da se nič na
svetu ne bo spremenilo.
Mustard: esenca, ki odpravlja žalost in melanholijo.
Aspen: cvetna esenca, ki odpravlja vse vrste strahu
in občutke manjvrednosti.
/ dalje
V Šempetru nastop domačih pevcev in gostov iz Celovca 
Lepa spodbuda za
nadaljnja srečanja
  onec oktobra je glasba
na Goriškem ponovno
zgradila navdihujočo
zgodbo. Tokrat je povezala
mlade pevce iz Primorske in
avstrijske Koroške in vnovič
dokazala, da je umetnost
jezik, ki je vsem blizu, samo
dovolj odprti moramo biti
zanj.
Mladinski zbor Šempeter-
Vrtojba in Mladinski zbor
JAMzi iz Celovca sta pred
letom soustvarjala program
Koroških dni v Trstu in takrat
sta zborovodji Mojca Maver
Podbersič in Eduard Oraže
sklenila, da se bosta obiskala,
saj zbora povezuje veliko
skupnih zanimanj.
Izmenjava je na slovenskih
tleh potekala pod okriljem
Osnovne šole Šempas, kjer je
zborovodkinja
Mojca Maver
Podbersič
zaposlena kot
glasbena
pedagoginja. Za
sprejem gostov
je OŠ Šempas
pripravila pestro
dogajanje s
kulturnimi
aktivnostmi na
šoli, ki so
vključevale
dopoldanski
nastop s šolskim
zborom in
zborom JAMzi in
komemoracijo v
spomin žrtvam vseh treh vojn
pri spomeniku padlim
vaščanom v NOB, ki stoji pred
OŠ Šempas. Dogodek so
obiskali tudi predstavniki
Mestne občine Nova Gorica,
saj je pobratena z mestom
Celovec.
Zvečer sta v Coroninijevem
dvorcu v Šempetru pri Gorici
zbora pripravila skupen
K koncert, ki sta gapoimenovala po znanemšansonu Za dva groša
fantazije Frana Milčinskega
Ježka. Prav to ime je bilo tisto,
ki je na koncertu povezalo
zbora, saj sta oba na program
vključila po en njegov šanson.
Mladinski zbor Šempeter-
Vrtojba, ki deluje v
Kulturnem društvu Tojva a. d.
1200, se je predstavil z zdaj že
razpoznavno zanimivim
repertoarjem z veliko
privlačne glasbe iz slovenske
zborovske zakladnice; zapel je
pesem Narobe svet (Fran M.
Ježek), Pesem kostanjev iz
muzikala Veronika Deseniška
(L. Firšt) in Ne zdi se mi prav
(Anika Horvat) pa še Bizetovo
Habanero. Poleg tega solistki,
Rebeka Pregelj in Ana
Stergulc, pianist Blaž Pahor,
trobentač Matija Podbersič,
kitarist David Vinazza in
otroški zborček so poskrbeli
za dodatna glasbena
doživetja.
Večji del večernega koncerta
je bil namenjen Mladinskemu
zboru JAMzi (Kulturno
društvo Zmaj), ki ga vodi
Eduard Oraže, sicer tudi
ravnatelj Javne dvojezične
ljudske šole 24 v Celovcu. V
zboru pojejo dekleta stara
med 9. in 14. letom. Njihov
repertoar je izjemno širok,
vključuje pa tako slovenske
kot tudi tuje pesmi. Poleg
petja na nastope vključijo tudi
ritmične skladbe t. i. body
percussion, kar vzdušje
povsem razmiga. Vse pa je
nekako jazzovsko, blusovsko,
rapersko obarvano, kar mlade
spodbuja k petju, saj je blizu
današnjemu času, okusu in
ušesom. Tako smo slišali
Dekle je po vodo šla v
jazzovski priredbi in mnoge
druge slovenske ljudske v
povsem drugačni zvočni
podobi. Med temi je izstopala
stara koroška pripovedka Žalik
žene, ki so jo pripravili učenci
iz šole s pomočjo raperja
Murata.
Prijeten dogodek, kjer so se
otroci srečali s slovenskimi
vrstniki iz Avstrije, je seveda
spodbudil željo po nadaljnjih
srečanjih. Mladi se nadejajo
prihodnjih izmenjav in
druženj z novimi
prijatelji.
Metka Sulič
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. novembra, ob 13. uri
V Ljubljani smo uživali ob poslušanju različnih zvrsti metal glasbe
Eluveitie, Amaranthe in The Charm
The Fury na odru Kina Šiške
  torek, 31. oktobra 2017,
so na odru ljubljanske
dvorane Kino Šiška bo-
jevito nastopile tri skupine z ra-
zličnimi pristopi k metal glasbi
in težko je bilo napovedati, ka-
teri band se bo odrezal najbol-
je: Holandci The Charm The
Fury, Švedi Amaranthe ali Švi-
carji Eluveitie. Izjemni nagovo-
ri, animacija publike, nasmeja-
ni obrazi ter spevna, odlična
glasba so v Ljubljani stkali do-
godek, kakršnemu nismo bili
priča že dolgo časa.
V velikem pričakovanju zvezd
večera - Eluveitie smo se tokrat
potrudili in po mastni, odlični
pleskavici v lepinji pravočasno
prišli pod oder, kjer smo se pri-
družili že številni skupini me-
talcev, ki so že več časa ne-
strpno čakali začetek koncerta.
Brez niti minutke zamude smo
kmalu zaslišali intro h koncer-
tu The Charm The Fury, ki so
tokrat predstavili občinstvu
svojo drugo ploščo The Sick,
Dumb & Happy. Skupina iz
Amsterdama in še posebno ka-
rizmatična pevka Caroline We-
stendorp sta nas pozitivno pre-
senetili. Caroline je v sprem-
stvu odličnih kitar z veliko lah-
koto prešla iz petja s čistim, le-
pim glasom v dober “growl” in
s svojim agresivnim nastopom
prepričala prisotne. Ko so zai-
grali Seek and Destroy, pesem
skupine Metallica, se je občin-
stvo dokončno segrelo in že je
prišel čas za Carte Blanche,
skladbo, s katero so se Holan-
dci poslovili in zapustili oder.
Ob 19.35 se je začel nastop
V Amaranthe, ki so s pesmijo Ma-ximize z zadnje plošče Maxi-malism uvedli svoje izvajanje.
Že od vsega začetka smo vsi
začudeno gledali v basista Jo-
hana Andreassena, ki je igral,
sedeč na stolu. Pevec Nils Mo-
lin nam je razložil, da si je Jo-
han tisto popoldne med spre-
hodom po Ljubljani poškodo-
val gleženj. Na začetku svoje
performance so imeli Amaran-
the nekaj tehničnih težav in
črnolasa pevka Elize Ryd je s
težavo sledila ritmu glasbe. Po
odpravljenih problemih se je
koncert nadaljeval in med
skladbama Electroheart in Di-
gital Word so metalheads v na-
bito polni dvorani že popolno-
ma uživali. Ob glasbi Amaran-
the, neki vrsti “melodic metal-
core, pop metal ali dance me-
tal”, ki vsebuje primesi “electro
dance”, ni mogoče mirovati -
vsi so plesali! Elize se je popol-
noma izkazala, še posebno v
pesmi Amaranthine je njen
čudoviti glas prišel do izraza.
Med dueti z Nilsom, ob sprem-
ljavi tehnično brezhibnih gla-
sbenikov, je zvok njenega glasu
v prostor, med publiko, vnesel
pozitivne občutke in zagotovil
sproščeno uro zabave. Po pe-
smih Boomerang in Drop De-
ad Cynical se je nastop končal
s hitom The Nexus.
Prišel je čas za Eluveitie, najpo-
membnejšo skupino večera:
med uvodno glasbo Your Gau-
lish War se je devet izvrstnih
glasbenikov razporedilo po
odru. Začel se je koncert, med
katerim se igranje vsakega na-
stopajočega harmonično pre-
pleta z ostalimi kot v kolektiv-
nem romanu, v katerem je
zgodba vsakega izmed likov
pomembna. S pesmima King,
Nil in Omnos smo že bili v po-
polnoma drugem svetu. Z gla-
sovi violin, harfe, flavt in kitar
so nas nastopajoči s svojim folk
metal pospremi-
li v pravljične se-
verne pokrajine,
kjer se zabavajo
škratje in kralju-
jejo lepe vile.
Glasbeniki in
prelepe glasbe-
nice so na odru
nastopali suve-
reno in ponudili
pravo vizualno
poslastico ter
nekako še bolj
pokazali očitno
hierarhijo nasto-
pajočih bendov.
S skladbami z
zadnje plošče
Evocation II je
nova pevka Fa-
bienne Erni
predstavila vse
dobre lastnosti
čudovitega glasu. Uspešnico
The Call of the Mountains smo
skupaj glasno zapeli vsi prisot-
ni: občinstvo je bilo popolno-
ma v ekstazi in po vsaki pesmi
je nestrpno vzklikalo “We
want more”! - “Hočemo še”!
Pesem se je vrstila za pesmijo,
dokler ni prišla na vrsto prilju-
bljena Inis Mona in nastop Švi-
carjev se je končal.
Naši občutki? Odlični! Stop-
nja, do katere imajo Eluveitie
naštudiran nastop, je fenome-
nalna, utečenost, uigranost in
sproščenost benda so bile ne-
verjetne. Fabienne Erni je bila
izredna, njen glas ima nežnejše
odtenke od glasu nekdanje
“frontwoman” Anne Murphy.
Dolga kilometrina, ki jo imajo
švicarski folk metalci za sabo
in pa seveda izvrstna publika,
sta botrovali močnemu nasto-
pu. Eluveitie so velike zvezde
in imajo več kot dovolj glasbe-
nega znanja! Med valom kri-
kov in ploskanjem so Švicarji
zapustili oder in polno dvora-
no.
Vsi nastopajoči so se zelo do-
bro izkazali. Med publiko so
med celotnim večerom vele
neka pozitivna energija –
složnost, združitev v metalu.
Katja Ferletič
Mladinski zbor JAMzi iz Celovca
Aktualno 9. novembra 2017 15
Ljudje se ne dajo!
Bog loni in te var
  aka nedelja je bila v Rečan-
ski dolini, kot da bi se ne
znala odločiti, ali naj bo je-
senska ali poletna, nebo pa je za-
mujalo za oblaki. Tako da ni bilo
pravih barv. In niti tiste lepote, ki
je je v tem času v naših dolinah
na pretek. Sivina v pričakovanju
nečesa, sonca morda ali odhajan-
ja. In neka otožnost, ki se je potem
ves dan ne moreš otresti. Čeprav
je Rečanska dolina tudi v taki je-
seni lepa. Morda celo najlepša iz-
med beneških dolin. Ovita v
skrivnostno zeleno odejo v nežni
zibelki pod Kolovratom.
Bog loni in te var, don Federico,
je pisalo na belem platnu, ki so ga
verniki obesili na zvonik lješke
cerkve. Spodaj pisane zastavice,
godba in dolga vrsta avtomobilov.
Z vseh koncev Benečije smo prišli
k poslovilni maši župnika Federi-
ca Saracina, Furlana, ki je bil
enajst let dušni pastir v teh doli-
nah. Dolinah, ki jih je v past ujela
tišina odhajanja, a je v njih še ne-
skončno topline, da si ne moreš
kaj, da bi jih ne ljubil in vzljubil,
predvsem če si preprostega, od-
prtega srca, kot je don Federico.
Z možem sva tu, ker naju na to do-
lino veže veliko. Prirasla nama je
T k srcu. Ne samo zaradi lepote, am-pak predvsem zaradi ljudi. Rečan-ska dolina ima veliko srce in je
polna življenja. Upanja. Pesmi. In
si ne moreš kaj, da se ne bi vračal
v njeno toplo nedrje.
Župnika Federica Saracina bom
težko pozabila. Bilo je na začetku
poletja, vročega, sončnega poletja
pred dvema letoma. Komajda sem
prišla sem, v belo hišo med Brdi
in Benečijo, ko se je zdravje moje
mame hudo poslabšalo. Odšla je
nekega zgodnjega junijskega jutra.
V tistem času, ko je slutnja poletja
najlepša, v mesecu, ki mi je naj-
bolj pri srcu. Odločila sem se, da
bom mamino in očetovo žaro po-
ložila v to meni še skoraj tujo zem-
ljo v širokogrudni objem Korade.
Na pokopališču z razgledom na vi-
nograde. In me je bilo strah predv-
sem tega, da bova tistega dne z
bratom sama. Prezgodaj, premalo
sem se vživela v vas, ki šteje le ne-
kaj duš. Predaleč so bili moji pri-
jatelji iz Trsta, ki so sicer že prišli
na pogreb pri Sv. Ivanu. Pa se je
oglasila Margherita, Benečanka, ki
sem jo komajda spoznala. A sem
vendarle že začutila tisti dah člo-
veške topline, ki je ne premore
vsakdo. Naj mi ne bo nerodno, a
same me ne bodo pustili.
Ker se ne zavedam, kako po-
membno je, da imaš v takih
trenutkih nekoga ob sebi.
Margherita mi je obljubila,
da bodo prišli iz Rečanske
doline, da mi bodo zapeli
pri maši. In da bodo za po-
moč prosili lješkega župni-
ka. Nisem še vedela, da mu
je ime Federico Saracino. In
nisem verjela, da bo sploh
prišel. Trideset kilometrov
vožnje do male vasice na ro-
bu Brd, za tujca, ki ga še
poznal ni.
Don Federico pa je prišel z
zborom, kot bi sicer prišel
za vsakogar. Kot je prihajal
skozi vsa leta k ljudem, ki
jih je imel za svoje. Take
drobcene stvari znajo pre-
magati samoto, bolečino in
negotovost. On pa je vedel,
da je ravno v tem njegovo
poslanstvo. Tako z bratom nisva
bila sama in slovenska pesem je
zadonela mami v slovo. Kljub te-
mu da nas je bilo v cerkvi tako ma-
lo, je bilo lepo. Kljub temu da smo
se z nekaterimi, tudi z župnikom,
komaj spoznali.
Tokrat sva se midva z možem za-
peljala do Ljes, da bi mu podarila
pozdrav. V tej prenatrpani beneški
cerkvi, v tihem naročju Rečanske
doline, smo se zbrali, da bi prema-
gali njegovo in našo negotovost.
Don Federico odhaja, kljub temu
da se ni strinjal z odlokom o pre-
mestitvi in da so ji vaščani, ki so
že pred enajstimi leti zaradi bolez-
ni izgubili nadvse priljubljenega
dušnega pastirja, močno naspro-
tovali. Razbita družina... Da je
vsem hudo, pričajo solze, ki jih
ljudje med obredom ne skrivajo.
Tudi don Federico težko mašuje.
Včasih se mu glas zatrese, sklon-
jeno glavo pa skrije globoko v dla-
ni. Ploskanje faranov mu vrača
pogum, da si obriše solze in spet
niza besede blagoslova in slovesa.
Faranom zagotavlja, da za preme-
stitev ni prosil sam, da ji je naspro-
toval, da je tu njegov dom, ki bi
ga prostovoljno nikoli ne zapustil.
Med ljudmi. V krogu skupnosti, ki
je že postala velika družina. In bi
morala taka tudi ostati. Farani pri-
našajo v dar kruh in vino.
Kot del verskega obreda, pa
tudi v spomin na prastaro
slovansko navado, ki je za-
koreninjena v srcih. Kruh
in pšenica. Zahvalni dar.
Ker je don Federico živel z
ljudmi. Ker je znal po-
slušati in je imel, čeprav
Furlan, posluh za sloven-
sko kulturo in slovenski je-
zik. Vedno si ga srečeval na
prireditvah kulturnega
društva Rečan, v Topolo-
vem, pri Devetici, vsepov-
sod. Na začetku ni bilo lah-
ko, a skušal je razumeti lju-
di, doline, skušal je postati
del njih.
Maša se končuje, mnogo je
neizrečenih besed. Farani
počasi prihajajo k oltarju,
da bi se poslovili. Žene, ma-
tere, možje, otroci. Pri-
našajo darove. Drobce svo-
je doline. Slike, predvsem pa tudi
“kafetiero”, “mašinco” za kavo, da
jo bo don Federico imel na razpo-
lago tudi na novem domu, ko bo-
do prihajali verniki. Simbolika za
nekoga, čigar domača vrata so bila
vedno odprta vsem, ki so si želeli
besed in topline. Veliko ljudi se
zdaj boji zaprtih vrat in molka.
Predvsem starejši. Bo še kdo trkal
na vrata njihove samote in pri-
našal majcene besede in drobce
utehe?? Za doline, v katerih je sa-
mota vsakodnevni gost in kjer so
vasi daleč narazen in skoraj v ce-
loti zapuščene, pomeni nedeljska
maša veliko. Pomeni predvsem
občutek pripadnosti, varnosti. In
priložnost, da so ljudje skupaj, da
se srečujejo ob molitvi, da zapoje-
jo in da skupaj prijateljujejo. V do-
mačem, slovenskem jeziku. Dreka
bo odslej brez župnika, ena izmed
cerkva pa bo ostala ob nedeljah
zaprta. Težko, ko so ljudje, predv-
sem starejši, računali na ta po-
membni trenutek molitve in
druženja. V teh dolinah, kjer je bi-
la Cerkev od nekdaj tista, ki je ljudi
povezovala in obenem skozi sto-
letja ohranjala slovenski jezik in
kulturo. V teh dolinah, kjer je bil
doma kaplan Martin Čedermac.
Nekoliko me boli ta negotova pri-
hodnost, a na dnu srca vem, da
Rečanov tudi to ne bo strlo. V te-
lovadnici, v kateri se vsi zberemo
po poslovilni maši, so mize pre-
polne domačih dobrot, ki so jih
žene in dekleta pripravile za to pri-
ložnost. Skrb in ljubezen preveva-
ta iz vsega, kar je na bogato
obloženih mizah. Delo številnih
rok, ki še vedo, kako lepo je, ko
prijatelju ponudiš nekaj z do-
mačega ognjišča. Ko mu ponudiš
najboljše. Svoje delo in trud. Na-
mesto tega, kar ponujajo police
veleblagovnic. Moč Rečanske do-
line. Ljudi, ki se ne dajo. Še naprej
se bodo srečevali, kot pravi don
Federico. V svojih cerkvah, v svo-
jih vaseh, na prireditvah. Še na-
prej bo slišati slovensko petje in
vrata božjih hramov bodo ostala
odprta kot trajna vez z dragoceno
preteklostjo teh skromnih, v bre-
gove zaraščenih domov. In srčno
upam, da bo novi župnik, ki pri-
haja sem s karnijskih gora, znal ra-
zumeti to veliko, bogato, ranjeno
srce Benečije. Bog loni in te var,
don Federico. Bog loni in te var,
Rečanska dolina.
Suzi Pertot
Zelo uspešni rosno mladi jadralki
Giorgia in Sara do
državnega naslova
  osno mladi jadralki
Giorgia Sinigoi, članica
sesljanske Čupe, in Sa-
ra Zuppin, tekmovalka barko-
vljanske Sirene, se veselita
državnega naslova v
razredu 420. Nav-
dušujoča vest je bila
v središču naše špor-
tne kronike ob no-
vembrskih prazni-
kih. 17-letni dekleti,
letnik 2000, sta pre-
senetili vso konku-
renco, vključno z
najbolj izkušenimi
specialistkami te kla-
se, na članskem itali-
janskem prvenstvu v
kraju Talamone v To-
skani. Tam ju je v Ti-
renskem morju pričakal vi-
sok val, ki pa sta ga elegantno
obvladali. V vseh plovih sta
jadrali v ospredju, kljub temu
R da nista nastopali s svojo ja-drnico, pač pa z izposojeno.Njuno paradno plovilo, s ka-
terim bosta čez mesec dni
tekmovali na svetovnem
prvenstvu, je namreč že na
poti v Avstralijo.
Vedno nasmejani, samozave-
stni punci, ki pod vodstvom
trenerja Matije Ugrina veliko
trenirata, sta imeli že v prete-
klosti odmevne rezultate, s
tokratnim dosežkom pa sta
se najbrž dokončno uveljavili
na določeni ravni in z njim
opozorili nase vso italijansko
jadralno javnost. Kot mladin-
ki sta osvojili absolutno DP,
na katerem je bilo vseh 19
najboljših dvojcev iz tega ra-
zreda. Letos sta bili tudi so-
lidni 35. na odprtem evrop-
skem prven-
stvu v Atenah.
Naj povemo,
da 420 ni olim-
pijska klasa in
da tekmovalci
in tekmovalke
iz nje nato pra-
viloma presto-
pijo v olimpij-
ski razred 470.
Tako bo najbrž
tudi za par, ki
predstavlja lep
primer učinko-
vitega sodelo-
vanja med slovenskima klu-
boma Čupo in Sireno.
Z uspehom sta si Giorgia in
Sara tudi prislužili vpoklic v
člansko državno reprezen-
tanco, ki bo že prihodnji te-
den imela nekaj mednarod-
nih nastopov, nato pa bo, kot
rečeno, sodelovala na svetov-
nem prvenstvu. Zadnje dni
sta dekleti s svojim mentor-
jem trenirali v Pulju, zaradi
jadranja sta zelo zaposleni in
stalno na poti, kar pa jima ne
onemogoča uspešnosti v šoli.
Kje pa. Obe sta dijakinji
tržaškega liceja Franceta
Prešerna, Sinigoieva jezikov-
ne smeri, Zuppinova pa
znanstvene. Obe sta tudi
odličnjakinji, saj sta imeli v
prejšnjem šolskem letu na
primer srednjo oceno krepko
čez 8, tako da sta bili prejšnji
teden tudi prejemnici nagra-
de Šport in šola. V prostem
času pa utegneta gojiti še
učenje tujih jezikov, smo pre-
brali v utemeljitvi prestižne-
ga priznanja ZSŠDI in za-
družnih bank.
HC
S 6. strani
Sveže o naši prihodnosti
  kratka, za katalonske avto-
nomiste je negativna točka
preobrata bila obglavitev go-
spodarskega in političnega vrha.
Narod kot politični subjekt, ki pre-
sega samo raven jezika, moramo
razumeti tudi v naših razmerah,
razmerah narodne manjšine. Na-
rodna skupnost, ki ne želi postati
jezikovni rezervat, mora skrbeti za
svoje zaledje. Vse to se oblikuje
skozi politiko v širšem in ožjem
smislu. Prav politika je namreč po-
dročje odločanja oziroma sodelo-
vanja pri odločanju. Poglejmo
konkretneje v nekaj primerih. Ta-
ko je potrebno razumeti pomen in
pomembnost zastopstva v izvolje-
nih telesih. In to na vseh ravneh.
In v tem kontekstu je, da naštejem
samo še en primer, pomembna
možnost upravljanja teritorija, na
S katerem živi slovenska skupnost vItaliji. Ob soočenju z institucional-nimi predstavniki italijanske obla-
sti bi morali imeti to vedno v mi-
slih. Na te postavke bi se morala
opirati tudi slovenska država, ko
se z italijanskimi sogovorniki po-
govarja o naši narodni skupnosti.
Gre za ustvarjanje zaledja, ki je
osnova za delovanje in razcvet
skupnosti.
Tudi Lojze Bratuž, ki se ga danes
tukaj spominjamo, je namreč imel
v mislih narod, ko je skrbel za slo-
venski jezik in slovensko pesem.
Imel je v mislih skupnost, narodo-
vo živo telo. Tisto skupnost, ki je
pred 80 leti množično izza zidu na
pokopališče metala rože za gobav-
ca.
Njemu v zahvalo in v dokaz svoje
življenjskosti.