sa   58   pss
Tonček gre na božjo pot.
i.
fjSJrišla je potnlad, dralestna in tepa, v deieks in po-gT; mladila je tratc in prinesla v srca vcselje in radost. Prišla je tudi do Podlogatjevc kote, odela je vrtiC okrog hiše v zelenje, obsula drevesa z belim cvcljem in pogledala ludi skozi okence v hištco. Ali v tej hi-šici je bilo tako žalostno
Na postelji so ležali mati bolni; prehladili so se še po zimi, legli so in niso mogli vstati. Tonček, sin-ček devetih let, sedi pri peči in žalostno gleda bolno mamico. Kakih petnajst let slara hčerka Ncžica pa sedi pri beli javorjevi mizi in pridno šiva. Kje so pa oče? Ah, očeta Tonček in Nežica že več nimata. Še pred-lanskim je prišlo iz Amerike poročilo, da jih je pod-sulo v globokcm rudniku. In odtakrat je Podlogarica bolehaia; trla jo je skrb, kaj bo, ko je umrl mož; kako bo plačala še listo dolga, kar ga je bilo na koči, debelemu Podstenarju, ki jo je vedno opomtnjai, ka-baT )o je viie^, Oa bo ,6s^ TtotaiVa Ie2". No, \o 2imo se je pa Se prehladila, morala je v postelj in ni mogla vslati. Kdo bi se torej Cudil, ie ni bilo v hiSici nič ve--sclja, čeprav je zunaj zavladala nevestica pomlad.
Kakor vsak veLer, tako je tudi danes prišla k Podlogarjevim ma!o povasovat Zadolnikova Katrat slara, sivolasa in gubasta ženica, ki jc osebenkovala pri Korenu na drugem koncu vasi. Bila je s Podlo-garjevimi nekaj malega v rodu; smilila sta se ji tudi Ncžica in TonJek, pa je prišla vsak vcčer, da je kaj potolažila bolnico in kaj svetovala Nežici, ki seveda ni bila vajena gospodinjslva, a je sedaj, ko so bili mati bolni, morala vse sama opravljati.
Tako je ludi danes priSla dobra ženica pogledat, kako je kaj bolnid.
Popravila ji je zglavje, nato pa privlekla iz žepa dve lepi pomaranči in ju da!a bolnici. Ta jo je hva-ležno pogledala in rekla slabolno: ^Bogplačaj, Katra!"
si   5")  is
.Kalco pa je kaj, Neža? Ali se čutiš kaj boljšo?" vprala Katra.
,E, slaba sem, slaba. Nemara, da ne bom dolgo," odgovori bolnica, in suh kašelj jo posili.
,Ko ne bi vedno kašljall," se oglasi Nežica pri mizi, ,bi že še kaj bilo," in obriše si svello soho iz oči.
,Bo že Bog dal, da bo boljše," tolaži Katra. ,,Sedaj je ozelenel pelin. Nežica, poreži vrhove, ki so v enem lelu zrasli, in jih skuhajl Pelin je zdrav. Tudi, če imaš kaj bezgovega in llpovega cvetja, skuhaj! Tak čaj je jako dobcr za prsa. Tonček, naj gre pa jutri v Zabrdnikovo hajko in naj natrga tavžentrož. Prav dosti jih je, sem videla včeraj, ko sem šla pobirat drva," je svetovala ženica.
.Preccj jutri grcm po lavžentrož, tcta Katra," se oglasi Tonček s peči, kjer se je tako ulegel, da je lahko videl bledi obraz mamice.
Teta Katra jc sedla k peči, nagubančila Lclo. ka-kor bi se hotela nckaj domislili, in rekla : ,Šc nekaj sem pozabila. Sladke koreninice so tudi jako zdrave. Tonček, če boš šel jutri po lavžentrože, pa še za sladke koreninice pogiej! Na kamnih rastejo pod ma-om. Pa saj jih poznaš."
»Scveda jih poznam," odgovori Tonček in bil je vesel, da bo ludi on morda malo pripomogel, da ozdrave Ijuba  mamica.
,E, čc Bog da, boš boljša, Podlogarica! Le na Boga zaupaj in na Mater božjo! Zaobljubi se k Novi Šlifli na božjo pot! Ve5, kako sem bila jaz pred-lanskim zbolela. Že sem mislila, da bom morala dati slovo življenju. Pa zaobljubila setn se, da bom šla k Novi Štilti na božio pol, če bom ozdravela. In res kmalu sem biia boljSa: moči so se tni začele povra-čati, vstala sem in odlakrat sem zmeraj zdrava, hvala Bogu. Sama Marija mi je izprosila zdravje. Kar se njo prosi, ne odreče ničesar, če je le nam v prid in zveličanje. Saj ie molitev pravi: Spotnni se, o pre-mila Devica Marija, da žc nikdar ni bilo slišati, da bi bila li koga zapustila, ki je pod tvaje varstvo pribežal... Le na Marijo zaupaj, ona je zdravje bolnikov," je to-lažila Kalra bolnico.
Bl   60   ta
rOj, če bi ozdravela, precej bi poromala k Novi Štiiti. Ljuba Marija, izpros! mi zdravje! Saj meni ni toliko zase, ampak kaj bo z otrokoma? Oba sta ie nepreskrbljena", vzdahne bolnica in začne polglasno moliti: ,Spomni se, o premila Devica Marija . . . "
Teta Katra je še voščila Jahko noč" in odšla. Nežica je nazgala pred oltarčkom Matere božje v kotu rdečo lučko, pokleknila sta s Tončkom, odmoijla ve-černo molitev in se  odpravila spat.
A Tonček to noč ni mogel zaspati. V ušesu so mu donele besede lete Katre: ,.Sama Marija mi je izprosila zdravje. Kar se njo prosi, ne odreče ni-česar. . ." Ka|, če bi on poromal k Novi Štifti in prosil Marijo za zdravje mamičino? Ab, tako goreče bi moiil, da bi ga gotovo uslišala Mati božja, in ma-mica bi bili zopct zdravi. 2e je sklenil v svojem ne-dolžnem srcu, da bo Sel prosit Maler božjo za ma-terino zdravje; že je sanjal na pol bdL, da \e pri Novi Štiili; zdaj zopet, da so ozdraveli mamica, zdaj zopei, da so še slabši — in zajokal je Pred ollarčkom v kotu pa je trepelal rdeč plamenčck, zdaj boječe, zdaj zopet pogumno. Tako je to noč ludi Irepetalo srce Tončkovo: zdaj v upu, da bodo ozdraveli dobra mamica; zdaj zopet v strahu. da bodu mamica morda umrli; a vendar je bilo upanje močnejSe, in samo vfasih je scgel slrah v njegovo srce kakor z ledeno roko . . .                                                        (Dalje prlh.i