S3. itnilftL I t —iillil KIL KlfO. .Slovenski Narod* valil p» pcfttti n kraje bhrfc Avstro -Ogrske: u N( Strt leto aknpej naprej, leta . _ . celo leto naprej . . . . ( 65—- aa Ameriko ia vac drage dežele: ^0 We naprej .... K 70-— Vprašanjem glede Inseratov aa na. priloži za odgovor dopisnica «11 znamka. i («podaj, pritličje, levo). KnaHeva alles I, i*UXm ftt. tO. M«a Ijcicis prostora tn . po porabi. ______ ____ _ trok ara«tor: enkrat po 12 via., dvakrat po U vin., trikrat (enak fnoator) 30 vin , parte tn zalivale (enak Prt večjih laaerct'at) po dogovora. 1 m visok ter 10 vin. potljej* аагоМае veto* P® ■»■ аагаСке fertz peslitve deaarjs u ae шагем slkakr • lira ti. Mliratea Hakaraa« teleSoa it 89. celo leto naprej pol lets .Slovenski Narod* velja v LiaUfaai t dostavljen na dom «11 Se se bodi ponj: Četrt leta naprej . na mesec , Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Dopisi na) se trsnkirajo. Rokopisi «e nevračajo. i KaaflavB «Ilea ftt. B (v L nadstr. levo). a«. Zborovanje Izuršeuslne^ odbora JOS. Včeraj je od 0. zjutraj do pol ene popold. je trajalo zborovanje izvrševal-nega odbora .IDS. v mestni posvetovalnici ljubljanski. Zborovanja so se udeležili člani izvrševalnega odbora z vseh strani naše domovine. Po dolgotrajni izčrpni debati so bile sprejete sledeče resolucije: Izvrševalni odbor JDS, zbran na zborovanju 2. marca 1914. ponavlja zahtevo, da se Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pridruži tudi zasedena Dalmacija. Reka. Istra. Trst kot avtonomna luka. Gorica г vsem slovenskim delom Goriške, Beljak. Celovec, Vefflcovec z okolišem, Maribor s krepkim zavarovanjem Dravske doline, Kadgona, domovina prekmurskih Slovencev, vsa Vojvodina i;, zlasti Teme-š\ar z okolico. V svetem prepričanju. daje les to ureditvijo mogoča Zagotovitev i v s j u o s a mira. opozarja javno mnenje in vest vsega sveta, da pomisli na usod ne posledice, Če bi teptani narod Srbov, Hrvatov in Slovencev še nadalje Nieral voditi ooibo za n e o d -rešene brate. I\e smemo se strašili nobenega koraka, da zaprečimo nuv z'očin na našem naročj SrediŠnja vlada s t p o z i v 1 i .i da t a h o * odpokliče mirovno delegacijo Kraljevine s to;. Hrvatov in Slovencev iz i1 ari i aiiobi liot.la in-teraliirana Konferenca rod 1 a 5 k i m ie r o r i zj m o m anulirati svečane obljube zatiranim narodom in vzeti za temelj ograničenja na zapadu Ion d on-skipakt.ki je sramoten madež in pravcata skrunitev prapora rešiteljev zatiranih narodov. Izvrševalni odbor JDS. v Ljubljani pozdravlja in odobrava sklepe z zborovanja s predstavitelji enakomislečih strank v Sarajevu; želi. da pride do ustanovitve ene jugoslovanske demokratske stranke za vse ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Izvrševalni odbor poživlja poslance JDS v narodnem predstavništvu, da pospešijo delo za konstituanto, kot od naroda voljene zakonodajne zbornice. Volitve v konstituante naj se vrše na Čim širši podlagi s splošno, enako, neposredno volilno pravico s proporčnint sistemom; volijo naj vsi moški in ženski državljani od Л. leta dalje; popolna svoboda volitve naj bo zajamčena. Načrt «stave, ki ga je predložiti r sklepanje konstituanti, naj vspreime načela demokratskih modernih držav; državo naj vodi ena zakonodajna z b or n l c a ; velike občine in večja gospodarska okrožja naj dajo temelj ustroju enotno vrcieva-ne države; vsprejemamo monarhlČ-no obliko države z narodno dinastijo Karagjorgjevičev na Čebi; a kralj bodi prcdsiiivitelj narodove volje. Izvrševalni odbor naroča poslancem JDS, da smatrajo 7a najnujnejše ureditev prehrane ter dota av o drugih življenjskih potrebščin z znižanjem njih c c n. Spo-redno s tem ie rešili pereče gospodarsko in gmotno vprašanji uradništ-V a . kakor vseh javnih nameščencev sploh. Izvrševalni odbor JDS. poživlja deželno vlado ra Slovenijo, da priporoča osrednji vladi čim skorajšmc sklicanje deželnega sveta kot kontrolni in posvetovalni organ dcleliti vladi. Z zahvalo in zadoščenjem pozdravljamo vest iz Belgrada, ki nam naznanja sklep središnje vlade, da da na razpolago znaten znesek v pokritje stroškov za pripravo ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. Izvrševalni odbor zahvaljuje vseučiliSko körn i s i j o v Ljubljani, ki je svoje Temeljito delo pospešila tako, da jc dozorelo do izvršitve. Vladislav Faojančič: Bdimo! Karakteristična pojava pri vseh državah, ki jih je rodila ali preuredila svetovna vojna, je, da so od vseli strani obkoljene od sovražnikov. Republika Sovj c tov jc obdana od ognjenega obroča vojne na vseh koncih. Poljska ie v prepiru z vsemi sosedi, Ceho-Slo-vaška je utrjeni tabor, ki ^a obliva morje sovražnikov, Madžarska ne šteje niti enega prijatelja med svojimi sosedi, Romunija se celo z Jugoslavijo prepira. Povsod je isti položaj. Ravno-tako je tudi z našo domovino, kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bolgarov še ni minila slast po siroti Makedoniji. Romuni bi nam hoteli iztrgati žitnico naše države Banat. Madžari drže v svoji pesti Prckmurje, o katerem se pri nas Žal le malo govori in piše. Nemci so nam ugrabili Koroško in pripravljajo nove boie, z i talijo, ki nas hoče zadušiti, je stanje skrajno napeto. Celo Arnavti škilijo preko naših državnih plotov. Le Grki se drže mirno, ker jih vodi pametni Venizclos. Razen te ne preveč zavidne zunanje situacije ima naša država opraviti s sicer ne velikimi in številnimi, vendar strupenimi notranjimi sovražniki, kakor so Nikole Njegoši, RaJiei :n kakor sc Že imenuje ona šaka kapitalistov, demagogov, plačenikov. Avstri- jancev in separatistov. Znotraj naša domovina še trpi od porodnih bolečin, organizacija še v nobenem kraju ni čisto perfektna, komunikacijske zveze so nadvse pomanjkljive, tako da smo danes ne samo upravno, ampak skoro v vseh ozirih razbiti na precejšnje številee deželic ii kotov. Narodna obramha tudi še ni jurejena niti približno tako. kakor bi zahtevalo naše stanje. In tako dalje. Kaj bi bilo, čc bi danes planili vsi sovražniki in pože'jivci naenkrat po nas? To vprašanje je postavil predsednik Wilson ameriškim zastopnikom pri povratku v Ameriko. Ravnotako bi se moral vsal:ega d;ie vprašati vsak naš človek, vsi naši vodilni mežje iz vseh naših polt raj ii, predvsem pa oni ljudje, ki žive kake.' na knVrem samotnem otoka Tihega ixreana i.i nrez preudarka govore in uganjajo sivari. ki niso pripravne za to, da še bol i utrdijo slogo med Slovenci. Hrvati in Srbi. Kaj bi bilo, če bi naši protivniki hoteli z vojaško silo uveljaviti svojo požclji-vost? Ali bi mogla naša izmučena in maloštevilna vojska, ki se vrh tega še reorganizira, vzdržati koncentričen napad od vseh stresi in obraniti našo mlado državo? Ali bi se našlo pri vseh slojih in vseh plemenih našega naroda dovolj razumevanja, dovolj požrtvovalnosti in dovolj odločnosti, da pohite pod orožje in da se pokore disciplini? Kdo sprečuje. da ne pride do krvave vojne Jugoslovanov s sosedi? Ali ni to predvsem zmagovita armada maršala Foclia in kooperacija med zavezniki? Pomislimo, kaj bi se zgodilo, ako bi prišlo do razpada Antanie, ako bi nastala resolucija v voiskah maršaia Focha. Frcftcozi in Angleži bi imeli dovolj brige in opravka pri sebi doma, torei se ne bi mogli posvetiti vprašanju, kaj bo z Jugoslovani, kaj s Cehi, kaj s Poljaki itd.? Ne bi nam mogli poslati na nomoč niti enega edinega bataljona, niti enega topa, niti ene puške. Ce bi v Franciji in Angliji izbruhnila beliševiška revolucija, ki sc po vzgledu Ljcninovc vstaje ne bi brigala za usodo drugih narodov, posebno pa ne za narode, v katerih ne vladajo sociinlistični voditelji, bi bila kraljevina SHS navezana docela sama nase. Sama bi morala gled'iti. kako se bo oteola številnih sovražnih vojsk, ki bi pod nacionalističnimi in rdečimi zastavami planile od vseh vetrov po nas. Tedaj bi se zbudil kot pod sunkom pesti v čelu marsikateri sanjavi avto-nomist, marsikateri borilcc za kulturne in druge individualnosti, marsikateri ralibač jugoslovanskega jedinstva. Sprevidel bi in naenkrat bi mu bilo iasno. da vse stvari na svetu m rajo iti no neki vrsti, dn so boli in manj važne zadeve, da ie prvo očuvanje in - - ■ J ■■-,---j- n . - ... — obramba skupne domovine. Morda bi se tudi pokesal za svoj greh. objokaval svojo slepoto in gluh os t, morda bi celo z delom skušal popraviti svojo zablodo. Bilo pa bi morda tudi že pre-kasno. Danes ie še čas. da si stvorimo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci jasno sliko o svojem položaju. Odprimo oči, napni-mo ušesa in preudarimo. Ako premislimo, da smo v sporu skoro z vsemi sosedi, da naša samostojnost za sedaj ne bazira samo na naši moei, temveč bolj na zmagi Antante in na moči njenih armad, bomo. ako 'ljubimo svojo samostojnost, delali vse stvari z večjim preudarkom, z večjo opreznostjo, z boljšo metodo. Ta zavest našega položaja mora imeti globokega vnliva na našo zuna-nio in notranjo politiko. Ia m!g? Ошт Jniflia slo?. Ш- oaifl» ШШ Si". Me e<~a januarja t. I. se je ustanovila ta organizacija na »široki dcnio-kr-ttsVi* podlagi. Kakor smo poučeni, naj bodo v njej včlanjene vse strokovne organizacije državnih mista\ Ijen-cev, vsi oni. K; ne pripadajo nobeni .organizaciji in pa vpokojenci obojega spola. Pripadniki vseh treh sloven, p o ti.t ič n i h strank! Organizavja ima nalogo valovati stanovske interese državnih nastavljen-cev, pospeševati stremljenje za zboljšanje gmotn-vn položaja svojih članov, sestavljati tozadevne vlege na višja mesta itd- Skratka; s i c u s a stanovsko u j e d i n j e u * c plemenitih in humanih načel! Proti organizaciji sami torej n i m a in o prav nobenih pomislekov in i e žeiimo, da se vzdrži; Zato smo ustanovni občni zbor 26. januarja t. L tudi pozdravili po svojem zasropii.ku. Primemo pa se nam s.đi opozoriti članstvo, da socijo v predsedstvo, ki tvori hrbtišče crganizaciic, samo možje čistih pelitičnii: rok. Ako ni tako, bo neizogibna Tosicdlca padec cclega vstroja. razpad * rganizacijc. Ogisjmo si eobližji predsednika organizacije Maksa Lil lega. davčnega nadupravitelja, moža izredno moCncga glasovnega Oigann, pa tudi iz-.i!no sumljive poluične harvenostt Mož je I še za zlatiii Krških in vipavskih dni ' stal v naših vrstah, splezal kasneie. iz-J rabliaroč ugodnejši polo?aj S' S., z umetno i-rikrojenimi £.bi in poprijemki kot predstavitelj celokupnega ljubljanskega uradništva do magistratnega stolca v rotovški dvorani ter postal ob renesansi LSL. prav odločen šušterši- ---I Г ЛГ.1 i ■—rg™— janec, kakršen bi bil še danes, ako bi — kazalo. Tako pa je morVi za enkrat postati >dlvjak«,. ki ćaka, trdno oklepajoč se edinega sredstva predsedstva združenih organizacij državnih nameščencev. — ugodne prilike. i>am je še pred nekaj tedni pripovedoval, la mu je ponujala JSDS. mandat v Državno veče, o čemur pa dvomimo, saj bi se ga drugače radevoije oprijel. Kot bivši predsednik društva davčnih uradnikov, k: su ic molče in oatilio-ma razšlo, se je^ lias'anjal na tisti Čas mogočnega dr. Susieršica, vendar pa mu je bila stanovska organizacija vedno samo — sredstvo v dosego cilja. Hotel jc postati kratko n mam državni poslanec. Davčni uredniki sami najbolje vedo. da bi brez predsednika LiUega ravno tako — če ne bolie — opravili. Zato jih jc ostalo nad eno tretjino neorganiziranih. Dasi je ta možakar ob vsaki priliki žarel za stanovska združenja in se cedi! po druginjskih shodih v Mestnem domu itd. vendar ni kazal nikdar odkritega čela, temveč pretvarjal oficijelnost ir neoiiciieinost in obratno, ce je tako poiožaj zahteval. Z a h r b t o m ie celo numigaval, da so zahteve državnih uslužbencev pretirane. Koliko sHepo/, ki so se storili od združenih organizacij po svojih zastopnikih pri Stepicu v Čiški, nt bilo nikdar izvršenih, o tem vedo povedali le oni tovariši, ki so listim sejam prisostvovali. Sklenilo se je in predsedniku Lille-gu poverila izvršitev, sklep pa je postal v Lillegovih očeh z ozirom na splošni politični položaj kar čez noč ncoportun, in izvršitev se je odložila — ad kalen-das praecas.--------- — - - ■ Z organizatorjema nackmalno-nem-škfti železniških uradnikov Wieserjera in Wallnerjem je bil dober prijatelj, Langofi in Götzi so pri njegovem orga-nizatoričnem delti soJtlovali. Vsako najmanjšo zvezo s takimi prononsiranci in škodljivci slaven kega na-venskega naroda pa bi moral tudi kot organizator načelno odklanjati. Dovolj o njem, noža poznamo tio črnih obisti. spoznajo naj ga Še drž. nastavljenci, ki imajo zdrav razum in prosto voli o! Frvi podpredsednik višjesod. svetnik Franc R e g a 11 v je najdostojnej-ši gospod, kar iih pozna slovenska javnost, mož visoke izobrazbe in širokega socialnega obzorja ter politično ne-omadeževan — toda somišljenik SLS., česar mu tudi ne Štejemo v greh. Ima le to redko spretnost, da pove s sto besedami isto kot kdo drug s petimi. Drugi podpredsednik računski svetnik Avguštin Zajec, tudi somišljenik S. L. S., je na ustanovnem občnem LISTEK. Dr. Jos. C. Oblak: (Nekoliko karakteristike. — Koroško narečje in narodne pesmi.) Znano je, da imamo Slovenci mnogo dialektov, pri katerih se kaže vpliv tujerodnega soseda, s katerim mora dotični det naroda deloma vsled gospodarskih zvez, deloma vsled skupnih uradov v mešanih krajih bolj ali manj občevati. Tako je sprejel tržaški in goriški Slovenec tujke iz italijanščine, drugi Slovenci germanizme. Pa tudi na naglas in narečje ie imel tuji jezik vpliv. In tudi narobe! Čeprav slovenski jezik ni imel tolikega vpliva na drtigo-rodne jezike, kakor nasprotno. Kak vpliv je imel predvsem hrvatski jezik na slovenski ob mejah slovensko - hrvatskih, o tem mi tu ni govoriti, ker smo bili Slovenci, Hrvati in Srbi enkrat en narod, in je pravzaprav ta navidezni vpliv medsebojnih bratskih jezikov le polagano prehajanje hrvatskeea jezika v slovenski jezik (aB bolje dialekt), ki se čim bolj razlikuje, čim dalje se oddaljujemo od skupnega stika. Naš! gospodarji so to izkoristili in to raz* Ta £lasek |e nadaljevanje ali dodatek onim člankom, ki so izšli pod našlo* vom sKoroSka Slovenija* in s podlistkom istega pisatelja v našem lista lz 1. 1096 pod naslovom »Izprehodi do koroSId Sloveniji«, ki so svoj Ca s v/budili splošno zanimanje izidejo^ z drugimi v posebni brošuri. Op. ur. liko poostrili do nekod tako daleč, da so ustvarili umetno animoznost in separatizem med posameznimi plemeni. Pri nas so šli Nemci še dalje, tako da so hoteli celo različnost slovenskih narečij politično izkoristiti ter s satansko hudobnostjo med Slovence same sejati Ijuliko separatizma in mržnjo s tem, da so zahrbtno ščuvali Kranjce proti Štajercu. Štajerca proti Korošcu. Primorca proti Kranjcu ter podpirali vse tiste elemente, ki so bili za tak separatizem dostopni. Toda celokupni slovenski narod s svojim zdravim instinktom se do ogromni večini ni dal izrabiti ter ostal." odkar je od Vseslovenske in jugoslovanske ideje tako prožet, da je to hudobno nakano prav do rešilne svetovne vojne preprečil. Odkrito pa moram priznati, da je ta nakana našla na onem, od ostale Slovenije po mogočni gorski stavbi Karavank odrezanem najlepšem delu Slovenije kolikor toliko rodovitna tla. Koroška in hujskanje koroških Nemčurjev je najklasičnejša priča za to, kako so hoteli Nemci iz koroškega narečja kovati politični kapital ter zamrziti našim ljubim Korošcem ostale Slovence. Koroški slovenski dialekt se jim je zdel naj pripravne jše sredstvo za hujskanje brata proti bratu. Koroški Nemci so v svojih političnih časoplsib. v državnem zboru in celo v psevdoznanstvenih knjigah vrgli na tapet bojno krilato besedo: »Koroško - slovenski (bindišar-ski) idijom!« Tudi v tem znamenju so hoteli — zmagati. S tem »idijomom« so hoteli In Se hočejo rešiti poturčeno koroško Germanijo! Uspeh pa hvala Bogu ni bil tak. kakor so ca pričakovali. Vendar so delu slovenskih Korošcev Dili z vednim bhtenjem njihovega dija-iekta (»windisch is sehiareh«) nek nenaraven sram n mržnjo do jezika ali narečja, ki jih ga je mati učila. Ker se koroško narečje precej značilno razlikuie od kranjskega in še posebej od književnega jezika, jim hočejo v glavo vtepsti, da jim je slovenski (kranjski in pismeni) jezik tuj. da, ne-soroden . . . Obenem pa niso dajali koroškim Slovencem prilike, v šolah se seznaniti z lepo in čisto slovenščino. Zato je bilo to ceno izigravanje »koroškega idijoma* eno poglavitnih sredstev za germanizacijo. Le - ta pa vendarle ni mogla pri vseli nasilstvih vsled prirojene konservativnosti slovenskega življa doseči vsaj do leta 1914.. ko je izbruhnila za nas rešilna svetovna vojna, svoje zmage. Ker ravno v zadnjem času zopet skušajo koroški Nemci (glej -'Klagenfurter Zeitung«, »Freie Stimmen* L dr.) brez sramu celo olikanemu svetu, zlasti Amerikancem. natveziti. da ie keroško narečje poseben jezik, se mi vidi prevažno. če ne naravnost potrebno, izpregovoriti nekoliko o tem vsled zasluge nemške politike naravnost slavnem pos tal em koroškem narečju. Predvsem moram vprašati, ali ie res med koroškim narečjem tako velika razlika, da je o isti vredno govoriti? Da m ne! In tu pride zonet v poštev kolikor t oliko djslitev Koroške v Spodnjo in Zgornjo Koroško. V Zilski dolini in brbaški okolici se narečje precej razlikuie od onega v Rožu in celovški okolici in le - to zopet od DoHiunskćga na sf ra i nem vzhodu na meji Štajerske. Čudovito je dejstvo,^ da govorijo Zilani, to ie na skrajnem severu bivajoči Slovenci, najbolj odločen in nemškim vplivom najbolj eksponiran rod, še tako lepo narečje, ako postavimo za merilo lepote narečja podobnost istega pismeni slovenščini. Težje razumljivo bo morda narečje celovške okolice, ki se približuje rožanskemu. Najznačilnejše za to narečje je pač, da Korošci v tem predelu izgovarjajo »k« kot v raznih drugih, tudi kranjskih narečjih v besedi »nak« ali »пака«.*) To nenavadno izgovarjanje pa nas moti le toliko časa. da se navadimo. Ako pa se poglobiš v to koroško govorico in se ji privadiš, kmalu zapaziš, da imajo ti Korošci tako značilne in lepe slovenske izraze, ponekod naravnost originalne primere in lepe načine izražanja, da so ohranili toliko samosvojega jezika, da je in bo ostalo koroško narečje prevažen vir za slovenske in slovanske jezikoslovce sploh, zlasti tedaj, ko bo iskati originalnih izrazov, ki nam jih manjka celo na Kranjskem. Res je, da ima morda Korošec v svojem dija-loktu mnogo germanizmov, da, celo slovenskemu jeziku prilagodene čisto nemške besede, toda temu nasproti moram povdarjati, da je to le razvada; vsak Korošec ve in zna poleg nemškega izraza, ki mu je prišel v razvado, večinoma tudi svojo >slovenjo« besedo. To in nič drugega je resnica. Posebno ti tudi dime uho, da Korošec rabi za predlog »pre« nemški predlog »c* (zu), da reee mesto »premalo« — »cmav«! To je pa tudi edina napaka, ki se mi je res videla v počet*) V fonetičnem smisla »lartusarno eksplozivni* glas. ku odurna, da, celo smešna, a radi te malenkosti delati križ čez celo koroško narečje in je smešiti, je naravnost ne-odpustna budalost. Da pa izgovarjajo Korošci »1« kot >v« in »k« pred i, j in e kot »č«, pa daje njihovemu narečju, kakor tudi gorenjskemu, naravnost prijetno mehkobo, ki prihaja posebno v narodnih pesmih do popolne veljave! In nič manj simpatična posebnost je, da Rožani mesto bolj ali manj trdega »g« izgovarjajo mehkejši »h«. Manj simpatično pa je, da ponekod. kakor sem že zgoraj omenil, ne izgovarjajo »k«, nasprotno pa pred nl-kalnicami predtikajo ravno »k« (enako kot tudi drugod pri nikatnici »ne«: nak, naka, kakor »kni, kne, kna = »ni«, »ne«, ter da izgovarjajo pred »i« in »e« za »w« — b: wisok = bisok, krčijo pa ponekod posamezne zloge zlasti pri nikalnicah, kakor »nča« = »nič ni«; »e« izgovarjajo v gotovih slučajih za ije (lijep = lep, prilično kakor hrvatski Ijekavci, Rožani tudi ne nagiašeni »e« za »a« (latim ~ letim, braz — brez, iščam — iščem, izaro = jezero). Tudi »o« se različno izgovarja pod dolgim potisnjenim naglasom kot »ue« (nueč = noč. muest = most), dočim se v Zgornjem Rožu izgovarja čisti »u«, kakor po mnogih delih Slovenije, (must = most). Značilna je prepozieüa »drex In »dra« (nastala iz dobro), Id služi kot adverb za nem. »wohl«, (dro vesiev — wohl froh); »horta« in »dovta« pomeni »tja gor« (gor tja) in »tja dol« (dol tja). Ako omenim Se posebnost da Štejejo Korošci mesto »desetič« od Štirideset naprej »redove«: dvared, tri-dest štirradi. petred. Sstred itd. ifie ;W - • *ж u Stavni NAROD1 mm 3. 1919. 53. «tev. zboru smelega četa zagovarjal zopet ni vzprejem odslovijenih nemških državnih uslužbencev in o njem ne bomo izgubljali besed. Sapienti sat! J. S. D. S. v predsedstva nima zastopnika. Zakaj navajamo vse to? Ker po izjavi društva samega stoji društvo nad strankami in bi potemtakem morale biti v sorazmerja s političnim mišljenjem v predsedstvu zastopane vse tri slovenske politične stranke, od vseh treh strank pa noben politični kameleon. Obžalujemo, da v takih odnošajih X D. S. ne more nuditi organizacij; take zaslombe in ji posvečati tiste pozornosti, kakor bi lo želela sama in pa najmanj 75 % stran ki mil somišljenikov pri društvu. Zato se obračamo vseh naših somišljenikov, ki so člani društva, da izravnajo predsedstvo, dokler je še г-^ч m vstvarijo možnost sporazuma, 4- Švajgar: Vedno naprei! Z uvedbo gostejšega osebnega prometa na skoraj vseh slovenskih progah se je gotovo storil velik in pomemben korak naprej do končne zopetno vspo-stavitve prometnih odnošajev pred vojno. Upeljala sc je ob enem od vseh strani jako zaželjena neposredna via-kova zveza iz Ljubljane v Kurlo-▼ ac. Kakor rečeno jc to velik korak naprej, ampak tudi ; r d cn dokaz, da vladajo pri nas ze kolikortoiiko u r c- tene razmere, kar se o vseli pr> raiinah glede prometa ravno ne da trditi _Vsekakor pa nc smemo naostac; na doseženi etapi, pač pa moramo delovati naprei. da si s C a s o m a z velikimi potezami ustvarimo moderno •Železniško omretje počeli id r ž a v i. Današnji položaj slovenskih prog je cnačilen za razmere, v katerih smo morali životariti. Razver. proge Trst-Jese-nice-St. Vid ne ieče nobena druga državna proga preko celega slovenskega ozemlja kot d r o m e t n a c e 1 o -t a. pač pa nahajamo cclo vrsto raznih polovičnih prog, ki sicer spoinlejo dve večji mesti med seboj, (služijo torej edino lokalnim koristni) drugega namena. vsaj zdi se. nimajo. Lep primer nam podaiata v tem oziru gorenjska in doleniska drža v.i a prosa. Prva spojuje križišče Trbiž preko Jcsenic đo Ljubljane, kjer dciansko neha. pac pa iziuia v isti smeri u Ljubljane druga proga, ki zopet veže edino L.iubJjano s Karlovceni. Ali ni pravzaprav vse od Trbiža v Karlovac ena proga? Po našem mnenju vsekakor, in sicer ob enem resnična črta. ki pre preža našo pekra-üno od skrajnega zaoadnega konca preko Kolpe na sosedno рокгајто naše kraljevine SHr?, aa vzhod. Najprej smo dobili direktno zvezo атпгјјапг s Karlovccm. Ali se ne bi dalo ^doseči z dobro vo'io in malenkostnim *lelotn tudi spoienje. zvarenje obeh viš-omenjenih glavnih p.Og v eno cetoio ' In zopet pravimo — vsekakor! * , Kot smo povtiarffi že v naslovu, це sme nas voditi naša pot nikamor Urngarn kot vedno naprej, naprej kot teče vsak pravi vlak. — Kakšni momenti govore z ozirom na železnico, tupravo ln obrat, dalje gospodarsko za ispoiitev obeh pros? Teh je prav lepo Število. Evo jih! V prvo moramo še enkrat ponovno povdariti. da se bomo morali v naši (državi otresti tiste avstrijske železnice kramariic in načela, da so ljudje radi železnice tukaj in ne obratno. Nastopiti moramo enkrat za vselej z na-;če5om v javnost, da ic železnica kot ^najvažnejše občilo poklicana v prvi vr~ «ti za to. da služi narodu in njegovemu gospodarstvu, saj |star stavek, da železnica, ki v resnici skuša vsestransko služiti celoti, vedno še kdo stopil v štirideseto leto, pravijo, da je začel »redi mešati«), sem naštel tako precej vse poglavitne j še. Torej same malenkostne razlike, jfcatere mi je omeniti. — ne toliko radi boljšega razumevanja koroškega dialekta, kakor radi popolnosti razprave in — zanimivosti. Te malenkostne posebnosti pa izrabljati v hujskarsko namene ter slikati koroški jezik kot čisto poseben idiom — to vzmore pač samo nele politična, nego tudi osebna pokvarjenost in zločesL Podjunsko narečje se precej raz-fflcuje od Rožanskega; ohranilo je med drugim tudi še prvotni slovenske na-*alne vokale. To bi bile morda najslavnejše posebnosti in tudi originalnosti koroškega narečja. Skleoam: posebnosti in različnosti ne najdeš v koroškem narečja nič mani in nič več, kakor v vseh drugih slovenskih narečjih, germaniz-xnov pa najdeš v njem manj, kakor v prelepi ljubljanski »šprahi«, ali pa tudi ▼ Slovitem zagrebškem dialektu. P o d-jonsko narečje pa ie v besednem oziru poleg dolenjščine |n notranj šine morda najCfr-fetejše in najbogatejše slo-vevensko narečje. Izvirnih starejših slovenskih izrazov pa ima Korošec brezprimerno več, kakor kateremkoli drugo slovensko narečje, Predno izrečeš sodbo radigerma-nlzmov in se spodtikas nad koroškim narečjem, bog pač dobro storil, da se primes naj prvo samega sebe za nos ter n? j prvo pomedeš pred svojim lastnim pragom! ... Da W nam ostalo — ako fz vzamemo res nekatere neorfletne «rmanizme — ohranjeno kot jezikov— posebnost v vsi svoji originalnosti not kast — tudi — lepoti! j dobro prosperira, ker Jo obratno tfttdje vporabljajo in podpirajo. V s tail Avstriji tega lepega principa nismo zasledili skoraj nikoder. Različni st ratespčni (!), vojaški in državno-politični razlogi so bili stokrat tnerodainejši od ljudskih zahtev in potreb. Tukaj moramo paziti, da zapustimo ostanke teh nazorov in sprefmemo višje omenjeno načelo, da je železnica radi ljudstva potrebna in mora ljudstvu tudi služiti. Tudi v slučaju Trbiž-Karlovac je isto. Vidimo v obeh sedaj obstoječih polovicah te važne proge, znak onega starega zavrženega principa, ki upošteva lokalne razmere, splošno narodnih pa ne. Zdi se ravnotako, kot da smeri ves gorenjski promet le v Ljubljano in ne preko nje. Ali ni med Gorenjsko in Dolenjsko, Hrvatsko res n i k a k e g a prometa? Ali ni uikak promet mogoč? O da, pa prav velik, in omenjeni progi sta poklicani omogočiti ga. V drugo lahko iz prometuo-tehnič-nega stališča trdimo, da bi prinesla spojitev v eno progo prav lepe odstotke prihrankov, bodisi na strojih, na vlakih in njihovih garniturah, na osobju in pa knr je glavno, na Čani. ki mora biti žcleznici kot gospodarskemu podjetju ravnotako denar (time is money!). O tem bi že kratek pregled na obstoječe vozne rede in pa majhna študija o prometnem spojenjn doprinesla dokaz pravilnosti naše trditve. Pečal sem sc sam s tem problemom in sem prišel vedno do enkaih zaključkov, da se dasta oba deia proge prav lepo poenotiti. Tudi upravno je zadeva enostavna, ker pripadata obe progi državi, pri takih malenkostih pač ne smemo iskati ovir. Končno bodi omenjeno tudi gospodarsko stal'ščc v tem oziru. Kakor že omenjeno, velja za vsakega delavnega človeka in ccli narod prislo-■»ica »čas je denar« v polni meri. Povsod v svojem gospodarstvu se mora izpolnjevati ta slavni angleški izrek. — Poglejmo praktično to z ozirom na omenjeno proso. Trgovec iz Kranja ima opravilo v Metliki ali pa recimo v dokaj bližjem Novem mestu. Iz Kranja mora oditi zvečer poprej, ako hoče doseči Novomesto zjut. ob urad. urah ali ob sejmih iti isto velja obratno seveda rudi za Dolenjce, ki Žele potovati na Gorenjsko. Ker se je dosedanji vozni red oziral edino na lokalne interese in prav nič na promet s širšim delokrogom. jc z ozirom na pristedenie časa ророЈлодпа primerno, da se preuredi in predela celotni vozni red gorenjske in dolenjske proge v tem smislu, da se z ozirom na lokalni in transitni promet preko Ljubljane sestavi nov vozni red, kar ni tako velika težkoča. Izdelal sem svoiečasno o tem zasebne študije, ki so se naslanjale v vseh ozirih na že obstoječi vozni red in nisem našel mnogo razlik med studijo in voznimi redi, edino gorenjski vlak bi peljal direktno naprei v Karlovac, stroji in osobie bi se v Šiški menjalo, kar bi provzročilo zamudo par minut, za kar bi se neznosno dolgi postanki na glavnem kolodvora brez zapreke skrajšali. Cisto sigurno je. da bi tudi iz gospodarskega stališča kazalo, pretvoriti progi Trbiž-Ljubljana in odtod v Karlovac v eno enotno progo, ker bi se promet med posameznimi pokrajinami prav gotovo mnogo pospešil, ne pa zmanjšal ali zakasnil. Hočemo torej dejanj tudi fu in sicer v smislu naslova: vedno naprei! V korist bo nam vsem. nobenemu na v škodo. ako se to stori. Prav gotovo nam bo dal prav vsak gospodar, vsak trgovec. vsak, kdor potrebuje to progo — potreba poenotenja in potreba prog v velikem štilu nam ic silno velika, zatorej na deio, vedno naprei za nas same. Upamo, da se bo še kdo drugi oglasil tozadevno, saj razprava o tem bo prinesla svež duh v naše gospodarska težnje in pripomogla k rezultatom ? if»re;? Novlnslii pregled. Sarajevska »Jugoslavija* se bavl s samostoin ostjo sodnikov glede na naredbo pravosodnega ministra z dne 30. decembra 1918 o podaljšanju vakacije zakona v § 61. ustave za sodnije. Po § 4 zakona v sodni ustavi z dne 23. decembra 1913 je sodrik. vršeč svojo služba samostalen in г!сгк) Visen. Kai pa sc s<.Ja| dodaja? Najvažnejša določbo tega zakona pravosodni minister s svojo naredbo kratkomalo prekine in odreja vakaclio zakona do 14. marca 19t9. V tem slučaju ne gre samo za kršenje zakona na škodo neodvisnosti sodnikov, marveč tudi za principijelno stvar, glede katere so, kakor mislimo, narodna vlada in izdajatelji tc naredbo popolnoma na čistem. Pravni aksiom jc. da more zakon ukiniti aH predrugačiti samo zakon in ne kaka na-redba. Ne pa s kršenjem zakona marveč z izpopolnitvijo zakona o neodvisnosti sodnikov treba dvigniti sodnika iz današnje letargije, dati mu materiialno in moralno eksistenco, vzgojiti ▼ njem zavest hi ponos, icakoršnega mora vsak sodnik imeti, in organizirati pravosodje po razpoložljivih silah in zahtevah sedanje«» Časa. To so pota. po katerih se izgradi samostalno tn neprlstrano sodstvo, ki bo čvrsta podlaga izgradbi naše mlade države in jamstvo za svetost tn neprckrSljfrrost zakona.« — Zagrebški »Hirat* prinaša zavor zastopnika Peršiča o ureditvi valutnega vprašanja Med drugim izvaja: »Vrednost jugoslovanske krone bi se dala dvigniti tudi tako, da se pri odtezanju sedanje krone iz prometa polovica papirja zamenja za novi denar, polovica pa pretvori v obligacije, pri tem pa se določi tudi odstotek «a stroške zamenjave. Recimo, da sa 210 K dobi človek 100 K obligacije, 100 K denarja, 10 K oa ostane državi. M bflo tako v prometa tako) za polovico mani papirnega denarja. Narasla bf njegova vrednost, ljudje, W M Imeli mani denarta. U se preje lotili poslov, država № oa dobila tudi nekoliko stotin milijonov za sedanje Izvan-redne Izdatke. Ceh! so bill bdi praktični, kar ao *e prf--------* ' šo m K. razmerja med krono In dinarjem pravi: s Govori se. da bomo za 300 K dobili 100 dinarjev. Vprašanje je, kaka bo ta zamajava v svetovnem prometu. Na svetovnem tržišču Je stal dinar 106 frankov, all le padel že tudi na 60 frankov. Krona I* stala še nedavno 34 frankov, potem pa Je padla na 27. Samo za pregledni račun stavimo, da je krona na 3Q. dinv p« na 80 frankov, pa dobimo za 300 K 90 frankov pa 100 dinarjev ali za teh istih 100 dinarjev samo 80 frankov, torej na 300 K Izgube 10 frankov, na 3 milijarde Izgube 100 müijonov, na 6 milijard kron kolikor pravijo, da jih imamo v Jugoslaviji, 200 milijonov. Ne smemo pri tem pozabiti, da ne potrebujemo blaga Iz krajev, v katerih velia dinar, marveč U inozemstva, kjer več velja frank. Govornik pa veruje in pričakuje, da nikomur nc pade na misel oškodovati državljane kraljestva SHS in zato se bo gotovo jugoslovanska kronska valuta uredila tako. da se gospodarsko in financialno oja-čimo na znotraj bi na zunaj,« — Beograd-ska »Pravda« se bavi pod naslovom: »Za našo trgovino« z zakonom, ki ga je proglasila francoska republikju s katerim se omogoča trženje s podaniki sovražnih držav v gotovi meri. Pravi, da tudi naša nova drŽava potrebuje sličen zakon. Omenjeni francoski zakon pooblašča ministra zunanjih zadev, da daja francoskim trgovcem pooblastila za trgovanje s sovražnikom ali ta pooblastila se bodo izdajala samo takrat, kadar bo to zahteval interes trgovine«. — »Oslobodjcnje« v Tuzli piše v uvodniku o razdelitvi dela in pravi: »V našem narodnem Življenju pred vojno smo napravili mnogo pogreškov, ker smo prezirali princip razdelitve dela. Vsi naši odličnejši ljudje so se bili vrgli v dnevno politiko. istočasno pa so vodili tudi glavno vlogo v vseh naših kulturnih društvih. Tako se je doseglo to, da je jedna in druga stran v svojem napredku trpela, ker se istodobno nista mogla dva različna posla opravljati z uspehom. List se zavzema za to, da oni. ki se pečajo s političnim Življenjem. naj ostanejo pri tem in naj n& bodo istočasno vodje tudi na prosvetnem polju. Kajti prosveta ne sme biti pobarvana s kakršnokoli barvo, ako se hoče doseči napredek. Proti separatizmu ua kulturnem polju moramo najodločneje ustati In ml hočemo vsako odvajanje, pa naj pride od te ali one strani, najenergičneje pobijati«. Politične vesti. — Simptom nli lira. >Tempe* z dne 21- februarja 1919 prinaša pod naslovom >ttaliia in Jnaroslovani« karto, na kateri ie s črno črto omeien teritorij. ki Čestitamo Son-ninu, da ie odklonil Wilsonovo razso-ii% nc da bi se bali razsodbe, ampak ker smatramo, da mora ostati Italija na konferenci z vsemi svojimi zavezniki jn ne sme ničesar sprejeti, kar bi razdrlo to solidarnost* Sicer pa smo trotovi, da tudi Wilson sam ne misli druea-če-c >Tempsc ie v zadnjem času Čim-dalio bolj nasproten našim težnjam. Prepričanje», lahkomiselnost, simptom fili lira? J- J- K NOTRANJEPOLITIČNEMU POLOŽAJU. Iz poročila ljubljanskega dopisnega urada posnemamo grupacijo strank v narodnem predstavništvu. JDS je, kakor odgovarja številu poslancev, njenemu programu in socijahii strukturi slojev, ki jih zastopa, stranka cen-truma. Z obžalovanjem sprejemamo vest. da sede srbski samostalci na skrajni levici. Ta stranka, v kateri se združujejo zelo simpatični politični in kulturni delavci, se ie svoiečasno odcepila od Pašičeve staroradikalnc stranke. V času vojne so se nasprotja med staroradikalci in mladoradikalci poostrila radi ostre kritike, ki jo ie mladoradikalna ali samostalna stranka vršila nad ukrepi srbske vlade od-nosno staroradikalne stranke in g. Paši ča. Vzrok ostrih oasprotstev se ne dotika programa, ki je obema strankama bistveno isti, marveč nekaterih taktičnih vprašanj in osebnih pre-memb v vladnem aparata. Pogajanja z samostalci odnosno med samostalci in dragimi srbskimi strankami so v teka in Je opati, da pride v interesa skupne stvari do kompromisa. Vsekakor obstoje toliko v programih kolikor med osebami načelne sorodnosti odnosno osebne simoatije. tako da bo v davnih nacijonalnfh in kultnrnfh vprašanjih kakor tudi v vprašanju centralizma in okrožne samouprave samostalna stranka. tudi če zaenkrat izostane iz bloka centrums, v glavnih vpražanjib šla z le pozdravljati. Na noben način ni ml- * sli ti. da bi samostalci nos tali član novega opozicijonalnega bloka s separatističnimi težnjami, ker Je njihov pro-pram in tudi nastopanje vedno soglašalo z načeli jugoslovanskih demokratov. Dobro na je. ako si oni kakor tudi slovenska JDS ohranijo proste roke za zdravo kritiko, ki je tembolj potrebna, ker se nagibajo iz taktičnih ozirov na stran večine poleg srbskih staroradi-kalcev tudi radikale! iz Vojvodine in Bosne, ki vklfub živemu nacijonallzmu še niso proSIi skozi neobhodno potrebno fazo miselnega razvoja v pravo zares jugoslovansko in zares demokratsko smer. To pridržanje proste roke za eventuelnl slučaj potrebe bi tvoril potrebni protiutež proti skrajni konservativni desnici srbijanskih in voivodinjskih staroradikalcev. Poga- \ ianla med raznimi skupinami so. ka- ! kor rečeno, v oolnem teku in se bo politična vrunacija v kratkem še jasneje kristalizirala. Kralievina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Otvoritev prvega parlamenta Slovencev. Hrvatov in Srbov- LDU B e o-c r a d 1- marca- (.TDU) Danes ob pol 11. dopoldne so se zbrali narodni zastopniki iz vseea kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev v začasnem narodnem predstavništvu Poslanci «o prihajali v skupinah v dvorano jn <=e med seboj prisrčno pozdravljali- V ministrski klopi so zavzeli svoja mesta vsi ministri, ki se trenotno nahajajo v Beogradu. Združenje strank v skupine še ni popolnoma pregledno, vendar pa je že sedaj močo če spoznati jrlavue obrise porazdelitve strank Na skrajni levici so zavzeli svoja mesta srbski samostalci, vseslovenska ljudska stranka in nekateri hrvatski poslanci. Pred nii-mi so srbski nacijonalci. Na levi. poles samostalcev sedi LorkoviČeva napredna demokratska stranka in za njimi muslimanska skupina dr- Spaha in Hrasnice. Še dalje na levici so Starče-vičanci in člani hrvatske zajednice iz Bosne- V sredi proti levi sedijo socialni demokratie- V sredini sami ie zavzela mesta Jugoslovanska demokratska stranka, na skrajni desnici pa stari radikale! in nekaj poslancev iz Vojvodine (radikalci iz Novega Sada). — Minister za konstituanto dr- Albert Kramer prečita v slovenskem ieziku ukaz o sklicanju KaČasnesra narodnesa predstavništva* Poslanec Giuro Džamonia (Boena) predlaga za starostnega predsednika a najstareičoea Člana Glieorija Jeftanoviča (Sarajevo)- Predlog ie soglasno sprejet* Začasni predsednik je imel nato nastopni govor: Spoštovani gospodje! Izredno sem srečen, da sem mogel na praga svojega groba v svoji starosti doživeti veliki dan narodne svobode in njegovega uiedinie-nia. Dočakal sem srečni čas prvega narodnega predstavništva v uiedinienem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev (Dolgotrajno ploskanje-) Pozdravljam narodne zastopnika, katere čaka veliko ln težko delo v tei skupščini- Pozdravljam našo slavno vojsko, ki ie izvršila glavni del našega osvobojeni a in uje-dinienia (burno ploskanje) pod vodstvom dinastije (ponovno dolgotrajno pritrjevanje). Pozdravljam našega sivega vladarja kralja Petra L in prestolonaslednika regenta Aleksandra- (Poslanci se dvignejo in kličeio: Zivio kralj Peter! Zivio regent Aleksander!) Predsednik Jeftanovič predlaga, da ee vporabi zakon o poslovnem redu srbske narodne skupščine kot začasni poslovnik narodnega predstavništva^ (Se sprejme.) Predsednik predlaga nadalje. da se kot začasni tajniki predstavništva izvolijo: Miltntin Drago vi d dr-Ivan N- Novak, dr- Vladimir ćoroviĆ in dr. Josip Lovrenčic. (Sprejeto-) Poslanec Zivoiiu Rafajlovič (srbski nacionv lec) pozdravlja uiedinjenie enokrvnega in troimenega naroda naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev- Predsednik naznanja. da bo po svojih tajnikih službenim potom zaprosil ministra za konstituanto za popis vseh Članov tega predstavništva- — Seja je bila nato prekinjena-Prihodnja seja v torek 4. t. m- ob 9> dopoldne. — Predsednik je k sklepa povabil vse poslanec, da se udeleže službe božje, ki se ima vršiti v pravoslavni in v katoliški cerkvi ter v džamiji. Seja delegatov* LDU* Beograd, 1. marca-. (JDU-) Včeraj popoldne ob 4. ie bila seja delegatov za narodno predstavništvo iz vseh jugoslovanskih krajev bivše avstro-ogrske monarhije. Razpravljali so o poverilnicah delegatov in se ie končno dosegel popoln sporazum- Regent Aleksander h kralj Nikola. »Messaggero« poroča: Regent Aleksander je v Parizu poslal svojega pobočuika k črnogorskemu kralju Nikoli s prošnjo, da bi ga sprejel. Črnogorski Nikola je odgovoril, da sprejme svojega nečaka regenta Aleksandra samo v navzočnosti svojega ministrstva. kar nai bi pomenilo vzpostavo diplomatskih odnošajev Srbiia ln Črne gore. Tega povabila pa regent Aleksander ni mogel sprejeti. Nikola je pač Nikola bi volja naroda mu le pač heknba. Votes? LDU. DnnaJ, 1. marca. (C. TU.) Skoraj VSi današnji Usti pišejo o nevarnosti vojne med Italijo to Jugoslavijo. Nala voiafiu mbija aa Daak. CL DU.) D ti na k L marca. (CTUJ Kakor do-znava »Deutsches Volksblatt« prispe že prihodnje dni na£a voJaSka misija, sesto-jeEa Iz več Častnikov ln približno 100 mol sa Dunaj. Naša misija bo Imela Iste pravice. kakor Italijanska misija, ki je sedaj aa Dunaju. mož ae k ženi — če le Slovenec! In pri nas?! Nemoteno pride k nam lahko vsak, kdor navede sploh kak vzrok, ne da bi se ta navedba le količkaj kontrolirala. Po naših hotelih kar mrgoli Nemcev, posebno pa nemških Čllutov. Ce tudi nimajo vedno uspeha prt trgovskih poslih, toda za tri dni vzamejo vendar vedno mesa. klobas, tobaka Itd. seboj, drugo pa spravijo skrivaj. Skrajni Čas je torej, da se bo pri Izdaji propustnic bolj strogo postopalo, sicer bomo Imeli v LJubljani kmalu kak judovski tempel ali pa nemškonacijonalni parlament. pojasnjnle tale slučaj: Neki Slovenec se Je oženil leta 1909. v Celovcu z tamoSnjo trgovko, Id Je v Celovca Že Čez 20 let. ' Leta 1914. le moral tudi k vojakom In se |e vrnil sredi novembra 1918. v Celovec. Pred božičem Je obiskal bolno mater na Kranjskem bi se hotel začetkom februarja 1919 sonet vrata k ženi. V to svrho Je prosti v Celovca za prepustnico tn navedel tmff. da Je nlegova Žena tam trgovka In MSna pose*tulca in da ima lam S otrok Vztlc temu mu celovški magistrat vrnitve nI dovotH. w da bi bil za to navedel kak aa mor« v«e k '■— 1 V nasprotju z nemško nacijonalno belo gardo se razvlia rdeča garda v socialističnem smislu. Dosedaj ste bteli obe strnil kolikor toliko skupen interes. Nemškonacijonalni vojaki nastopali so proti nam Iz skrajno posarovelega nemikonarod-nega stališča, socljalisti pa vrhu trga še iz nasprotstva do duhovnikov in ker imajo vse koroške Slovence za klerikalce. Eni kakor drugi so bili deloma popolnoma boljše viški in plenili po deželi, deloma pa so izvile iz njih tudi člsfo nediscpllnlrane tolpe, ki tudi oficirjev ne pripoznajo, Še manj pa ubogajo. Le majhtai del ie bil vojaško discipliniran in neoporečen. V celoti pa so se vsi pustili izrabljati od nemSko-nacilonalne klike za Imperijalistične In osebne czoistične namene nemških vojnih dobičkarjev v Celovcu. V zadnjem času so se sociialisti v rdeči gardi začeli komandantu te klike nekako zoper stavi jati. Dne 21. februarja bi bila imela prevzeti bela garda Rorovlje, rdeča pa naj bi šla na Veiikovško fronto. Ta pa so Je temu povelju uprla ln se hotela braniti celo z strojnicami. Marsikateri pa Je že prizna!, da ne vedo za kaj sc borijo in ne vedo, za katero Idejo da se žrtvujejo. Kdaj bodo neki nenasitne celovške hujskače kakor Schtmuja i. dr. tako spoznali, kakor jih poznamo mi? Nemške tolpe na naši meji- LDU* Ljubljana. 28. februarja. Ljubljanski dopis- urad poroča is uradnega vira: Koroško. Včeraj ob pol 2. popoldne so nemški vojaki našo patruljo, osem mož. pri Sv. Lovrencu, tostraa demarkacijske črte obstreljevali* En mož ie težko in eden lahko ramen* Nemci imaio enega mrtvega, dva težko ranjena- Drugod ie položaj neizpreroe-njen- OdnošaJI med Jagoslavijo in Italijani. Italijanska brezžična sporočevalnica je dne 28. februarja v ves svet poslala vest, da je ljubljansko poveljništvo Dravske di-vizliske oblasti iz Ljubljane odpravilo italijansko misijo, ki se je tamkaj mudila zgolj zato, da uredi dovoz živil v Cehoslovaško republiko ter v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ln da je Itklija zaradi tega ukrepa zaprla demarkacijsko črto. — Nasproti tej trditvi ugotavlja Ljubljanski dopisni urad na podstavi obvestila iz dobro poučenega vira. da ie za uredbo eo- tentneea dovoza živil za Cehoslovaško republiko in za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev poverjena edinole Vrhovnemu zavezniškemu svetu za preskrbo z živili (Conseit superieur interallie de ravitall-lement), ki pa do današnifga dne ni v Ljubljano posla! nobene misije, zlasti ne nobene izključno Italijanske. Ker torej doslej v LJubljani nI bilo nobene misije za nredbo dovoza ententnlh živil, je jasna da take misije nihče Iz Ljubljane odpraviti ni mogel. Res je, da je do pred kratkim v Ljubljani bivalo nekaj italijanskih častnikov in vojakov, Id so zatrjevali, da Imajo tukaj posla s preskrbo z živili. Ta njihova trditev pa se Je, lcakor Je razumljivo iz zgorajlnjlh razjasnil, Izkazala za neosnovana. Ako italijanska vlada iz dejstva,da so Italijanski vojak! ostavili Ljubljano, potem ko so bili postopali nekorektno, izvaja konse-kvence, ki oškodujejo države, katerim so dovozi živil namenjeni, tedaj Je to njeno ravnanje krivično in vzbuja sum, da porablja ljubljanski dogodek kot pretvezo za nadaljno zavlačevanje dovoza Živil, Id H je tembolj dobrodošla, ker se П taka ugodna prilika ni nudila niti tedaj, ko so prošle Stfrinalst dni jugoslovanski železničarji za-manj čakali na avizlrane dovoze ententnlh živil iz Trsta. Ljubljana. 1. marca. Ljubljanski dopisni urad deželne vlade za Slovenijo prijavlja k svofl notici z današnjega dne pod napisom: »Odnošaji med Jugoslavijo in Italijani« nastopni dodatek: Z ozirom na vest iz Rotterdama o nekakem napadu, ki se le baje 12. pr. m. Izvršil na Italijanski begunski transport na postali Zalog pri Ljubljani, se službeno ponovno favlla. da ie vlada ua licu mesta preiskala po Italijanih razširjene očitke in ugotovila nedvomna da ie vest od konca do kraja tendencl-jozna In izmišljena. Nov minister. LDU. B e o s r n d. 1. marca. (JDU-) Srbska nacionalna stranka hoče poslati v kabinet namesto odstopivsega ministra za trgovino poslanika Popovi ča ali т>а Velkoviča. Klubova seia VLS- LDU* Beograd, 1- marca- (JDU-1) Včeraj ob 2* popoldne je bila seia delegatov VLS pod predsedstvom dr- Korošca. Klubove sejo eo so tudi udeležili delegati hrvatske katoliške skupine okoli >Narodne politiko« Srbski radikalci v Vojvodini ae gibljejo. I,DU- Beograd- 1. marca. (JDU-) Iz Novega Sada javljajo, da se je pri dogovoru o skupnem programa za vse radikalne stranke v Vojvodini izvolil odbor sedmih Članov, v katerem so: Dr- Miladmovič. Prots. Popovič. dr. Manojlovifi. dr. Slavko Miletič. dr- Mn-šicki. Mita Klicin in prof- NedelikoviC- Prepovedani inozemski listi v kraljevini SHS. Beograd. 2. marca- Listi poročajo, da bo v prihodnjih dneh izšla naredba notranjega ministrstva, s katero ee prepoveduje gotovim listom Is Kovražneea inozemstva prihajanje in razširjanie no kralievini SHS- Posamezne podrejene oblasti bodo morale strogo paziti na take liste in ee bo vsi razširievalci teb prepovedanih časopisov strogo kaznovali po zakonih. Rešitev lugoslovansko-italiianske-flta spor» Paris. 2- marca- Po francoskih listih se širi mnenje, da ee bo italiiansko-iuffoslovanski eoor rešil na ta način, da se določi demarkaciiska linija. katero oboiestrxneko vofaštvo ne smo prekoračiti- Predsednik Wilson Je o tem načrta baie nodučen in se bo v tem smisla obrnili v Rim in Beograd, da prenreči grozeči konflikt Wilson I« omenta da ee mora eoor rešiti potom pravične intervencije velesil Ženski protezi sho4 nroH lraml H našega ozemlja v Zagreta* Zagreb. 2* merca* Danee ee le vtHI tn velik protestni shod žen. bres razliko