published and dislribu-ed under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post office of Calnmet.Mich, By order of the President, A.S-Barleam,Postumste 0. SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS! An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising rnediurti. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. CALUMET, MICHIGAN, OKTOBER 17 1919. Štev. 30 Indžistrijalna konferenca na delu. jk jeklarskih delavcev poteka, kakor vsaki drugi eČji štraik. Vojaške oblasti v Gary, Ind. so baje zasledile Izdelovalce bomb, poslane po pošti raznim državnikom zadnje poletje. Gompers bolan. Wilsono zdravje se obrača na bolje. lndustnJalna konferenca, k ~ _• Kodanj, 12. okt. — Brzojavka iz Berlina poroča, da se je v Libavi izkrcalo iz angleških vojnih ladij 50,000 £ Letov, ki bodo od strani napadle j čete polkovnika Avalov Bermondta. Berlin, 14. okt., — Na pritisk zaveznikov, ki so posl«li ostro noto v Berlin z zahtevo, da se nemudoma odpokliče general Von der Goltz ob enem z grožnjo, da bodo uporabili nasilna sredstva, ako se ne ugodi njihovi zahtevi, je general se odppvedaljpoveljniš-tvu baltiških čet/in sploh izstopi iz nemške armade. vojno z obljubo, da ji bo pomaga-ai in stala ob strani na mirovni ko« ferendo Oni ki so zate, da se odstopi kontrola Shantunga Japonski, navajajo za razlog to, da je J aponska ponovno obljubila, da bo vrnila Shantung Kitajski. Ali kadarkoli je dala to obljubo, je pa pozabila povedati čas, kedaj Ja se bi to zgodilo. Kaj da bo Japonska storila, se izprevidi iz njenega 2o letnega delovanja. Japonska je v tem Času prelomjla syoje številne objube glede Kitajske in Koreje, kršila je postavo ‘‘odprtih vrat” ali prostih luk. Razdirala je tuji promet v Koreji in na Kitajskem, z eno besedo, delovala je V' Imo na to, da dobi kontrolo nad prebivalstvom in ozemljem Kitajske, tvjikor je delala v preteklosti, tako bo delala v prihod-sti, glede Shantunga. Japonska je jiolna nemških idej in vojska je njena industrija. , Neizmerno možko silo Ki taja bo rabila za c, voj e vanj a tujega ozemlja, ravno tako kot ste Nemčija in Avstrija rabili 26 miljonov Slovanov za isvojevalne namene. Japonska že sedaj napreduje v Sibiriji in ko «po imela Sibirijo in Kitajsko pod svojo kontrolo bo ogrožala že tudi Evropo. Najbolj bo pa v nevarnosti naša lastna dežela in ako ne vzdraujetno v Pacifiku močne in ’lohro oborožene mornarice, bodo Združene Države morale kakor j Brancija v novi veliki vojni I reševati in ščititi civilizacijo. Velik ahgleški transportni parnik se potopil- 2000 mož baje utonilo. Arhangelsk, 11. okt. — Iz Relsingforsa brzojavijajo, da se je potopil angleški transportni parnik blizo ' norveškega obrežja. Dvatisoč mož je izgubilo življenje • London, 12. okt. — Admirali-teta še nima potrdila vesti, da se je potopil neznani b ritiški parnik z ,2000 možmi blizo norveškega obrežja. Ako je vest resnična, tedaj je utonil transportni parnik, ki se je vračal iz Arhangelskaiz britišknni vojaškimi četami, kate-re so bile v boju z boljševiki v severni Rusiji. Britiške čete so pred nekaj dnevi zapustile Arhangelsk in v tem času je parnik res lahko dospel do mesta, kjer se je po poročilu iz llelsingforsa' pri-pestila katastrofa. Bolševikom v Rusij pirede huda. Zapovedali so vežban-je v orožju po celi deželi. Helsingfors, 14 okt. — lz rus-skih virov je dospela sem vest, da je sovjetska vlada izdala ukaz na celo rusko prebivalstvo, da se začne takoj vaditi za vojaško službo. Vsi kmetje morajo ves svoj prosti čas porabiti za vežbanje. Omsk, 14. okt. — Ruska bol-ševiška brzojavka trdi, da položaj Senator Lodge vidi v Japun ski sovražnico Amerike, ki bo tudi ogrožala varnost celega sveta. Washington, 14. okt. Danes je senator Lodge govoril v zbornici v prilog spremembe v mirovni pogodbi, da se bivše nemške pravice v Shantunga vrnejo Kitajski namesto da se odstopijo Japonski. Senator je dejal, da Japonska ustanavlja veliko cesarstvo na Daljnjem Vzhodu, ki bo nevarnost za Ameriko in bo ogrožalo varnost celega sveta. Stanovitno da Japonsko dobiva kontrolo nad Kitajsko in ob priličnem času bo rabila neizmerno kitajsko možko silo proti Ameriki in Evropi. Nemogoče je vedeti, je dajal senator, kako more k tari vesten Amerikanec privoliti v tako pogodbo, ki bi razširil« oblast takega naroda Kot je Japonski čez Kitaj, sko posebno ker je Amerika s pre-inislekom potegnila Kitajsko v Zračni polet preko ameriške celine je dovršeno dejanje. Pet avijatikov žrtvovalo življenje za napredek zrakoplovstva. Mineola, N. Y. — Tukaj se je dvignilo v zrak sedem in štirideset letal, da se skušajo letalci med sabo, kdo J7releti prvi daljavo 5,400, milj prek ameriškega kontinenta. Takoj prvi dan se je dogodilo osem nezgod in trije letalci so bili ubiti. Nekteri letalci so mli prisiljeni spustiti se na tla, ker so imeli sitnosti s strojem. San Francisco, Cal. — Tukaj se je dvignilo v zrak š estnajst letalcev,Jda prelete proti Mineoli 2,700 milj, in ravno tako daljavo na povratku proti San Franciscu. Ta polet je vzbudil v vseh ljudskih krogih veliko- zanimanje in ljudstvo je pozdravljalo letalce, ko sò se dvigali drug za drugim v zrak, da izvrše nevarni polet, na katerem preži sto nevarnosti na predrznega letalca. Usta mučenikov za napredek avijatike se je pomnožila za pet imen. V veliki zračni tekmi od New lorka do San Francisca je pet letalcev izgubilo življenje. Mrtvi so: Major II. D, Crissy in saržent Virsil Thomas, padla z letalom v Sait Lake Cityu, Utah in bila sta na mestu mrtva; saržent W ii; Nevitt in polkovnik G.Brandt padla pri Deposita, N. I7.; la j t «ant E. V . Wales, ki jo letel proti zapadu, se je zaletel v vrh snežni ka na Rocky Mountain, pri Chey en n u, Wyo, v snežnem ; vihar ju. Lajtriant B. W. Maynard, protestai) tovski pastor, ki je prvi preletel kontinent in dospel v San Francisco, je je izvršil polet v 24. urah in petih minutah; v tem času je preletel 2626 milj. Major Carl Spats je zmagovalec v tekmi od zapada proti vzhodu. Chicago, 14. okt. — Lajtnant B. W. Maynard ki je prvi dovršil polet čez ameriško celino iz vzhodna na zapad,je danes nas-stopll povrateb iz San Francisca v Mineolo, N. Y. V zrak se je spustil ob 1:22 popoldne. Od 63 avijatikov, ki so jiodvzeli fanskontinentalni polet, jili je do danes samo 13 dovršilo svojo pot. Osem jili je prišlo v San F lanciano, pet pa v Mineolo, N. I7. Drugi so večinoma zaostali radi nepnlik s stroji, kakor tudi radi vremena. Tri velesile so dosedaj odobrile mirovno pogodbo. London, 10, okt. — Kralj Juri je danes podpisal mirovno pogodbo z Nemčijo, potem ko je bila odobrena od spodnje in zgornje zbornice. Historična listina je bila takoj od odposlana v Bariz. Italijanski kralj je tudi že zadnji teden podpisi pogodbo, francoski predsednik Poincare pa je to storil ta teden, tako da je pogodba sedaj, ko je potrjena od treh velevlasti postala pravomoćna. Združene Države bodo poslale ta teden vojaštvo v Sle-zijo. Washington, 14, okt.— Vojn' tajnik Baker je danes objavil, da bodo še ta teden odpotovale v Evropo vojaške čete, ki bodo del zavezniških čet, ki imajo zasesti Šleuzijo,ako vrhovni svet v Parizu tako določi. Mr. Baker ni mogel podati natančno število ameriških vojakov odmenjenih za to policijsko službo, menil pa je, da bo 5000 Aine-rikancev zadostovalo, da izvršijo svoj delež varnostne shižbe, ko se bo vršil plebiscit v oni deželi. Ruske čete so začele prodirati proti Petrogradu. Veliko število bolševikov zajetih. London, 13.okt.—Iz Libavo se poroča Daily Mailu, da je zajetje Jamburga začetek napredovanja ruskih armad proti Petrogradu pod poveljiiištvom generala Jnde-niča. General, Glazenapp je poveljeval ruskim čatam. ko so zavzele Jamburg, po poročilih so zajeli 2 popolna bolševiska regim- enta, 2,000 drugih sovjetokih čet m celi štab desdte bolševiške divizije. Po zadnjih poročilih se Leti še vedno zdržujejo v zhodneiu delu Rige. Btetsin, 13. okt.—Nemška via*, da je prejela iz Londona brzojavko, da se morajo vse nemške ladije v baltiškem morju odpoklicati in da one, ki se nahajajo v pri s ta n išš ih ne smejo zapustiti Inke. Brzojavka se glasi: Radi napada na Rigo, se vsem nemškim ladij a m v baltiškem morju odvzame dovoljenje proste vožnje" Vsi parniki v Baltiku se morajo odpoklicati in nobeni drugi ladi-ji se ne sme dovoliti odpluti na morje, dokler je ta prepoved v veljavi. Ladi je, ktere bodo najde-ne v Baltiškem morju, bodo -ow. 1 •’ 9- cete od zaveznikov. Stettinsfci list Abendpost pravi v nekem drugem članku, da so zavezniki u peljali na-novo “malo blokado’^ Nemčije. Reško vprašanje zopet na dnevnem redu. Pustolovec D’Annunzio odbran za smrt. Pariz, 14. okt.—Pariški list Petit Parisian trdi, da zvedel je iz zanesljivega vira, da je Italija pristala v to, da postane Reka samostojno mesto, dočim bo reško pristanišče pod upravo’ Lige Narodov. Italija pa ob enem zahteva, da pripada njej vse ozemlje med Reko in Istrijo ozir. Trstom zato, da ne bi bila Reka obdana okoli in okoli od jugoslovanskega teritorija. Rim, 14. okt.—Zunanji minister Tittoni, ki se je včeraj podal v Pariz na mirovno konferenco je izrazil upanje, da bo njegov novi predlog glede razpoložen ja Reke sprejet od zaveznikov z zadovoljnostjo, ker se skoro popolnoma strinja z predlogom predsednika Wilsona. Ed-ina razlika je v tem,, da Tittoni zahteva, da se okraj Voloska, ki leži med Reko in Trstom priklopi Italiji tako da bo samostojna državica Reka mejila neposredno na na razširjeno, italijansko kraljestvo. Reka, 12. okt. — D’ Annunzio je v petek obelodanil apel na Rivate za jiotnoć. V apelu pravi, da sta “ oba ljudstva, ltalijansKo in hrvaško, postala žrtev zunanjih, mednarodnih židovskih bankir jev ki bi radi kontrolirali Reko v svojem interesu in na škodo Hrvatov in Italijanov”. Dalje pravi d’ Annunzio, da je Itali ja “pripravljena dati Jugoslovanom veliko bolj liberalne koncesije na Reki, kot pa židovsko -bankirska liga narodov. ?» Ne “Upam” ampak “Znam. Mnogo je zdravil, kf jih boliuk zavžije z besedami “Upam, da mi bo pomagalo”. Todače topite na slabem teku, zabasa «asti, glavobo 1 u, nervoznosti ali na drugih ne prilikah, ki so posledice želodčnih neredov, in ako kupite ^Trinerjev-s Amerikanski Elixir Grenkega Vina, potom somozaveätno lahko rečete. “Znam, da mi bo pomagalo.” Vzemtie slučaj Mr. Alberta Havrda, R* 2, Yoakum, Texas-Bolaii je bil 22 tedpov, dvomili so, če bo živel. ’ Toda Trinerjev Amerikanski Elixir Grenkega Vina ga je zopet spravil na noge, kakor nam je sporočil 24. sept.— Vnetje v grlu je zelo v navadi v jeseni. Kakor hitro čutite težave pri požiranju, grgrajte Trinerjev Antiputrin, zmešan z mlačuo vodo. Čudili se boste vspehom. Ta kakor tudi druga Trinerjev?. zdravila boste dobili pri vašem lekarnarju,—Jos. Triner Company, 1333—43 So. Ashland Aves Chicago, ill. Vesti iz Domovin e-. Imenovanja. S kralj, ukazom od 30. julija t. 1. bo imenovani pri odsedku za prehrano v Ljubljani: okrajni glavar dr. Bogomil Senekovič direktorjem 8. razreda, vladni koncipiat Stanko Novak pisarjem 1. razreda m vladni kaucelist Hrane Urie pisarjem' III. ra reda. Pogreb francoskega oficirja v Ljubljani. Dne 4. avg. je v svojem stanovanju nenadoma obolel poročnik francoskega pešpolka Georges Devalion in drugi dan v bolnišnici umrl. Vojaški pogreb je bil nad vse sijajen. Udeležili so se ga vsi člani tujšnih vojaških enteuili misij, zastopnik dravske divizije, vsi francoski v Ljubljani se nagajajoči vojaki, zastopstva naših oblasti in mogo ljubljanskega občinstva. Bred krsto, ki je bila okrašena s šopkom, francosko trobojnico, in redom pokojnega je korakala naša vojaška godba in en voj- 26. pešpolka. Ob šest v preznem gala vozu je spremljala svojega mrtvega predstojnika v polni meri opremi častna straža francoskih vojakov, ki so dospeli iz Zagreba z deputacijo tamošnjega franceskega vojaštva- Sprevod, ki ga je vodil niornariški superior g- Kokalj je zaključil zopet oddelek našega vojaštva. Bred cerkvijo se je častna straža prezentirala, naše vojaštvo je oddale zadnji pozdrav in naša godba je zaigrala marzeljezo. V slovenskem jeziku je nato g.superior g. Kokalj podal kratek životopis pokojnika in ocenil njegove vojaške vrline, v imenu tovarišev pokojnikovih pa 8e ]e od njega v francoskem gov oru pa8lovil načelnik francoske deputacije iz Zagreba. Naj v miru počiva v naši sveti zemlji. Senzacijonelua afera na Vrhniki. Kakor že poročauo, sta bila dne 6. avgusta aretirana na Vrhniki ondotni občinski tajnik »Seliškar ter župan Tršar in še dve drugi osebi in sicer na izredni ukaz vlade. Stvar je v zvezi s 3 vojaškimi blagajnami, v katerih je bilo par milijonov denarja in katero je ob razpadu Avstrije rekvirirala ondotna Narodna saražr. Te blagajne niso prišle v vladno posest, marveč so obtičale pri gori omenjenih gospodih, ki so postali mi tak enostaven način milijonarji ! Zadeva je iz mnogih razlogov zelo interesantna in bo zbudila še veliko hrupa. Našli so imeniten način. da postanejo brez posebnih težav milijonarji. Sreča pa jim m bila do konca- Bravijo nadalje, da je sploh na Vrhniki.med takozvanimi “boljšimi in niteiigentnimi” krogi dosti takih, ki imajo po 6do 8 konj, ne da bi živ krst vedel odkod in od-koga so jih dobili. Dodati moramo še, da se je rav. nona Vrhniki odvzelo meseca januarja županovi oblasti bolniško blagajno, ker jo je prav po domače upravljal. Véseli nas, da se je pravočasno rešilo to ustanovo, Če-tudi se sedaj straši z rezolucijami, ki so proti temu, da bi prešle bolniške blagajne v delavske roke. O tej‘sodobui” aferi se bo najbrže še veliko pisalo. Milijoni so pač milijoni! Naši ujetniki na Francoskem. Na Franboskem se nahaja še približno 400C bivših avstro- ogr-skih ujetnikov jugoslovanske na-rodnosti, ki so bili še maja meseca t. 1. zbrani pri Marselj u in pri Lionu, da jih odpošlje v domovino. Vsled velike krize v taansportnih sredstvih ki je tudi na Francoskem zelo občutljiva, žalibog ni bilo do sedaj mogoče te reveže odpraviti, akoravno sta naše poslanstvo in naša vojaška/ misija v Barizu storila že vse.mo j naši ljud je dneva, ko bodo mogi1 (zapustiti ujetnrška taborišča. Tudi v drugim oziru 'so piihajale neuscdne vesti o njihovem položaju. Naša delegacija na mirovni konferenci je zato sklenila odposlati nekaj svoj ih članov v ta taborišča, da se na licu mest« obvestijo o U m oš n j ih razmerah. Poročilo te misije žalibog ni bilo povsem zadovoljivo. Francoske vojne oblasti ‘postopajo z našimi ljudmi še vedno kakor z nevarnimi vojnimi ujetniki in jiii kot take najstrožje stražijo. Hrana je slaba a mrčesa mnogo. Posebno se pritožujejo, da dobivajo le redko-kaj pisma iz domovine in da se jim ne dovoljuje nikako svobodno gibanj. In vendar so ti ljudje, Kakor se je naša misi ja prepričala, po ogromni večini navdušeni Jugoslovani, ki so z velikim za dovolj8tvoi» sprejemali informaci jeo preobratu v domovini. Le kakih 200 pristašev hrvaške seljačke stranke se noče ločiti od ostalih avstroj- ogrskih ujetnikov temveč zahteva, da jih Kot take pošlje nazaj. Oni ne verujejo, da ni več monarhije, dokler se o tem sami ne prepričajo. Na podlag; tega poročila se je uaša delegacija brzojavno obrnila v London, kjer se ravno te dni bavi neka konferenca z vprašanjem začasne razdelitve razpoložljivib ladij. Upanje je torej, da, da se tudi ti nesrečniki v kratkem vrne-je v osvobojeno domovino. vselej. Protestiramo kar najener-gičnejše proti importaeiji tujerodnih elementov na vodilna mesta v Sloveniji, ker ne občutimo niti potrebe, niti veselja odreči se kulturni polnoletnosti. Imamo dovolj lastnih veščih :n vestnih zdravnikov avstrijsko slovenskega poklojenja, zato občutimo pojav g. Rubinsteina kot za ušnico s strani vojaških oblasti. V času, ko so nam hermetično zaprte meje za znanstvena dela zapadne Evrope, je inozemska knjiga postala pri nas že bela vrana, ko sveta, kakor da bi živel: v kaki samoti odrezani od vsega kulturne' ga sveta, kakor da bi živeli v kaki Bantu-državi, se odločnejše zavarujemo proti importu kulturnih potenc iz bližnega orijenta. Poznamo njih kulturno vrednost predobro še izza časa, ko smo tlačanili Avstro Ogrski, poznamo njihov poguben vpliv na celotni vojaško-zdravniški Btan in vemo tudi, da, kjer se je enkrat naselil Rubinstein, ne traja dolgo da se pojavi še Olivengruen, Larfunkelsteim Zwirngeist in Afterduft. Zahtevamo, da setvpošteva v prvi vrsti našesljudi Z veseljem bi pozdravi t Iz nemško-avstrijskega ujetništva. Pred pardnev smo po dolgem trinajstdnevnem maršu dospeli preko Celio - Slovaške v domovino. Dne 27. julija nam je bila sreča mila, da smo mogli pobegniti iz prokletega, z žico prepraženega taborišča v Marcbtenku. Tihi mrak je ležal nad zemljo, ko smo se poslavljali od svojih prijateljev. Tiho kakor maček smo plezali skozi žične ovire in dospeli do kraja, kjer smo bili varni pred sovražnimi strojnicami. Zdelo se nam je, kakor da bi se bili nanovo rodili, ko smo zapustili žalostno sužnost. Po kratkem počitku, lačni in napol nagi smo se napotili na težko potovan je proti bratom čelio-Slovakom. Potovali sino pet noči. Naša hrano sojbile borovnice in zeleno sadje. Prenočevali smo v gozdu. Mokri in obnemogli smo si. bili nekega večera zakurili sredi gozda. Ali časa ni bilo, da bi nas ne bili nemški orožniki zavohal', da smo inorali spustiti v beg. Orožniki so streljali, pa hvala Bogu nobenega zadeli, tako da smo jim /srečno ubežali čez i vsakega srbskega ali hrvaškega zdravnika naše krvi, nikakor ne bomo mirno prenašali, da hi zasedali vodilna mesta v naši de želi ljudje one vrste, ki korumpira, kjerkoli se pojavi, vse javno in zasebno življenje. Vtisi o Sloveniji. V belgrajski “Tribuni’ mejo.Bratje öehi nas so lepo spre. opisal eden udeležencev srbskega maturantskega obiska v Sloveni] svoje vtise s poti. Med drugim pravi: “Že na postaji Metlika smo bili globoko ganjeni nad ogromno in iskremo ljubeznijo Slovencev nasproti nam. Ko so zaorili gromki klici in je zaplam telo nepopisno liajvdušenje, smo občutili morda na j radostne je trenutke v svojem življenju. To sladko oduševljenje nas je spremljalo ves čas našega potovanja po Sloveni ji, a svoj vrhunec je doseglo v Ljubljani. Vse dni, smo jih prebili v Ljubljani smo bili predmet najmanjših skupinah, smo bili prisrčno pozdravljeni Ti momenti našega bivanja v Ljubljani in Sloveniji nain ostanejo kakor najmočnejši in večno sveži in prijetni spomin iz našega dijaškega, a morda tudi celega življenja.” Železniki, zbudite se! Po vsej Sloveniji se pričenja novo žlvljerje. le v Železnikih žal ni opaziti izpremombe na boljše. Še vedno se mnogo vodne sile odteka brez koristi za naš trg, jeli in nam dobro postregli ne pa tako Jugoslovani v Mariboru. Ko smo se v taborišču poslavljali od svojih prijateljev. so nas ti pro sili, naj skušamo zbuditi vlado in in vojaško poveljstvo, da pomaga našim slovenskim fantom iz suženjstva, ki ostanejo sicer na pokopališču, kjer počiva že nad 30,000 Rusov in Italijanov pomrlih vsled lakote in bolezni. V skladišču je Še nad tisoč rakev, ki čakajo naših slovenskih fantov ako ne pride kmalu rešitev. — Pozdravljamo vse znance in znanke in naš domači celjski pp. Do veselega svidenja! Martin Remih iz Gorice pri Rajheuburgu, Drago Modere iz Vidma pri Krškem Alojzij Dolenec iz Gaberja pri Celju, Franc Kozinc iz Sevnice ob biavi. Sedanji naslov; M. Kernih voj. bolnica I. baraka 9-d, Maribor medtem ko si mnogo družinskih goče korake. Lahko si je misliti, s kako ne potrpežljivostjo pričakujejo ti Rubinstein. Zgodilo se je nekaj, česar nismo resno pričakovali. Prišel je v Ljubljano sanitetni podpolkovnik Rubinstein z nalogo, da prevzame vodstvo garnijske bolnice. Nimamo ničesar proti osebi g. san. podpolkovnika, a njegovo ime vsebuje program in ta program zavračamo kratkomalo enkrat za očetov mora iskati v svetu kruha. —Demokratizem mora biti temelj države, tega naj se zavedajo pohlevni Železnikarji ter naj'čimprej iztrgajo iz švabskih rok že skoro nad 20 let zapuščeno fužine “Gewerkschaft,’ Jesenovec, ki bi bila zelo pripravna za uporabo tovarne za užigalice ali kaj sličnega. Ljudstvo bi pri tem imelo zaslužek, kraj bi se pa gospodarsko povzdignil. V trgu samem stoji sicer par žag, ki so la3t raznih Fužinarjev, — električni tok pa se mora dobivat iz Češnjice ker se fušinarjein elektarna t Železnic ne izplačala,f Zbudite se mlajši možje v Železnikih in pomedite z nasilneži — proč z na-zadnjaštvem ! Ukrenite vse po-trebilo, da se Švab Eger za vodne sile razlasti in prične naj se novo življenje, ki bode omogočalo obstanek tudi nižjim slojem. Ako se sedaj v pravem času ne bodete ganili, pozneje bode pre pozno in spali bodete nadalje. —Pomislita Železnikarji, daje v Železnikih veliko bogastvo in velika revščina, a da ste take razmere ustvarili vi sami.— Zdramite se vsaj zdaj! Saj je vendar sramotno, da od fužine v spodnjih Železnikih in kruha, pri fužini v gornjih Želez-kruha, pri fužini v gornjih Železnikih ima pa samo par ljudi zaslužek. Torej ua noge! Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. p0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran-ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri. silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda VSe bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdraMja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izha ja u. Jodca Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki 8o vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in sto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva’ zdravila se dobijo od danes naprej ed.no le po ekarnakin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev labretonj preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij ,z narodi drugih Irgovce zdravili in leka> se geor želi kupiti. Trinci jeva zdravila TRINERJEV prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev rajgiji putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. I INI M FNT vrsten pii izpalmenju, pretegnjenju,oteklinah itd., in pri drgnjenj« lvInllTlCrll I kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla» ust, ran, prisadov itd. Dobi S6 po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Pan.m 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo JOSEPH TRINER, izdelovalec I 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM] IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211*7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, MioH. Š| ve 3« n a R oc 8k se lo ce B kc \ št Čl de m v re, k ali Vojvoda. Povest. Spisal Hodgoričan. Čez del] čaša se duri polagoma od pro. . Starica poskoči. Srce ji je trepat-' !o veselja, zakaj mislila je, da se vrača sin. Upala je, da sede k njej in ji reče: Mamica, pripravljen sem izpolniti vaše želje. Bo rokah jo je že ščegetalo, krčile so se ji in sklepale na presrcen objem. Toda, oj, prevare! V hišo stop' njen ljubi mož, sivolas starček, ki ježe težio« kriveiical pod težo let, ki je že hropel težko, kakor bi ga že božja dekla tiščala s svojo koščeno pestjo- “Ti si, ti? Ti? Samo ti?” začudi se starica prevarjena. “I, kdo pak? Kdo naj bi še ho. dii k tebi?” pošali se starec precej živahno. Ko. pa vidi solzno svojo ženo, mi- ne ga še to veselje. “E j,e,j« Maruška, zopet si se jokala! Kaj ti je? Ali se bojiš tako zelo smrti? Ali se ti toži po mladih letih? £j, da, bilo je veselo, bilo je lepol Zastonj je vsaka solza! Ti časi se nama ne vrnejo.” “Uh, nisem tako brozumna, da bi bila jokala iz strahu pred smrtjo ali po ljubi mladosti!” “Zakaj pak? Saj mi menda nećeš tajiti, zakaj si jokala?” In starec se vsede k stari ženi. kakor sta £e sedela tolikokrat ob žalostnih in veselih dnevih. Iznova poli jo starico solze, globoko vzdihne in počasi pripoved-uje svojemu možu razgovor s sinom. Kakor se temno oblaki po solnčnem zahodu, tako se je temnil in gubančil starčku čimdalje bolj veli obraz, ko je pripovedovala starka. In njemu samemu kaneta iz oči j dve debeli solzi in se razbijeta ob suhi, koščeni roki. “Bog naju izkuša. Veliko sem si že prizadejal', veliko mn prigovarjal, toda ne sluša ' Izgovarja se, da se je zaobljubil ostati v ved-nem devištvu. Kaj vem, kaj je prav ?” “Eli, veš, ako bi bil on prebrisan, kakor so drugi, naj bi ostal, kakor bi hotel, toda saj vidiš, kako je trd in okoren. Kaj bo počel, ko napi ne bode? Kdo bo skrbel zanj, ako ne bo imel žene? Ves, kadar imajo bratje in sestre svoje menijo se ma io za svoje brate. Zato bi rada videia, da bi se oženil, da bi se mu ne godilo preslabo, sicer gorje mu'” Stara dva še dalje premišljueta in ogibljeta, kako bi vpregla sina v zakonski jarem. Nista imela sicer one strasti, katera sili mnoge prigaujati k ženitovanjskim zmenkom in v zakonski stan, hotela sta sinu le dobro. “Sam živel, sam umrl”, je bil sklenil Gregor in je zaradi tega bežal pred materjo kakor pred hu— do izkušnjavo, ker se je bal, da bi K" mati naposled vendar pregov. orila. Na videz je bil trdosrčen-toda srce je imel kakor vosek, kakega dregneteš, kakor hočeš. ovojih, vzorom se ni hotel izneveri in zaradi tega je bežal pred skušnjavo. Bežal je preči iziuišnjavo—jun-"SKo smemo reči, ker je bila izkušava v osebi lastne matare jako k«da—, toda vojvoda Gregor Sr-aka je bil že v mrežah, v katere je ^ zašel, da sam ni vedel kdaj. "Jaz ostanem sam, sveto bom živ«l, po božjih potih hodil in si ! pobega služil”, ponavljal si je ve-; dkrat; tam v prsih pa ni krotil j žll'aja, ki je hotel požreti trdno zopern-a. Zakaj tudi? Prešla je brez nasledkov za njo, le on se je spominja živo, ko jo je tako strahoma zdravil. In predno se.zave, kje in kam je namenjen, nasloni se pri Mrakovi hiši na plot, zakaj na pragu je sedela Katrica s svojo materjo. Pripovedovala je ozefraveli materi« kako je romala na «Strmo goro. Pripovedovala je, kako. je skrbe za njo vojvoda, ko jo je bila na padla bolezen, in mati je bila za radi tega hvaležna vojvobi. “Gregor, bliže ! Bliže!” veli mu mati vesela, ko ga uzre.” Ne vem, kako bi se ti zahvalila, ker si toli skrbel za Katrico.”, “Eh, kaj to! Malenkosti Obolela je bila nekoliko, in nu!—Zakaj bi s' drug drugemu ne pomaga li?” “Pravi, da bi šla zopet rada na božjo pot, tako ji je bilo všeč.” “Bes?—Lejte, jaz sem pa mislil, da je ne bo več spraviti na pot, ker se ji je bila že precej prvič namerila bolezen. Kadar in kamor bo hotela, povejte, pa se vzdignemo.” Živahno se je razvijal nedolžni razgovor, in vojvoda se je zamudil dokaj časa. nič zlega slineč« pri Mrakovih, Zadovoljen je bil« ker je videl Katrico, naj je brnela vsled tega vzbujena in spočita struna še bolj- saj ni vedel, zakaj brni, saj je ni razumel. Sam se še ni zavedel tega, kar E j °^Jubo- Krene na vas. V ušesih mn Zv«ni srebrnočisti glasek Mrakove, Matrice, pred očmi mu plava vsa "lena postava in spominja se sa-1110 onih čudnih trenutkov, katere preživel blizu nje in zaradi n je “a zadnjem roman- Vsesemu je zdelo taks lepo; Ni ona bolezen, ki je bila silov-lto napadla Katrico zdela se mu n je bilo že drugim očito, zlasti ženskam, katere so bile ž njim, na Strmi gori. Bazne m lsli jim niso dale miru, raztrobile so brž. po vasi, da vojvoda ni več pobožen mož. Pravijo, da je ni tako neumno reči, da bi je ljudi ne verje-li. Vse Dobje se je posmehovalo, nekateri bolj, drugi manj, in oni, kateri niso bili vojvodovi prijatelji, so vpili: “Kaj vam nismo pravili, da je babji Gregor? Sedaj vidite, zakaj je hodil po božjih poih.”' Dobro ime voj vodovo je bilo v naglici oskrunjeno. Ko je šel vojvoda naposled še celo k Mrakovim, bilo je ženskim voda na n jihov malin. Hudovale so se in vpile: •‘Lejte ga, lejte! Še tukaj nas pohujšuje! Ü, sramuje .. naj se svetohlinec! Kako smo se varale, oh, kako!” In brž so se zbrale, kar je bilo najostrejših, pri liudinovi. Jeri. Vzdihovale so, da se Bogu smili, in obdelovale vojvodo. “Ta Mrakova punica ue bode hodila več z nami po božjih potih”, jezila se je Kržička« “O ne, ne! Saj se bo vojvoda pogubil, ako bo hodila še dolgo z nami”, pravi Korinjka. “Veste, dandanes se človek ne more na nikogar zanesti. Ta Gregor! Vedno je bi! pol svetnika. Nobena reč ga ni zmotila nikdar. Na, sedaj se pa hipoma izpodtak-ne ob to punčaro, človek bi še naposled mislil, da mu je narejeno! Oj, grešnika!” modruje Ko-parica. “Sedaj vemo, zakaj je hodil tako verno po božjih potih. Izbiral si jo je, liihilnhi! In seda;, verjemite, da mu ne bo mari ne cerkve, ne molitve. Pa kako je izbiral! blodil je kakor živ svetnik, oči je obračal samo v nebesa, v svetnike božje, na, sedaj služi pa _____, Bog mi greh odpusti”, jadikuje Hudinka. “On se ne sme pogubiti!” vzklikneta dve drugi žeuske po kratkem šepetanju. “Bešimo ga! Kdo bo nas vodil po božjih potih? Kaj bo ž njegovo dušo, ako ga pustimo na poti, na katere je krenil? ’ ‘ Vsak naj skrbi zase”, opomni Šimouka. “In za svojega bližnjega tudi' Bešimo ga! Naša dolžnost je pri. vesti ga na pravo pot, katero je zgrešil”, povzame Jera. “Kaj čemo?” Ugibale so sem in tje, na dolgo in široko' Ta je svetovala to, ona zopet kaj drugega. “Molimo zanj!—O štej mo ga___ Prepovejmo mu ž n jo hoditi !” Odločile se pa le niso, kako bij poboljšale vojvodo. Ss nič niso bile ukrenile, že se piikaže vojvoda na vasi, ko se je vračal od Mrakovih. “Sedaj je ura!” misli si Jera Hudinka, poskoči s tal, kjer «je čepela in plane pred hišo. “Gregor, pojdi nekoliko sem!” veli mu oblastno, ko pride vštric. “Kaj mi boš povedala, Jerica”? reče iznenajen in krene za njo' Začudi se, ko najde toliko druščino. Sede k njim, čakajoč, kaj pride. “Kje si b)l?” povzame Jera os-orne. “Pri Mrakovih.” pove Gregor. “Hm. hm, pri Mrakovih”, zagodrnjajo ženske. “Kaj pa itnaŠl tam? S lconi si imel opraviti?” “Z nikomer nič-—Tako sem še nekoliko tj e, ker imam ravno čas. “Tako? Pa ravno tje?” prime ga ostro Jera, druge pa zaničljivo skremži jo obraze. Gregor se čudi temu izpraševanju in kar nič ne ve odgovoriti, ker si res ni bil prav v svesti, zakaj je bil krenil k Mrakovim. “Vidiš, zakaj molčiš?—Govori! —Ne skrivaj tako nespretno resnice, za katero vse vemo!” “A, kaj veste neki, ko še jaz no vem ničesar?—Ve ne veste ničesar.” govo vsegdar pošteno ime. imel je že besede na jeziku, s katerimi pi jih bil zavrnil ostro, toda pogoltnil je jezo in besede ter jib zavrnil na videz precej mirno: “Vedel-sem, da ne uganete vsakdan jiametne. Tudi to obrekljivo, katero ste izkukale danes, naj vam odpusti Bog, kakor sem vam že jaz odpustil' Ve me sodite, ali slišale ste, da sodi samo- Bog v nebesih.” In gre globoko užaljen' To ima za zahvalo, da jih je tolikrat 111 s tolikimi težavami vodil po božjih potih. Česar bi bil pričakoval najmanj, ravno to se mu pripeti! O čemer ni mislil nikdar, tega ga dolže. Oj, zlobni vet! Pred dobro uro se je z vso silo branil materi, ki ga že leta in sili v zakon, sedaj mu pa očitajo, da stika za žensko. M % t I Ali ste že zavarovani proti ognju? j Ce ne, storite to taKoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zavarovalnina za Avtomobile. \ S, C. Chvnoweth Insurance Agency “Me ne vemo ničesar?” zajavkajo ženske razkačene. “O, ti po-krita jed, kakšen si! Kako se dela nedolžnega, kakor bi bil res tak božji volek! Moli, posti se, roma sem in tje, naposled pa še nas pohujšuje.” . “Koga jaz pohujšujem?'1 poskoči vojvoda, ker ga je zbodlo poslednje očitanje- “1, kaj mislite, da se bodete norčevale z menoj? Pojdite se solit vse skupaj! N obenega ne morete več obrekovati, spravile ste se pa name. Pa povem vam, naletele niste na pravega” Pa hoče jezno oditi, toda «Era. Hudinka skoči predenj, pomoli mu pesti pred obraz in zavpije: “Vse vemo! Ne utajiš ničesar! ,---Ti,----sram te bodi!—Da) vemo je to, ob belem dnevu hodiš zanjo! Obljube delaš, potem jili pa snedaš in tako greli.delaš. Ti nečeš povedati, zakaj si šel k Mrakovim, me vemo zakai si šel tje! ----Ti-----ti----ti——bi rad babo > “Da, da!—Kajpak!’ vse ženske razvnete, ker ie Jera take drobila. ti Gregor pa je bledel bolj in bo Ij, jeza je silila na površ je zaradi očitanja teh nekdanjih tovarišic, ki so tako brezsrčno objedale nje- Aoma sede na tnalo v senco lir. uške, podpre si( glavo in si izprašuje vest. In vest mu ni očitala nič slabega, četudi ni bila čisto mirna. In tezenske ga obsodijo tako hudo! Pristudijo se mu do dušo. “In vendar, zakaj je šel k Mrakovim?” vpraša se po tihem, pa si ni mogel odgovoriti. Premi-šljal je in brž pozabil vse razgaljenje- Mislil je na Mrakovo. A ženske so sklenile. “Kriv je! Očitno je, da je kriv.” “Zakaj je bil pa tako pohleven miren in tih, ako res ni kriv? Vs ak lahko reče: nedolžen sem ako mu kdo kaj očita. E j, kako bi bil res nedolžen, ko smo mu jih pravile! Toda moral je molčati, ker je res tako,kakor[so mu povedale” modruje Hudinka še vsa razburjena. Žeuske prikimajo. “Ti punice, te Markove, ne vzamemo več s seboj,da ne postane Gregor že bolj vrtoglav,’! prav Kolenka. “Nič več!” sklenejo vse. Tako je nastal resen razpor med vojvodo in njegovo najstaHovitnej-šo čredo. Ogibal se jih je, one so pa nanj pazile vedno; imle so silno veliko ž njim opraviti. lil Gregor Srakar je bil res velik siromak in kako bi tudi ne billNoč in daii mu je bila pred očmi Mrakova Katrica; po dnevu je premišljal 0 njej, po noči pa sanjal. Mati in oče sta mu zmerom pravila: 1 Oženi se, oženi, Gregor ljubi!” Vrh tega so pa znanke njegove vedno vpile nanj iu ga še sicer Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba ,bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton IVat’1 Bank - P iMfc m Gr Houghton, Michigan. zakriče ( °^ia^e Prav'^n0 krvično, da se mu jih Gillette Brijaća Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-1 če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Com-b i i a ö i on Gillette. Vse vrste teh brijač je vedno pri nas na razpolago. KECKONEN HARDWARE GO. Telefon: 163; Peta cesta, Calumet, Mich. je smilil sam seb:. (Dalje prihodnjič. ) Richterjev Pain Expeller sidrom z GALBRAITH & McCORMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, ura\ 4 nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi premo v tem do skrajne meje, samo da jih gobimo. Sincerity Clothes so povsod znane Obleka od $18.0) di $15.00 VERTIN BROS. & CO. Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*— S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S* varčevalno znamko. Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnogajdruga trgovška zas topstva vam povedo,kako In kaj* ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOSTI TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi'jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, kilso obveznice vlade flZdr- držav n ki prinašajo štiriodstotne JJob-esti! Lahko zančete \ SLOVENSKE ’NOVICE d pokojnika. Ko je ob žalostnih zvokih psalma "‘Miserere” šest du- hovnikov neslo zemeljske ostanke ist n Slovence » severozapadu Zj«din|enilt Držav. izhaja vsaki petek. Izdajat SLOVENSKO TISKOVNO DRUSTOV na Calumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: celo leto ........................ $ 2.0 t* pol leta........................... S 1*-00 Za EVROPO IN drugo inozemstvo: Z& celo leto ...............' 8 8.OC, ali 15 K. Ea pol leti .................. 8 1-50 ali S Kr Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračaio. OOPIS! brez podpisa se ne sprejmejo.’, V slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj B© nam blagovoli naznaniti staro bivali š Beiinar in naročil&Snaj se dopošiljajo pod Aslovom : Slovenian Publishing Co. 211-7th Street. Calumet, Mich. u SLOVENIAN NEWS.’ Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing ’ Co., 2117th St alumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern Dart of the U. S. of America. SUBSCRIir M,ON $2.00 per year. i’he best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich a second class matter. Telefon 6«1. pokojnikove po cerkvi, ni olio nobeno oko suho. Stnro in mlado, možki in ženske so čutili, da jih zapušča njih skrbni oče, vesten dušni voditelj in dober svetovalec v dušnih m telesnih zadevah. Šolski otroci in farani so paroma spremili pokojnika do železniške postaje, od koder je bil prepeljan v svoje rojstno mesto Marquette, kjer so bili v torek še enkrat v katedrali opravljeni mrtvaški olj redi, nato pa je bilo truplo položeno k večnemu počitku, kjer bo s svojimi starisi vred pričakovalo sod njega dne. Župniji sv. Patricka izražamo naše najiskreneje so-žal je nad izgubo skrbnega dušnega pastirja, prijatelja in duhovnemu sobratu in j zvestemu delavcu v vinogradu Gospodovem pa naj bo Vsemogočni milostljiv sodnik in naj ga za trnjevo pot, ktero je moral kot namestnik Kristusov hodit) tu na zemlji, ovenča z zmagoslavno krono večnega veselja! Requiescat in Pace! — Krščen je bil v nedeljo v slovenskijcerkvi Anton, prvorojen-ček Antona in Marije Jančar iz Tamaracka. Zopet so zvonili poročni zvonovi v cerkvi sv. Jožefa. V soboto sta stala pred altarjem Mr. John Vidmar in Miss Ana Novak, kjer sta si obljubila večno zvestobo. Mr. John \ idtnar je mlad rojak, doma iz Strašnega Vrha, fara Cer n omel j in biva v Ameriki že nekaj let. Nevesta pa je vrla Caluuietčauka,hči pokojnega Franceta in še živeče Ane Novak iz Raymbaultowna. Zadnji čas je bila uslužbena ubil nesrečneža. Poleg vdove zapušča še pet otrok, živečih na Yellow Jackecu. Za družbo je delal 14 let. Pogreb je bil v torek iz tukajšne poljske cerkve. — Miss .1 oliatina Majerle iz Tatnarcka je odpotovala na kratek obisk znancev v New 1)ninth, Minn. —Na domu svoje hčere, Mrs. Marije Kuretic iz Usceole, je umrla zadnji teden 82 let stara Marija Klobučarič, rodom iz Baverina na Kolpi. Za njo žalujejo tri hčerke m dva sina. Pokopana je bila 8. t. m. iz hrvatske cerkve. —Tukajšni ’ Italijani so slovesno obhajali Kolumbov dati zadnjo nedeljo, 12, okt. .Bivši Pride na Calumet, Michigan, Central Hotel, V petek, 24. okt. 1919. Baino za en dan. Od 9 ure dop, do 6. zvečer. g (iiaiiriiiii m tam hinii; niti. m mii" nmianiiai m mmanm j CALUMET IN OKOLICA. ■■mn,it mm.........«H* mm — V soboto popoldne ob 1:40 je v bolnišnici sv. Jožeta na Huncocku preminul starosta katoliških duhovnikov bakrenega okrožja, Rev. Thomas Atfi eld župnik ondotne irske cerkve sv. Patricka skozi dolgo dobo 81 tih let. Bolan je bil samo dva tedna, med sv. misijonom, ki je bil obdrževan v njegovi župniji septembra meseca se je bil prehladil, iz prehlajen]« pa se je izcimila pljučnica, steri pa radi svojih 62 let ni bil kos. Pokojni župnik bil ja rojen 10. jan. 1857 v mestu Marquette, kjer je dovršil ljudske šole. Sedanji škof Rt. Rev. 4’. ♦♦♦ < Calumet. ♦ I » : ♦*>♦♦ Shelby, Mihcigan. W: F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Cor-5in Oak cesta Phone*678-J Calumet ,SMi£h . Vstanovljena 3. marca 1915 ha Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St_Calumet, Mich. Fcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St___Laurinm, Tajnik: Math F. Kobe, 420 7tk St.......Calumet, ” 11. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt.Laurinm ’ Blagajnik: Jos. Scheringer.' Oak St. .. .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LugSt..............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Elm St ............. ” » Matt Sustarich, Osceola St..........Laurinm ’ POROTNI ODBOR. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Straus, 2409 B St. Calumet 1 Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne,pošiljatve pa na blagajnika družbe, VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’: Calumetske novice. -Preiskava v vzroke draginje de vedno na daljnje. Na vrsti so ili čevljarji in brivci, k tori in je ilo ukazano, do morajo razpustiti »oje obrtne zveze, .potom k te ri h (zadnji čas povišali ceno, ker to (proti deželnim zakonom. Ta «denso bili zaslišani sad jetržei, locerji in krojači. -ijestna policija išče tatu, ki inedeljo večer ukradel iz ura-American Railway Express Mineral Range kolodvoru ian zavitkov v vrednosti $550. se je splazil v urad skoz1 bcin ni zapustil niti najmanje* tiled u. Dopis. Detroit, 12., okt. dojeno uredništvo; fosil bi Vaš prostora za par '"bako se vam vidi vredno ,Rmi jih med predale našega Mjenega calumetskega lista. les Je, kakor povsod po celem Ruskem svetu, tako tudi v ’"»tu, nedelja, i’olem ko sem katoličan v jutro opravil svojo =ko dolžnost, sem pa začel pre-•jovati, kako naj si krajšam V šinilo mi je v glavo, da pogledat enkrat srbsko ""‘Jo na Russell Ave. Kose 8Prehajam po ulici po eni SSorEpo arugidoli, pa kar 'l'ttat zaslišim nekak švm: zrga ....zrga, zrga. Pogledam l|la okoli in tu ti zagledam J° ali ženitovanje. Bilo je !et parov, dva po dva, mehar e.l s svojo zrga, zrga, .... inarcali po cesti do Vieto, tam so jo obrnili notri, b pa v ud ri. Seveda najprej h :ni Nin purana. Toliko za danes, ker je nedelja, drugikrat, če mi sreča iraj dobro ponese j pa bom še kaj sporočil. Detroitski pohajač. slede- vsem a* M ‘‘Mo »11 Nk a°) to je kolo. Povem vam da se je vse kadilo, s°> pjevali, in kričali, da bto povem da čeravno sem M 1 . "° Ut v Ameriki, takega pa äe"’ videl niti slišal. Pa. veste .a]rajäe bi se bil med nje ssal J V ’ pa nujni imel svatov- pačila in tiketa zadvoia- ki»,. oni so imeli naiodho >ke koravde in cvacngarce 1 , ’ 1a£ pa nič, pa sem si jj, ’’““jec, ti najbolj »apra-°8taneš zunaj in zato sem ,i zopet naprej svojo pot, D bom pa mahnil po Ve- tani je poljska kolo-• r^a bom imel tam več 8e ho aalo kaj bližje da bi eden Konči eno °bil> pa malo pečenega Vojaška vzgajališča. F- L. G. I. S-Jugoslav Bureau- Vojni oddelek priobčuje čo objavo v informacije interesom. Dne 1. maja 1919 je War Department začel sprejmati v vojake kakor prostoveljce analfabete in take državljane m tujce, ki ne govo ri j o angleški. To rekrutiranje se vrši v zinislu takozvanje “Emergency Act” dokler Mirovne pogodba ne bo potrjena (Ratificirana). Po nekem zakonu od leta 1899 ne more - za časa miru- biti sprejeta v vojsko nikaka oseba ( razun Indijanca) ki ne zna govoriti pisati in čitat' angleški. Da bi se ne opustilo rekrutirajo analfabetov in angleški nečgovorečib oseb, kakor hitro Senat potrli mirovno pogodbo, je vojno uprava pripravila zakonsko predlogo vsvrho da se zavrne gori omen jeni zakon. Kongres se sedaj bavi s to predlogo- Po sedaj obstoječih zakonih o naturalizaciji more tujec, ki. je podal izjavo o svojem namenu, da postane državljan, in ki je vstopil v vojsko za tri leta, postati - po častnem odpustu- popolen državljan, ako zaprosi za drugi papir tekom šestih mesecev potem ko je bil odpuščen od vojske. Iz tega sledi, da utegne tujec ki vstopi kakor prostovoljec vjvoj-sko, postati državljan v najmanjšem roku od treh let, dočim je treba v civilnem življenje najmanj pet let bivaja v Združenih Državah, Sktraka. vojna uprava sodeluje s tem v Amerikanizaciji ker nudi analfabatom in angleški ne-govorčim osebam, ki vstopijo v vojsko za tri leta, priliko prvič, da se popolnoma naučijo angleščine in drugič da postanejo popoln1 državljani po častnem odpustu iz vojske. Tekom vojske je bilo vpoklicanih v vojake na tisoče nepismenih n angleški negovorečih oseb. Tekom šestili mesecev so takozvani “Development Battalions” imeli opravka z 25,000 takili vojakov. Dokazalo se je da „ osebe te vrste prav lahko postanejo izbotni vo jaki, skoraj ravno tako hitro kad kor oni ki' govorijo angleški. Ko je bilo premirje sklenjeno, je vsek vojaški tabor imel šolo zo take vojake. Našlo se je, da so ljudje, zbrani na ta način kmalu pozabili na narodnostne razliko mtd seboj oni vsi so se učili angleški:, vsi šobili elani ene vojske; vsi so bili Amerikanci. Tekom trch/meaeeev in večkrat tudi prej so se ljudje naučili zadosti angleščine, da so mogli sprejemati, izvrševati in predajati ustmena povelja in poročila in da so mogli čitati in razumeti tiskano anglečšino v raznih vojaških priročnih knjigah. Ravno ta uspeh je odločil vojno upravo, da, nadaljuje svoj praktični načrt amerikanizacije. Prvo vzgajališče za rekrute se je ustanovilo v Camp Upton New York. Začasno je rekrutiranje, oseb pie belih za sedaj , ki ne znajo citati, pisati in govoriti angleški, omejono na severo - vzhodne in vzhodne departmente. Kakor hitro bo to vzgajališče dobro organizirano, se bodo ustanovila druga vzga]ališča po vzorcu onega v Camp Upton in se bo začelo rekrutirati po vseh Združenih Državah, Da more rekrutirajoči častnik presoditi, ali ima prosilec zadosti inteligence za dobrega vojaka1 j« bilo pripravljeno jako priprosto, paihoiogične merilo, ki je bo vojna uprava kmalu izdala. Čim se kdo vpiše v vojsko pošljejo ga na vzgajališče za rekrute kjer ga izprašujejo in klasificirajo po njegovem znanju angleščine; ta klasificija odlučuje uvrstitev rekruta v posamezne organizacije. Z ustanovitvijo vojaških uzga-jališč, ki naj izvežbajo in vzgajajo analfabete in angleški ue-govoreče tujce in državljane, je vojna uprava prepričana, da je uvedbo, ki jo bo vsa dežela odobrila, kot prispevajočo k boljšemu državljanstvu in ki amerikanizacije višega re^a. Vojna uprava upa, da ta načrt amerikanizacije bo s pomočjo pa trijotičnih državljanov najboljše uspel, ker bogata izkušnja tekom vojne je dokazala, da ta pot je pravilna. Po povelju Vojnega Tajnika; Peyton C. March General, Načelnik Štaba. Brezbotrebna zapravljivost. F- L. G- I. S. Jugoslav Bureau. Neki čiLaški zdravnik, na pooti proti k enemu bolnika je bil pred dnevi ošvrlai jen z blatom od mimovozečega avtomobila. Potog-nil je iz žepa svoj beli roboc in si sčistil blato z obleke. S tem je posjal robec nerabljiv in vstopil je v bližnjo štacuno, da si Kupi novega. Vse kar je potreboval, je bil nov robec za takojšnjo rabo, kar bi ga stalo - pa naj bi bil še tako izbirčen - nikakor več ko petdeset cen tov. “ Hočem čist robec,” odvrne na vprašanja brhke pomoč- nice. Tu mu na to razkaže škatljo najbolj finih robcev. Kar d« j temi pol ducata,” odloči ee zdravnik, ne da bi vprašal za ceno “Koliko?” “ L)senna]st dolarjev. “ Kaj hočete, bi' sem šport, pa sem plačal,” pristavil je zdravnik, ko je pozneje povedal o tej neprijetni izkušnji. Bil je zares tak “sporti’* Ne ampak jako lahkou.išljen zapravljivec. Ni imel dosti korajže, da bi rekel pomočnici, m»j mu da le en robec iz omote, pa še takega, ki bi največ stal 50 centov. Bal se je dahi pomočnici mislila, da je “čip.” Pa je moral drago plačati za ta neumni ponos. Ako dopuščate, da se Vas pregovori, kaj naj kupite in koliko naj plačate, tedaj dajete največ potuhe odiranju in “profitirstvu. Dokler bodo ljudje kupovali brez Slov. Am. Kat. Dr. Sv. Družine S. K. P. D. na CALU.METU. Uradniki za leto 1919. “redsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam.St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Dak St Podtajnik, Frank Vesel.2311 Co Road blagajnik. John Shutte Odborniki za 2 leti : Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so-Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown : Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip: Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F.Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen tra ja dal j časa, dob član podporo od Družbe za na-dalj-nih 6 mesecev po$20.00 na messe Vsaj član se lahko zavaruje pri S. K. P. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem J6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh pr3tov na roki ah na nogi $150.00 iu mesečni- bolniška podpora $20. na mesec, za nizke aaess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na mete. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.Aajn. ali blag. [jggPPOSEBNOST: Za dobo 'a mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino K obilnemu nristopu vabi Društveni Odbor. Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druStyc na Laurium. J.ma svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v dvorani Gosp. Johr Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Vei tin, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-datič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA 3 LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurinm; za Raymbaultown m okolico M artin Štravs za Red Jacket In okolico Jos. R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo f> mesecev in nadalnfh 6 mesecev plačuje Družba po” $30.00 na mesec Cela smrtnina. je 1800.00 oziroma $400 kakor se hode kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vuoi Odbor podporno S|ovensko neodvisno podp<>rMi društvo Sv* Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912, Mesečne seie se vrše vsako čotrii> nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiaj. URADNIKI. Predsednik, John Klobuchar Podpredsednik, Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gnjnbach Blagainlk Jos. Gazvoda ODBORNIKI: Louis Gazvoda. Jos. Bohte, Aloja Jenič, Frank Šuštaršič,_ Jos.. Klobuistr in Jos. Novak. .v BOLNIŠKI OBISKOVALCI: -4a Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, J s. Novak Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; Alojs Jenič. maršal ja poslanca, Frank Brezovar. To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezni 30.00 na mesec bolniške podpore. Vs m rt tune plača vre. član 1 .00 za pokojnikom, tosaj c' več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoloien čas znižalo pristopnino na $3.00 I’:s1l-ž se te prilike ter pristopite k društvu K obilnem pristopu vabi ODBOR. ozira na ceno in na restino po -trebo, do tedaj bo vedno odi-rač. .Najboljši način borbe proti odiranju je ba štedite svoj deDar in da mislite po svoji lastni pameti. Vaša unija vas bo lahko varovala pred izrabljanjem glede plače, ampak vas ne bo obvarovala pred vašo lastno nespametnostjo, ako se dajete izrazbijati od vsakega odirača. Vaša linija vam more dajati dobre mezde, ali vaša stvar je, da jih trosite pametno in ra z miši j en o. Najboljši način, da varujete te mezde, je ta, da s prvim dolarjem iz omota plače kupite War ISavings Stamps, ako to delate redno, boste morda manj “šport” v zmislu našega zdiavnika, zato je veliko bolj pameten in previden človek V boj proti jetiki. F. L* G. S. Jugoslav Bureau. Sledeča dejstva so bila dòglia na po strokovnjakih v vodstvo društva za boj proti jetiki, “National Tuberculosis , Associa- DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto J9I9. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIKI ZA 2. LETI. JohnMusič, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. uiaršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pügel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Girila in Multili št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv, Jožefa. Uradniki društva za leto 1919 se, Pred. Jog.Pla.ntz Podpred. Math Strauss Prvi taj. in zaslon. John n. Zunich/ Zapisnikar: John Ilenich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Paulich Martin Straus Johu Startz Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. 5 v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leans) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zainorei j svù jo bolezen pismeno naznaniti isti ćaa ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi O D BOE. tion. J Jetika (tuberkuloza) ubija 1 ;utli, ki proizvajajo zlasti moške iu ženska v starosti od 16 do451et: Njene žrtve so delavci-aktivni moški m ženske doma, v pisarnah in v tovarnah. Provzročuje 150,000 smrti vsako leto v Združenih Državah. Kar se tisče gospodarske zgube, stane (etika* Združene Države na leto okoli $500,000,000. Nad l.OOu.OOO ljudi v tej deželi je rakno sedaj bolnih na tuberkulozi. Tuberkuloza ogrožuje vsako občino, vsak dem in vsakeSa posameznika. IN VENDEE JE TUBERKULOZA OZDRAVLJIVA IN PREFREOLJ IVA. Ona se širi zlasti vsled nevednosti,brezbrižnosti in zanemarjenja National Tuberculosis Association in tisočero njenih državnih m lokalnih podružnic vodi neprestan' in zmagovit bot proti Tuberkulozi. Delovanje teli organizacij se financira zlasti potom takozvanih Red Oross Christmass Seals. Spodite nevarnost tuberkuloze s svojega pragu. Kupujte in rabite Red Oross Christmas Seals. d&TAJVOVM'KRTA LETA ■ Merchants & Miners-Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VANNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Steri pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro m Kje da se dobi.Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k’Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELM CESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Pijancev sin. Povest. Spisal M> Ivan Pisala mn je, da so v toplicah' da ne pridejo letos na Selo, ker je mama bolehna. Toda ubožica je težko pisala neresnico. Janko je citai med vistami, da ni bolezen vzrok, da ne pridejo na Selo, temveč — on sam, Gospa Preludeva neče priti ž njim v dotiko, zato se je ognila letos Sela. Janko je to zabolelo. Ni mislil, da je gospa tako linda nani. Čudil se je, da mn Helena šp živeje zatrijuje svojo zvestobo» kakor doslej. Kaj seje zadnji čas prigodilo? Nisi vedel na to odgovora, le slutil je. da se je zgodilo nekaj, kar ga je spravilo pri gospej že bolj v nemilost, pri Heleni pa še v večjo milost. izjalovilo se mu je upanje, da preživi letošnje počitnice s Heleno. Zato se mu je zmanjšalo ve-'6elje do lepe dolinice? ob temnih gozdov, do krasne prirode sploh. Otožno je zrl iz svojega /kabineta na belo zidovje gradu Sela. ki je izgubilo v njegovih očeh polovico lepote in romantike, ker ni krilo v sebi dragocenega zaklada, ljubljene Helene. Bilo je zopet pozimi. Gospa Preinčeva se je vrnila s hčerama iz štajerskih toplic, kjer se je dobro zab’avala poletu. Helena je napisala Janku na Gabrovec več pisem, v katerih se je kazala njena stanovitnost in zvestoba. Povpraševala ga je. Koliko časa naj še čaka. ali bo kmalu konec njegovega učenja. Ves srečen ji je odpisai, da naj počaka že jedno leto. "V prašal jo je, kaj ih o mama rekla na to, in Helena mu je odgovorila, da mu ne more zakriti, da pa mati nemar: toda očeta bo gotovo pregovorila, ker jo ima tako rad. On ima vse drugačne nazore o življenju kakor mati, tudi ji je že večkrat rekel, da danka ceni. ' Nekega popoldne so sedele gospa Preinčeva in njoni hčeri v sobi. Helena in Adela sta vezli, gospa mama pa jo Čitala današnjo številko ljubljanskega nemškega časopisa. Bilo je tiho v sobi. Zunaj je snežilo in kaj prijazno je bilo zreti skozi okno debele, zvednate snežinke; dvakrat prijetnejše se je sedelo v topli sobi. Kar vzklikne gospa; “lorej vendar” in ‘-ah” ter položi pred Heleno list. kazaje s prstom na dnevno novico. Helena se radovedno VBpne nad list in čite, “Danes zjutraj se je našel na potu iz Ljubljane v Šiško v cestnem jarku v snegu zmrznjenec. Kakor se je konštatovalo, bil je umrli pred nedolgem v G. tovarni. Ime mu je Jakop Stanič.” Kakor bi kdo vpričo nje nenadoma ustrelil, tako se je prestrašila. Iz rok ji jo padlo vezenje, o-braz ji je bil smrtno bled. Mama, je držala ustni zaodroženiev lahek nasmeh. Toda ko je videla, kako je obledela Heleno, skočila je prestrešena k nji in jo'jj zace la obsipati z vprašanji, ali ji je slabo. Potem je skočila po vode. Kose je vrnila, bilo je Heleni že bolje. Sedela je še vedno bleda,ua naslon jalo. Mama je stopila k njej in jo z ljubbeauivim smehljanjem pobo žala po licu. “Ah, mama pu sti me!” “Kaj ti je, was fehlt dir, /mein liebes ivind?” in ljubko jo je pogledala v velike oči. Heleni je bilo neprijetno to sladkanjo. Zinila ni besedice. Mama je pozabila popolnoma ono zanimivo dnevno novica. Tembolj pa je razburjala živce Heleni. Po glavi ji je šumelo ob nebrojnih mislih. Srce ji je silovito butalo oO meje, hoteč razbiti ozko steno. Ponovil se ji je ves oni boj, katerega je že jeden krat končala z zmago. Ljubezen in svet, ali Janko in oče njegov — bila sta v srcu njenem bitko. Toda zmagala je tudi sedaj ljubezeb. Naj poreče svet, kar hoče, da bo le z Jankom srečna! Tudi Janko je dobil v Gradcu-sporočilo o smrti svojega očeta. Strašno ga je zadela. Dasi je bil oče pijanec in propal človek, imel je še vedno sinovsko ljubezen do njega. Na tihem ga je vedno ljubil. Seveda, ako je bila kdaj mera očetovih izgredov prevelika, da se ni dalo več zreti z mirnim očesom, vsplamtelo je v njegovem srcu da je bil z očetom oster. Sedaj je vse obžaloval, kar je kdaj zagrešil proti očetu. Bog ve morda bi se bil dal oče z lepo, mirno besedo praje spraviti z napač-nega pota! Pomiloval ga je, da je„ umrl take nesrečne smrti. Kje je duša njegova? Ob tej misli se je stresel.— Pri pogrebu materinem ga je prosil, naj neba pijančevati. Ako bo pravilno in redno živelj bo kruha, do smrti. Toda vse u, nič pomagalo. Strast je strast. Ako se ji človek v začetku ne ustavi, tedaj je po njem. In taka smrt! Koliko govorjenja je in bo o njem in o Janku! Da bi sb zgodilo to pred dvema leto-ma, ne bi se sploh v Ljubljano prikazal od srama. Vendar Janko se je v zadnjih letih utrdil, ni se menil za sodbo sveta. Zato se tudi ni menil za govorico ljubljanskih klepetulj in klepetzčev, in odrinil je takoj k pogrebu. V Llubljani,se mu je naznanilo, da leži oče v mrtvašnici. Na mrzlem Kamenu je stala nepobarvana krsta in v njej mrlič. Obleka je bila ista, v kateri je umrl, — ysa razcapana in smrdljiva. Koke so ležale ob truplu, ker se niso dale skleniti. Obraz, bled in upadel, je bil grozen. Jankove je zgrozil ob tej bledosti, katera je nadomesto-vala nekdanjo temno rdečico. Lica v življenju napihnjena, »o bila sedaj udrta. Jedno oko je bilo na pol od-urto. Skozi špranjo ’ se je svetila zenica v.skrivnostnem blesku. Janku se je zdelo, da je izražena v tem mežikajočem pogledu skesanost. Pomolil je pokleknivši na kamenita tla za ubogo dušo. Skrivnostno je odmeval vsak najmanjši glas v dvorani. Dan se je nagibal želi koncu. Janku je pri-Iiajajolo tesno pri srcu. Zato se je prekrižal, stopil bliže h krsti in se dotaknil očetovega lica. Bilo je ledeno mrzlo. Po licu so mu zdrknile solze in ustne so mu drhtele, ko je .vzdihnil; “Ubogi oče?” Skrivnostno je odmeval vzdih Iz sosednje sobe se je čul kakor odmev vzdih iz temnih kotov se je odzval istotako stok--. Janko se je zgrozil teh glasov in d hitel je skozi vrata, zapustivši °četa grozni samoti. Drugi dan je bil pogreb. Človeka ni bilo nikogar zraven, razven duhovščine in njega s sestrico katero je pripeljala teta, Bil je že skoro mrak, ko so spustili črno krsto, katero jo bil dfl premeniti s prejšnjo nepobarvano, v zem-ijo. Anica je plakala, držeč se brata, Janko pa je zrl nemo ves prizor. Oči so se mu svetile, koje padla gruda na krsto, da je votlo zadonelo, pokazali sta se mu dve solzi in zdrknili navzdol po licu, Ko je stopil s teto in sestro a pokopališča, bilo je že temno. Zapazil je žensko postavo, d je ravno namerjala pred njim stopiti s pokopališča.Daši je bil obraz skrit med visokim ovratnikom, vendar je v hipu spoznal Heleno. Ona je gotovo opazila njega in ohotela breznjegove vednosti prisostvovati žalostnemu pogrebu. Vendar, ai se ji posrečilo Hitela joljatelji”, pristavila je z lahko iro naprej, Janku pa je šinil na obrazjnijo žarek veselja “Kako je dobra! Vendar se me je spomila!” mislil si ie tiho. Toda takoj si je dejal da ona o vseli njegovih razmerah nične ve On ji ni ničesar pisal o svojem očetu, ni torej vedel, da ona vse ve. Zato se je čudil. Toda naj zve, kjer hoče, pokazala je, da vkljub sramote, katero mu je delal oče, že vse ve. X in Zopet je minula zima. in za njo je prišla tudi cvetoča pomlad. Poletna vročina je pritiskala, ko je proti poldnevu drdal po cesti voz proti gradu selskomu. Kočjaž iz trga )e nevoljno opletal konje, .ki niso bili kaj vzorne postave-Izpod širokega debelega klobuka, mu je lil znoj v širokih strugah po razbeljenem licu. Zavivši pred glavni vhod grajski vrže vajeti iz rok, potegne iz žepa velik robec in si obriše pot z lica, ne mene se ^ kakega človeka. Iz voza pa stopi elegantno opravljen gospod. Črna obleka in visoki cilndér pričata, da je prišel posetit selsko gospodo. Dočitn je kočijaž, videč, da je gospod stopil v vežo, obrnil kome in se polagoma odpeljal, hitel je gospod po stopnicah v prvo nadstropje. “Jeli gospod državni poslanec doma?” vprašal je slugo, Ki mu je prišel naproti. “Da.1’ “In gospa je v parku”. “Naznanite me gospodu!” podal mu je posetnico. Sluga je izginil v sobo in se takoj vrnil s pozivom, da gospoc. pričakuje gosta. Gospod Premec je sedel pri pisalni mizi in citai dunajski časnik. Letos je bil tudi sam prišel na Selo, ker ga niso opravki zadrževali. ‘Veseli me. gospod .doktor, da, ste nas obiskali!tČasitam”, nagov-ril je veselega lica vstopivšega go-poda Janka Staniča. “ H vaia lepa, gospod poslanec . ” •‘Citai sem, da ste napravili doktorsko izkušnjo sub anspicis To je izvrstno. Pričakoval sem ka_ takega od vas.”- “To ni vredno govorice, nisem sam, ki ima izkušnjo sub auspicasi” hranil se je Janko hvale. “Prosim, sedite! Kako se vam je godilo zadnji čas? Barona Gabrovskega ste pustili?” “Da. Alfred je zdaj zdrav in ima vstopiti v sedmo šolo. Zahvalim sejvam, gospod, za vašo veliko dušnost in podporo. Gospod baron in gospa baronesa sta bila jako dobra in prijazna z menoj. Hvaležen sem jima do smrti. Omogočila sta [ini studiranje: brez njih bi morda in najbrže ne bil postal nikdar doktoi.” “O, baron je dober človek, istotako baronesa.” “Sedaj sem vstopil k sodniji. Ta karijera mi najbolj prija.” Dobro, tudi meni se zdi najbolj-ša, v pravem pomenu besede. Želim vam srčo!” Jaoko so nekako dobro dele te besede. Bilo mu je mnogo na tem kakega mnenja je poslanec o ujegovem bodočem stanu. V tem je stopila v sobo gospa. Bila je v lahkem letnem oblačilu, ki je bilo skoro prozorno. Janko ni opazil starejšega obraza, toda že na prvi pogled, ko ie stopila bliže je videl, da so lica pobarva- Janko je dobro razumel ironijo: nekam oplašila ga je, toda hitro je bil zopet pogumen in brezobzi ren kakor preje. Hotel je tako dovršiti svojo nalogo', radi katere je prišel semkaj. Cim preje, tein bolje! J’o kratkem navadnem pogovarjanju je vstal, poklonil se in govoril iz početka negotovo, potem pa čimdalje trdneje; “Oprostite mi, da sem doslej zamolčal svoj pravi namen, s katerem sem prišel. Napravil sem doktorsko izkušnjo, vstopil v sodno karijero in v nedolgem času upam, da dospein do dostojnega mesta. ” Nekoliko je prenehal, opazivši čudenje na obrazih gospoda in gospe. Toda takoj je nadaljevat; Oprostite mojo predrznost, da vas prosim za roko gospice diele- Denarno Stanje First National Bank of Calumet ne.' Krogla je bila izstreljena. Napravila je velik učinek. Gospod n gospa sta se spogledala. loda gospod Premec se je kmalu pomiril in dobrodušno nasmehni!; Toda, gospod doktor, morda delame račun brez krcnarja. Treba, da pride Helena.”— Pozvonil je slugi in mu naročil, da pokliče Heleno. Gospa je bila kakor omamljena. Dočim je soprog odgovoril, zrla je ona še vedno nemo skozi okno odgovril, Vendar takoj jo je minula prva izneuaje nost, in na njeno mesto sta stopila jeza in sovraštvo. Od tega trenutka je sovražila Janka. Kaj takega ji uiti na misel prišlo, da, niti sanjala ni. Tolike predrznosti še ni videla svoj živ dan. To bi bilo skoro noverjetno, ko bi ne stal Janko z dušo in telesom v črni salonski obleki pred njo. Ne vede, kaj bi storila, hitelo je za slugo v park. Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Helena je dobro vedela o ,pri- hodu Jankovem. Videla ga je v parku, ko je pripeljal. Jako je bila vesela ! Torej véndar! Oh, sedaj le bo govfril z očetom in v par trenutkih je sklenjeno! Ta sreča! Čakala je v parku z uto pa-jočimVcem, kaj pride. Kar pride sluga in jo pozove v imenu očetovem. Veselo in bojazljivo vznemirjena je odhitela v grad. V veži naleti na mater. Ta je jezna in vsa iz sebe hitela hčeri nasproti : < A, tu si! Tako torej, lepo, lepo! Kaj takega si nisem nikoli mislila o tebi mislila o tebi. Ža hrbtom mi delaš torej zveze s takimi, kakor je ta Stanič. Ali veš, kdo je gon pri očttu? Gos-^ pod Stanič je prišel snubit! A ne bo nič iz tega! Ne sme Diti, dokler morem še z mazincem gibati. Ti ničvredna hči! Ti hinavka! Ne bodeta se vzela ne, nikdar! M islila sta, da bodeta brez mene naredila, a to se vama ne posreči. Jaz sem tvoja mama! — Ta ničvredni človek, pijanca in vlačugar-ja sin!” Tako je izlila v prvem navalu gospa svoje hudo^jezo. Pri tem so se ji prsi burno vzdigavale, oči ji žarele, in pobarvana lica so se zdela še bolj rdeča. Prijela je Heleno za roko in jo silovito stresala. Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= čevati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode »Liberty Bond» in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Galumetu. I Celotni Stan Rinsic© vzajemne zavarovalnice Ali potrebuete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno y zalogi, popolno >zbirko zlatnine, ur,, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- starem v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine.’................3,729,959.00 Dividenda izplačana članom -................ 320,172.6? Požarne izgube _________151,250.12 Vrednost v gotovini.. .206.263.4? Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. Obiščite nas vedno na mestu. Janko se ji je [poklonil. Gospa je bi la« videti veselo iznenajena, toda pogled ni mogel zakriti nevolje nad prihodom gos-ta. “Veseli me, da 3te se vendar pokazali. Saj včasih smo bili pri- Ilelena ni vedela, ali seji sanja, ali je resnica. Matere še ni vedela nikdar tako razburjene. Skoro jo je bilo strah njene jeze.Zaihtela je. Zda'ci zakliče gospod Premec njeno ime. Helena se iztrga iz rok materi-in steče, obrisavši si solze, po stopnicah. Stopivša v sobo je zagledala Janka; priklonil se ji je. Pogledala ga je tudi ona. Kako je bi! čvrst! Kratko ostrižena črna brada mu je podajala moški izraz značajnosti. Crno oko je zrlo polno občudovanja nanjo, na njeno vitko razcvelo postavo. Krasna je bila Helena. Le na, lahka jo je delala še mičnejšo. Obilni lasje so bili umetno nabrani zdaj na [glavi. A. Fahlen & Co. 32 peta cesta- Calumet, -Mich 1912 127,284.81 1913 129,067,45 19T4.. 140,991-97 1915 156,150.60 1916 159,020.74 1917 179,829.38 1918 206,263.4? DIREKTORJI:. Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen? podpreds. JohnAVaat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Al' bert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitell Mat. l.ohela in William Johnson, dborn ika. (Dalje prihodnjič.) Pekoče grlo, bolečine v Prs‘^ znamenja influence. Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev 8 Pain-Expellerjem Ne ter pokrite prsa s sukneno obvezo izpostavljajte se potom zanamarj»11^ preklada vnetjem, pljučnici, influ6DC1 drugim nevarnim boleznim. ,j Kupite Pain-Expeller danes v 'a lekarni, 35 in 65 centov steklenica stni ima naSo tvomiško znamke 4» “SIDRO” 4\ Ne jemljite nadomestil ali posnStk°v F. AD. RICHTER & CO 326-330 Broadway, New yoi*