Listek.                                                             63
ozirom na to, da ima z muzejskim društvom jednak smoter, sklenilo bogate svoje zbirke izročiti deželnemu muzeju, sploh pa je za primerno spoznalo, prihodnjič ne samo zase, ampak v okvirji še obstoječega muzejskega društva nadaljevati preiskovanje deželoznanstva. Ko se je leta 1888. dogradil nov muzej in so se bogate zbirke »Rudolfimmia« primerneje in pristopneje razpostavile, bil je za voditeljstvo muzejskega društva pravi čas, ponovili ustavljeno delovanje; v to svrho je najprej priredilo javna predavanja, katerih se je omikano občinstvo udeleževalo tako živahno, da je bilo smotru primerno, oživiti društvo tudi v zunanji svoji obliki. Dne 3. julija sklical se je glavni zbor, da je izvolil odbor; ta je potem sklenil tudi društvena izvestja od leta 1889. dalje zopet redno izdajati. Dasi-tucli že zagotovljeno število društvenikov obeta vspešni obstanek muzejskemu društvu, dasitudi je visoki deželni zbor kranjski velikodušno dovolil v pospešilo njegovih teženj izdatno podporo, potrebuje še vender vsestranske podpore in dejanjske udeležbe vseh tistih krogov, kateri se za povzdigo in razširjanje deželoznanstva zanimajo in nameravajo podpirati to domovinsko, važnim kulturnim nalogam posvečeno podjetje. Da bi torej pospeševali društvo, katero je v sedanji svoji obliki tudi prevzelo nalogo nekdanjega zgodovinskega društva, ki bode jednako gojilo zgodovino in prirodoznanstvo, vabi odbor »Muzejskega društva« k pristopu. Letna društvenina znaša 3 gld., pristojbina za umetno zdelani diplom, ki se izdaje na željo v slovenskem ali nemškem jeziku, pa I gld. Blagovoljna pristopna oglasila vzprejema načelnik, gospod deželni odbornik in muzejski kustos Karol Deschmann, ali pa blagajnik, gospod magistratni oficijal Jovan Robida, oziroma kak drug odbornik. — Vsem prijateljem lepe naše domovine iskreno priporočamo, da bi uvaže-vali to vabilo muzejskega društva ter podpirali v vsakem oziru njegovo občekoristno delovanje.
Josef Jireček f. Dne 25. novembra 1. 1. umrl je v Pragi slavni učenjak in pisatelj češki, predsednik češkega učenega društva, bivši naučni minister avstrijanski — Josef Jireček. Pokojnik je bil porojen dne" 9. oktobra 1825. 1 v Visokem Mitu na Češkem, gimnazijo je zvršil v Litomišlu, filozofijo in pravoslovje v Pragi leta 1849. Na to je vstopil za kon-ceptnega praktikanta pri namestništvu v Pragi, kjer je oskrboval zlasti posel translatorja za češki jezik. Leta 1850. poklicali so ga v naučiio ministerstvo, kjer je napredoval od stopnje do stopnje ter za Hohenwartha dne" 12. febfuvarija 187 1. 1. bil imenovan naučnim in bogočastnim ministrom, toda odstopil je s Hohenwarthom vred dne 30. oktobra 1871. 1. Od tega časa je živel največ v Pragi ali državni poslanec na Dunaji, dokler ni pred dvema letoma zaradi bolehnosti odložil svojega  mandata.
Josef Jireček je bil izredno učen in marljiv literarni zgodovinar češki in priobčil je ali v posebnih knjigah, ali v časopisu češkega muzeja celo vrsto znamenitih spisov se-zajočih v to stroko. Najznanejša je njegova knjiga, ki jo je izdal z bratom svojim Her-menegildom v nemškem jeziku o pristnosti kraljedvorskega rokopisa Takrat so trdili samo nemški ali Čehom neprijazni učenjaki (Feifalik, Bitdinger, Schwamme]), da je kralje-dvorski rokopis — potvara. In Jirečkova knjiga je znova podprla ve*ro, da je rokopis pristen. Toda Jireček sam je še učakal, da so se ravno zadnja leta zoper kraljedvorski rokopis vzdvignili češki učenjaki sami ter neovržno  dokazali,  da je — ponarejen!
Med drugimi knjigami njegovimi je posebnega spomina vredna jako umno urejena »Anthologija«, katero je priredil za srednje šole češke in ž njo veliko pripomogel, da se je med češkim dijaštvom globoko ukoreninila ljubezen do domovine in do slovanstva sploh — in naposled »Rukovef k dejinam literaturv češke" do konce XVIII stoleti« (2 zvezka) z mnogimi životopisnimi in bibliografskimi podrobnostimi. Slovenci moramo biti Jirečku od vsega srca hvaležni,  da nam je naučn; minister v Ljubljani na   gimnaziji
b4
Listek,
dal slovenske paralelke, ki so se ne samo vzdržale, ampak tudi razširile in pomnožile in da je s svojim bratom Hermenegildom izdal leta 1864. knjigo »Geschichte der siid-vischen Literatur« (Slowenische Literatur pg 1. —149). To knjigo je spisal, kakor je znano, M. Cop, a rokopis je po Kopitarji prišel v roke Safafiku, iz čegar ostaline ga je objavil Safafikov zet Jos. Jireček.
Slaven skladatelj je bil leta 1805. v Ljubljani porojeni Josip Miheuz (Mihelec). Do 1842. leta je bival na Dunaji, ter se od tam preselil 1845. leta v Pariz. Od tistega časa je izginil z obzorja. Nobeden nemški strokovnjaški list Mihelca ne omenja, objavil je pa 1850. leta kratke črtice o življenji slavnega rojaka našega nekov Maurer v »Nouvelle Biograpliie generale puhlice" par M. M. Firmin Dilot freres, sous le direction de Mile Dr. Lloefer (Pariš 850 et sex 8°), zvezek XXXV. na str. 43.
Kdo ve kaj več  o tem rojaku našem ?                                        Fridolin Kavčič.
Vabilo na naročbo. Pred leti imeli smo »Slovenci« zajedno troje rmmorističnih listov, sedaj pa, ko s koncem leta preneha še »Rogač«, ne imeli bi nobenega več. Ker bi to vsekakor bil nedostatek v našem javnem življenji, ker se v šaljivi obliki more marsikaj povedati, kar sicer ni možno, ker je še vedno mnogo predmetov za šale in dovtipe, mnogo pa tudi takih, ki si novega tacega lista žele", sklenili smo izdajati z novim letom »BRUS« političen in šaljiv list, ki bode izhajal 1. in 15. dne" vsacega meseca. — »BRUS« bode z odločno besedo, s satiro in humorjem razpravljal dnevna vprašanja, pisal bode, kolikor razmere dopuščajo, svobodno ter skrbel čitateljem svojim za pouk in prijetno zabavo. V ta namen bode prinašal poleg raznega in šaljivega gradiva vsakovrstnih izvirnih ilustracij, vmes pa tudi lepo zdelane podobe naših velmož. V prvi številki pride na vrsto prvi naš humorist,  nepozabni Levstik, potem Preširen in dr
Rodoljube po vsem Slovenskem uljudno vabimo, da nas dušno in gmotno blagovoljno podpirajo pri tem podjetji. Čim večji bode sotrudnikov in čitateljev krog, tem raznovrstnejši bode list. »BRUS« stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld , za četrt leta 1 gld. Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina pa na upravništvo »BRUS«-ovo v »Narodni Tiskarni«, kjer se vzprejemajo tudi inserati, katerim se cena določa po dogovoiu.                                                          Uredništvo  in upravništvo   t>BRUSn.a.
Listnica. Za leto 1888. so plačali preveč naročnine ti gg.: Janko Kremenšek v Celovci 1 gld. 40 kr.; Anton Odar v Leadvillu v A. 3 gld. 26 kr.; Jožef Zalokar v Trnovem 1 gld. 40 kr.; Ivan Hafner v Logatci I gld. 15 kr. ; Jos. Sattler pri Sv. Križi 1 gld. 40 kr.; Fr. Maselj v Dolenji vTuzli 1 gld.; Sittig Melanija v Smledniku I gld. 15 kr.; bralno društvo v Zagorji pri Št. Petru I gld. Prosimo jih, da si te zneske letos zaračunijo. — G. J. V—t v Celji: Se 1 gld. — G. Ivan Z—a v Idriji: Cena posameznim letnikom, kolikor jih še imamo, naznanjena je na platnicah. Letnika 1884. imamo samo 1 vezan izvod ¦— Gg. V. Oblak, Gorazd, L—j., —n, Radinski. Presrčna hvala za poslane spise, toda oprostite, danes ni bilo prostora! Prihodnjič gotovo. — G. R. Ponavljamo še jeden pot. da imate lep pripovedni talent, katerega pa očitno zlorabite, Lenau-Heinejeva sentimentalnost, hogotajstvo in napdsled cvankali — dvajsetletnega junaka povesti Vaše nobenemu pametnemu človeku ne morejo prikupiti. Take stvari niso za nas. Priporočamo Vam Cimpermanove sonete v denašnjem listu, zlasti 4. sonet!
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po  4 jDole   obsežen v veliki osmerki  po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30., četrt leta 1 gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani,, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska  »Narodna Tiskarna«  v Ljubljani.