Poštnina plačana v gotovini
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ST. 15. • 15. APRILA 1955	• LETO XIV • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE S El
:S:„.. • 1

:W4gf;
Naš dragi tovariš France poslednjič odhaja iz naše hiše.
Nič več mu ne moremo stisniti tovariške roke in mu reči na svidenje. Deset let je delal v naših organizacijah. Deset let je prihajal v to hišo. Sedaj pa se poslednjič poslavljamo od njega.
Tovariš Černe, ki mu je smrt prekinila življenjsko pot, je bil vse svoje življenje de-lavec-proletarec v pravem smislu besede. Že v rani mladosti je moral v svet. Okušal je vso trdoto in grenkoto življenja. V prvi svetovni vojni je kot frontni vojak dobil prve življenjske izkušnje, poglede na svet. Tam je tudi prvič globlje spoznal bistvo protiljudskega izkoriščevalskega sistema. Njegovo življenje je bilo trdo. Kakor tisoči drugih se je moral krčevito boriti za obstoj. Tako trdo življenje ga je prekalilo v zavestnega, požrtvovalnega borca za delavske pravice. Prav kmalu je spoznal, da je proletariatu za osvoboditev potrebna organizirana borba, proletariata. Tak, ves prežet z željo in težnjo aktivno sodelovati v borbi delavskega gibanja, je bil, takrat pred osemindvajsetimi leti v Tobačni tovarni sprejet v vrste Komunistične partije. Od tedaj naprej je bilo njegovo delo in vsi njegovi napori posvečeni edinemu cilju — borbi za pravice delovnega ljudstva. Prebijajoč se skozi trde življenjske pogoje, v borbah proti kapitalističnemu izkoriščanju, zoper protiljudske režime in njihove podrepnike, ki so ga preganjali, je tovariš France dopri-našal svoj časten delež v organiziranem boju delavstva in delovnega ljudstva sploh.
Samo po sebi je razumljivo, da je bil v zgodovinskem razdobju narodno osvobodilne vojne tam, kamor ga je klicala Partija in njegova proletarska delavska zavest, med prvoborci ljudske revolucije. Nemogoče je v kratkih besedah vsaj približno nakazati njegovo revolucionarno delovanje med narodno osvobodilno borbo. Začelo se je po zlomu bivše Jugoslavije v pripravah za oboroženo borbo, z ilegalnim delom v tovarni in na terenu, neprestani nevarnosti, da ga odkrijejo okupatorji in njegovi pomagači. Nekajkrat jim je za las ušel iz tovarne in z domačega terena. Potem je vstopil v partizanske enote na Dolenjskem, kjer je bil kmalu vključen v težko in odgovorno delo na terenu. Bil je v vtod-
stvih raznih političnih organizacij na Dolenjskem. Pozneje, ko se je pokazala nujna potreba na enem najtežjih terenov na Štajerskem — na Kozjanskem — gaje poslala Partija prav zato, ker so bili takrat tam potrebni najzvestejši in najbolj prekaljeni kadri. Prav zaradi tega je bil tudi odposlanec na Kočevskem zboru, kjer je bil izvoljen v Slovenski narodno osvobodilni svet — v naš prvi ljudski parlament.
Tovariš France je v narodnoosvobodilni borbi dal vse od sebe in s tem častno doprinesel naši osvoboditvi in ljudski revoluciji.
Takoj po osvoboditvi ga spet najdemo tam, kjer se je počutil najbolj doma, tam kjer je svoje delo začel davno pred desetletji, tam kjer se je pokazala nujna potreba po starih, preizkušenih kadrih — med delavci v naših delavskih sindikalnih organizacijah. Deset let je delal v njih, deset let tu med nami, deset let mu je bila ta hiša njegov drugi dom. Danes pa smo se zbrali tukaj njegovi stari sodelavci. Sodelavci iz predvojnega partijskega delovanja, njegovi sodelavci iz Tobačne tovarne in mi vsi, ki smo v teh zadnjih de * setih letih z njim tesno sode-
lovali, da se poslovimo od njega tu pred našo hišo.
Težko nam bo brez njega. Težko zato, ker je prav naš dragi France v naše delo vnašal mnogo tistega, kar je nam v delavskih organizacijah najbolj potrebno. To je resnično, iskreno in odkritosrčno delavsko tovarištvo, delavnost in nesebična požrvovalnost ter oster čut za pravice in dolžnosti delovnega človeka,- Naš France je bil vzor tihega, skromnega in nesebičnega delavskega tovariša. Ni mnogo govoril. Prazno besedičenje in demagogija sta mu bila tuja stvar. Toda, vsi vemo s kakš-
no vnemo in prizadetostjo je reševal najtežje preobleme. Zase ni imel nobenih zahtev. Nobena stvar mu ni bila pretežka. Čeprav ni bil več mlad, besede »ne morem« ni poznal. Najhujše, kar ga je prizadelo, je bila nekomu storjena krivica ali napaka, ki bi jih v naših vrstah ne smelo biti. Ob takih prilikah se je razvnel in je s svojim revolucionarnim ognjem neusmiljeno ožigosal vse, dcar je bilo slabega. Silno občutljiv in tenkočuten za težave drugih, o svojih težavah ni govoril. Ko je pred nekako tremi tedni odšel v bolnišnico, je, čeprav ves sključen od bolezni, največ govoril o tem, kako upa na pomlad hitro ozdraviti, da bi lahko čimprej prijel za delo. V njem je bila tako močna volja do življenja samo zato, ker je neprestano mislil, kako bi s svojim aktivnim delom čimbolj pomagal v naših skupnih naporih. To je bilo v njegovi močni proletarski naravi, ki mu nikoli ni pustila, da bi stal ob strani. Tak je bil do kraja in samo prezgodnja smrt mu je prekrižala njegove življenjske načrte.
Vrline našega dragega tovariša Franceta so bile vrline delavca-proletarca, komunista. Te pa so za delavske organizacije najdragocenejše in jih je potrebno prav v naših delavskih organizacijah najbolj ceniti, najbolj razvijati. Tak kakršen je bil, je vstisnil močan pečat našemu delu, našim naporom pri premagovanju najrazličnejših vsakodnevnih težav. Njegova skromnost, odkritosrčnost in tovarištvo, ne-omajnost in zvestoba, goreča privrženost stvari socializma in neposredna prizadetost v skrbi za sočloveka, to je njegov lik, ki bo v bodoče vzor nam, ki ostanemo in ki smo poklicani, da prav te njegove najlepše proletarske vrline negujemo in razvijamo v naših delavskih organizacijah. S tem se bomo najbolj častno oddolžili spominu našega dragega sodelavca tovariša Franceta Černeta. In prav v tem je zagotovilo, da bo ostal med nami tak, kakršen je bil z vsem najboljšim, kar nam je v času našega skupnega dela dal. To je tudi njegovo napotilo za bodoče delo, ki nam ga danes, ko poslednjič odhaja iz naše hiše, zapušča.
Slava prekaljenemu borcu, zvestemu tovarišu Francetu!
(Poslooilni govor tovariša Janka Rudolfa od pokojnega Franceta Černeta pred domom sindikatov)
Poslovili smo se od nepozabnega
DELAVCA, BORCA, KOMUNISTA
tovariša Franceta Černeta
Z ozirom na trenutni gmotni ljanju tarifnih pravilnikov. Se-položaj delovnih ljudi, ki žive od veda ne smemo misliti, da je s svoje plače, ki se je zadnji čas tem delo opravljeno. V začetku je nedvomno poslabšal, se pred vse bila vrsta pripomb, da je pred-nas, zlasti pa pred sindikalne or- ložena uredba slaba, da je sistem ganizacije postavljajo problemi, pomanjkljiv itd. Brez dvoma ni kakšni so izgledi, sredstva in na- '
(Objavljamo razpravo tovariša Mihe Marinka, ki,jo je priredil za »Delavsko enotnost«, v kateri je povzel in izpopolnil osnovne misli iz govora na Republiški konferenci Zveze sindikatov Slovenije.)
idealen, toda v današnjem polo- treha poudariti, da je v uredbi žaju, ko imamo opravka z za- morda premalo prostora za to ostalostjo/ in nerazvitostjo proiz- dinamiko, ki omogoča različno ob-vajalnih sil " ter z neenakomer- ravnavanje podjetij. Morda je
čini za izboljšanje življenjskega standarda, na kar je danes izrecno osredotočena pozornost in skrb vodilnih ljudi v državi. To poslabšanje gmotnega položaja je seveda moralo povzročiti različne pojave nezadovoljstva in poslabšanje političnega razpoloženja de- ______ __________________________ .
lovnih ljudi. Postavlja se vpra- opravljeno, marveč so postavljeni ^ela ze razmeroma visoka ven-
nostjo njihove razvitosti, je iluzorno misliti, da je mogoče ustvariti shemo, ki bi bila idealna in za vse zadovoljiva. Ne;
pomanjkljivost uredbe v tem, da je 5 % nad ali pod planskim nivojem obračunskih plač premajhen razpon za dobro organ izarana
smemo misliti, da je vse delo podjetja, kjer je produktivnost
šanje kako popraviti materialni položaj in kako opravičiti določene ukrepe, ki so nujni, pa če
šele prvi temelji, na katerih bo treba v naslednjih dveh, treh le-
dar zaradi te pomanjkljivosti nima smisla omalovaževati celotnega sistema. Izhajati moramo s
, , ki’ x- • J ’ ***	7 tih sistematično delati, da bomo i stališča ki nam ea ie nnksn kru-
$65”r? ",to•”r-ISSS&TPJMSRSČS.
delavskemu razredu nalivati stal- ze dolgo časa razgovarjali, da bo- na previdnost. Ob pomanjkljivi no čistega vina. V naših vrstah mo uve,dli načelo socialističnega zavesti je povsem upravičena bone sme biti prostora za kakršno- Srajevanja po zaslugi.	jazen, da bi večja možnost, ki bi
koli socialno demagogijo, za oportunistična dobrikanja posameznih ljudi, ki hočejo uveljaviti svoje poglede, in to ne glede na to kakšne tendence ali želje ima ta ali ona plast, to ali ono oportunistično naziranje, ki se tu pa tam- pojavlja v množicah.
Vzroki poslabšanja
O samih vzrokih, ki so do tega poslabšanja privedli, oziroma ki nam otežujejo hitrejše izboljšanje, je bilo v raznih prilikah že dosti govora. Vendar za celovito razumevanje problema ni odveč to kratko ponoviti. Predvsem ne gre pozabiti posledic blokade vzhodnega bloka, ki so naši državi povzročile ogromne težave in napore, da se izvijemo iz teh klešč in vzpostavimo trgovsko izmenjavo z drugim svetom; ne pozabiti mednarodne napetosti, živčno vojno, agresivno politiko dveh blokov, ki je od naše države zahtevala ogromne napore za ojačen j e lastne obrambne sposobnosti, ne pozabiti gospodarske težave nekoliko slabih letin, ki so se vrstile zadnja leta. Utrditev naše neodvisnosti, naša gospodarska osamosvojitev je zahtevala velike napore za industrializacijo naše dežele. Očuvanje socialističnih pridobitev naše revolucije, omejevanje kapitalističnega izkoriščanja v našem privatnem sektorju kmetijske proizvodnje je poleg obče zaostalosti pretežno agrarne dežele zaviralo potreben dvig kmetijske proizvodnje, ki je zastajala spričo naših osredotočenih naporov za izgradnjo baze naše težke industrije. Ni odveč spomniti, da smo si v razvijanju socialne in zdravstvene zaščite naložili velika bremena, ki so otež-kočila razvijanje ekonomske osnove za realni dvig življenjskega standarda delavcev in nameščencev, da imamo v odločnem odpravljanju sistema centralistično administrativnega upravljanja pri uvajanju novega socialističnega gospodarskega sistema, velike težave pri odpravljanju repov in posledic starega sistema tako objektivno gospodarskih kakor subjektivnih, v lahkotno zahtevanem pojmovanju socializma pri ljudeh samih, (kot so na primer ena-kostne tendence pri uvajanju novega sistema nagrajevanja).
Sproščanje trgovine je poleg ekonomsko zdravih posledic porajalo tudi različne špekulativne tendence, ki so zadnji čas močno prihajale do izraza v trgovini. Decentralizacija in demokratizacija gospodarskega upravljanja je prav tako poleg velikih pozitivnih posledic rodila tudi negativne tendence katere izhajajo iz pomanjkljive socialistične zavesti, se je preveč kapitalistično pojmovalo našo ekonomiko. To so tendence, ki so dobile pobudo v pomanjkljivostih našega novega gospodarskega sistema, ki ga je moči samo postopoma izpopolnjevati.
DNEVI, KI SO NJIM OSTZM V SPOMINU
USTANOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
V noči od 17. na 18. aprila 1937. leta so se sestali delegati partijskih organizacij Slovenije v samotni kmečki hiši — na Cebinovem nad Zagorjem. V tej noči je bil zgodovinski Ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
Ustanovitev Komunistične partije Slovenije je bila za slovensko delavsko gibanje in usodo slovenskega naroda pomembna in odločilna prelomnica; bila je izraz težnje najnaprednejših slovenskih in jugoslovanskih družbenih sil, utelešenje zamisli tovariša Tita, da se ustvarijo "pogoji, v katerih bodo te najnaprednejše sile vplivale na socialistični razvoj jugoslovanskih narodov.
Ustanovitev Komunistične partije Slovenije pomeni zaključek razdobja v katerem se je v težkih okoliščinah proti-Ijudskega terorja izoblikovala pravilna linija slovenskih komunistov, ustrezajoča življenjskim interesom ogromne večine slovenskega naroda.
Osemnajst let je minilo od ustanovnega kongresa KPS. V teh osemnajstih/letih se je zgodilo več, kot preje v dveh, treh stoletjih. Iz naroda hlapcev je slovenski narod postal narod gospodarjev, ki z vso svojo osvobojeno ustvarjalnostjo gradi svoj socialistični dom.
so lahko v kapitalističnem sistemu potrebne in absolutno nujne, ker gre tam za omejevanje kapitalističnega izkoriščanja, dočim je v naših pogojih ob pomanjkljivi zavesti to lahko samo opravičilo za parazitizem, ki ga marljivi delavci v naših delovnih kolektivih ne smejo dovoliti. — Ravno v tem imamo zadnja leta slabe izkušnje, ko so bili z družbenim planom odrejeni plačni skladi, obračunske plače itd., kar je vodilo do negativnih posledic, namreč, do padca produktivnosti dela.
V celotnem sklopu našega gospodarskega življenja , moramo videti vprašanje standarda v tem, da je uvedba tarifnih pravilnikov in novega načina nagrajevanja že sama po sebi ukrep, ki mora in bo koristil izboljšanju standarda, ker bo moral sam po sebi imeti za posledico večjo produktivnost, na razpolago bo več blaga, • kar bo vplivalo na stabilizacijo cen in brez dvoma tudi na znižanje cen.
Pretirane investicije vplivajo negativno na standard
Seveda so za poslabšanje trenutnega gmotnega položaja tudi drugi vzroki.
Eden teh vzrokov je v tem, da smo lani zopet zelo veliko investirali in to v take objekte, ki niso neposredno mogli učinkovati na zboljšanje standarda. To.se je zgodilo kljub temu, da se že ne-: kaj let z vso ostrino postavlja potreba čimprej končati ključne objekte in kapitalno izgradnjo in omejiti dolgoročne investicije. Te dolgoročne investicije, če so preobsežne, morajo namreč nujno poslabšati standard. Spričo našega razvoja decentralizacije in uvajanja družbenega upravljanja je rasla iniciativa v nasprotnem
| izvajamo to politiko, ki marsikod j izziva nezadovoljstvo in se premalo objasnjuje, da je njen osnovni namen preračunan na učinek za dvig standarda. V tem smo v diametralnem nasprotju s politiko, ki jo v zadnjih mesecih zopet izvajajo v Sovjetski
Vprašanje standarda moramo reševati v okviru vse Jugoslavije
Z ozirom na lansko leto, ko so razpolagali z dokaj velikimi sredstvi pomeni letošnje stanje za
Nagrajevanje po učinku, eden od ukrepov, ki bo vplival na dvig življenjskega standarda
Da bi danes mogli graditi solidno osnovo za realni dvig živ-Ijenskega standarda so potrebni različni ukrepi na torišču naše ] področju opažajo ogromne razlike ekonomike. Eden od teh je uved- med posameznimi tovarnami. Brez ba nagrajevanja po učinku. Mi- j dvoma je ta raznolikost v vsej slim, da se lahko sindikati Slo- državi. Zaradi tega in- ker upo-venije pohvalijo, da so dosegli v j števamo še nezadostno razvitost zadnjem času precejšnje uspehe socialistične zavesti in moralne
Lahko rečem, da smo v Slo- , se dajala z uredbo v večjem raz-	ki JP1 }e na5e
veniji temu vprašanju dajali po- j ponu, mogla vplivati na lahkotno cc otno gospodarsko stanje za-
udarek in mu že nekaj let po-. izkoriščanje bonitet in zanemarja-svečali mnogo pozornosti. V tem j nja osnovne orientacije, da mo-
je bila naša prednost da So naše družbene, politične in tudi sindikalne organizacije bile bolj ospo-sobljene ko so bile postavljene pred nalogo, da se konkretno angažirajo. V tem imamo nov dokaz, da se gospodarska vzgoja, vzgoja družbenega upravljanja kolektivov in posameznih delovnih ljudi more vršiti uspešno če je povezana s konkretnimi družbenimi nalogami, pri katerih je treba imeti pred očmi jasno sliko celote. -
Na boljšem bodo tista podjetja, ki so solidneje izdelala tarifne pravilnike
Kar se tiče tarifnih pravilnikov, si je treba biti na jasnem, da bodo na boljšem, tista podjetja, ki so solidnejše izdelala svoje pravilnike in tarifne postavke, ker bodo ona tisti plug, ki bo oral naprej, ki bo močno pritiskal na druge, ki kakorkoli zaostajajo, bodisi zaradi kratkovidnih notranjih špekulacij, bodisi zaradi slabo organizirane proizvodnje. V tem smislu je tudi treba razumeti, da bo imelo tisto delo, ki je dobro opravljeno ogromen pomen za nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja v vseh naših podjetjih v celoti. Tista podjetja, ki bodo pravilnike in tarifne postavke realno postavila bodo toliko na boljšem, ker ne bodo na njih pritiskala druga, boljša podjetja, da bi naknadno morala popravljati tarifne postavke. Imela bodo tudi boljše politično razpoloženje, ker naknadno odkrivanje notranjih rezerv in poviševanje tarifnih postavk mora negativno delovati na spodbudo za večjo .produktivnost dela.
Idealnega tarifnega pravilnika nismo mogli izdelati zaradi velikih neenakosti. Na Republiškem svetu sindikatov smo lahko opažali to neenakost na teritoriju Slovenije, posamezni okrajni sindikalni sveti pa lahko na svojem
rejo biti večje plače samo rezul-
htevalo. Po eni strani ni bilo zadosti skrbi in kontrole nad tem kako gospodarijo tisti, ki grade iz „x;„w	družbenih sredstev, da so upo-
rabljali ta sredstva v druge svrhe, ne v tiste, katerim so bila v planu namenjena. Po drugi
gospodarjenja itd. S sedanjo uredbo smo šele v začetni fazi uvajanja tarifnih pravilnikov, nagrajevanja po učinku. Ko bomo v naslednjih letih dosegli na tej osnovi zmanjšanje raznolikosti, ko se bo že pokazal dvig proizvodnje in boljše izkoriščanje kapacitet, nam bo to omogočilo izpopolnjevanje sistema nagrajevanja, ki se bo vedno bolj pri-
strani se je pokazalo, da imajo posamezni kolektivi, okraji in republike vsak k sebi obrnjene roke in vsak gleda prvenstveno na svoje lastne ambicije in svoje lastne načrte. Zaradi tega se je vse bolj širila in širila fronta investicij in prišli smo v situacijo, ko je moral tovariš Tito v Kopru
bliževal načelu socialističnega zelo določno reči, da je treba s nagrajevanja po zaslugi. Ze v tej j tem prenehati, da je treba tempo
en iO rvvVo-zol/A a cmn •_______i.:	• 1_■___z y .	«T.______ i_ _
začetni fazi se je pokazalo, da smo morali" biti idejno in politično pripravljeni in gospodarsko ospo-sobljeni, da smo bili kos obračunavati z raznimi tendencami, češ, vsi smo enaki, vsi imamo enake želodce itd. Boriti smo se morali s starimi sindikalističnimi principi o zagotovitvi eksistenčnega minimuma, osiguranja minimalnih plač itd. To so vse stvari, ki
investicij zmanjšati. Njegove besede je treba razumeti prav v tem smislu, da je treba manj dajati za novogradnje, za kapitalno izgradnjo, ki se izplača šele po dolgem času ter delati čim več za neposredni dvig proizvodnje potrošnih dobrin, ki bi omogočile izdatnejši dvig življenjskega standarda. Letos dokaj rigorozno, celo z administrativnimi ukrepi,
zvezi in v vzhodnih deželah, ^jpla^t?Svide^h
zmanjšanja naporov za gradnjo | ^ža^Ker pT^e^to^itgodiŽ težke industrije in povečanje na- so narasla sredstva, ki so jih porov za industrijo ^ potresnih okraji in komune uporabljali za
nadaljnje širjenje investicijske dejavnosti, kar je moralo vplivati na poslabšanje življenjskega standarda. V letošnjem letu so ukrepi v celoti na liniji paraliziranja takega stanja, ki vpliva na po-slabševanje standarda. Take tendence je bilo nujno treba paralizirati in zato je bilo potrebno uvesti vrsto novih postavk v planu, ki točno določajo sklade za te namene. Zboljšanje življenjskega standarda si ne moremo zamišljati tako, da bi vsak gledal samo na svoje področje in na svojem področju čim bolj napenjal svojo dejavnost. To sicer ne smemo smatrati kot absolutno negativno stremljenje, saj so imeli naši kadri in naši tovariši, ki so na tem delali, za svoje torišče izrecno dobre namene, samo učinek tega na celoto je bil slab. Treba se je jasno zavedati, .da je treba vprašanje standarda reševati v okviru cele Jugoslavije. Vprašanje standarta je vprašanje razmerja cen in plač; zlasti cen kmetijskih in živilskih artiklov ne moremo gledati izolirano in iskati možnosti reševanja v nekih lokalnih ukrepih. Sicer obstajajo možnosti, da se V- lokalnem obsegu učinkuje na boljši položaj neposrednih proizvajalcev tistega področja, toda v celoti se moramo jasno zavedati, da je naša kmetijska proizvodnja daleč zaostala za razvojem industrije. Naša kmetijska proizvodnja je danes v glavnem na predvojni ravni. Na drugi strani imamo v Sloveniji naj rekordne j-ši porast odstotka industrijskega in mestnega prebivalstva. Danes že lahko rečemo, da imamo samo še 40 odstotkov kmetijskega prebivalstva. Zaradi tega je v celotni Jugoslaviji nujno potrebna pre-orlentacija, da dosežemo dvig kmetijske proizvodnje, ker sicei v takem položaju, kakor smo sedaj, ne bomo mogli zboljšati našega položaja v zunanji trgovini, ko smo prisiljeni kupovati velike količine žita.
Naša naloga je, dvigniti kmečko proizvodn jo
Ko smo uvedli svobodno prodajo moke in kruha, se je potrošnja kruha strahovito dvignila. Niso sicer delavci pojedli več kruha, kajti pri njih se to regulira z razpoložljivimi plačami; več kot je velika plača, ne more pojesti kruha, toda največji potrošnik kruha je postal naš kmet. On je bil kunsument, namesto da bi bil producent kruha. Dvig
(Nadaljevanje na 3. strani)
dobrin in za kmetijstvo. Danes so tej politiki tam udarili pečat »politične napake«. Vsepovsod na svetu rešujejo to vprašanje v ustreznem razmerju. Za nas lahko rečemo, da lahko na podlagi tega, kar smo doslej zgradili v 10 letih, kar je malenkost napram dobi, ki jo imajo oni za seboj, smelo gremo na to pot, ker je naša industrija že v dokajšnji meri sposobna, da nam gradi lahko industrijo in zato lahko zmanjšamo tempo izgradnje težke industrije, da bi lahko povečali industrijo potrošnih dobrin in da bi lahko razvili kmetijsko proizvodnjo, odnosno tisto industrijsko proizvodnjo, ki neposredno služi standardu. Ta preorientacija pa seveda ni lahka. Pokazalo se je, da se tisto, kar je bil namen tovariša Tita in drugih vodilnih ljudi, praktično letos še ne more popolnoma realizirati in da ni še mogoče popolnoma se preusmeriti od težke industrije na lahko industrijo. Dovršitev velikih objektov, ki so tik pred dovršitvijo, nam nalaga dokajšnje breme. Danes smo v težkem položaju, ker se moramo z vsemi silami izkopati iz neugodne situacije naše zunanjetrgovinske plačilne bilance, ki sama po sebi zahteva dokaj sredstev zase, kar onemogoča oddvojitev zadovoljivih sredstev na tisto poprišče, kjer bi se lahko odražala na dvig proizvodnje potrošnih dobrin in na sam standard. Nujno je bilo določeno administrativno ukrepanje zato, da se na tej široki fronti stvar ne nadaljuje z istim tempom, kot se je zlasti lani, ker to direktno škoduje življenjskemu standardu naših ljudi, ki žive od plač. Angažirati smo morali dokaj ostro kampanjo, da smo vplivali na preusmeritev ljudskih odborov.
Decentralizacija in samoupravnost okrajnih ljudskih odborov sta vsepovsod rodili- mnogo želja mi bi radi to, mi bi radi ono. Nekje je bil problem nezaposlene ženske delovne sile pa so hoteli postaviti tovarno kar za 300 do 400 ljudi. Sploh je bila orientacija na gradnjo novih industrijskih objektov, ki vsi zahtevajo veliko naporov in mnogo sredstev, ki jih lahko vzamemo izključno samo od plač, to je od neposrednega standarda. Ta orientacija je bila nerealna in nevzdržna. Ukrepi, ki so bili v letošnjem letu podvzeti, so povzročili precej godrnjanja, nezadovoljstva in celo politične de-moralizacije pri določenih okrajnih gospodarskih kadrih in političnem aktivu, kajti okraji razpolagajo letos z manjšimi sredstvi in ne morejo uresničevati svojih ambicij.
na tem področju v trdovratni in zelo srditi borbi z raznimi nazadnjaškimi pogledi, ki so se pojavljali v naših delovnih kolektivih ob uvajanju tarifnih pravilnikov. Zlasti v začetku je bilo precej godmanja in nerazumevanja, dokler niso naša politična in sindikalna vodstva objasnila smotre ekonomske in vzgojne pravičnosti nagrajevanja po učinku. Tako smo, mislim, v glavnem že pre-
mobiliziranosti delovnih ljudi, je popolnoma jasno, da ni mogoče ustvariti popolnoma idealnega sistema, kakršnega si zamišljamo teoretično in ga v praksi izvesti. O tem odločajo faktorji materialnega in subjektivnega značaja. Treba je izhajati iz pozicij, ki jih trenutno imamo. Ne more biti enotnega starta kot je bilo rečeno. Ta start moramo vzeti z ozirom na povprečje in v tem povprečju imamo dobro in slabo or-
boleli tisto najhujše, kar se je pokazalo v začetku, ko smo pri- j ganizirana podjetja, imamo boljše stopili k izdelovanju in priprav-1 in slabše kolektive. Tu je seveda
OB ROBU DOGODKOV
svetovni vojni, minister za muni' cijo itd. Od 1929 do 1939 je bil nekoliko v ozadju, ker je bila prva vlada laburistična, druga pa Chamberlainova, s katerim je bil skregan. Leta 1939 je postal prvi lord admiralitete, 1940. leta P® ministrski predsednik. Takoj P° vojni se je ponovno umaknil, ker
Sir Right Honourable Winston	Elizabeti, kateri je predložil	kazal nobene volje do učenja,	so pri volitvah zmagali	laburisti,
Spencer Churchill, sin tretjega	ostavko na položaj ministrskega	zato so ga starši vtaknili v voja-	Leta 1951 pa je spet sestavil vla-
sina sedmega vojvode iz Mari-	predsednika in prvega lorda dr-	ško šolo v Sandhurst, kjer pa je	do, ki ji je načeloval	do prvih
borougha, predsednik britanske	žavnega zaklada. Njeno Veličan-	padel pri sprejemnem izpitu. Leto	letošnjih aprilskih dni.
vlade in prvi lord državne bla- stvo je s prijazno naklonjenostjo dni kasneje so ga sprejeli v neko Winston Churchill je bil iz-
OB NEKI POMEMBNI OSTAVKI
OKADAVDOINNING STREETU1
gajne, je v torek, 5. aprila, odsto- ostavko sprejelo.« pil. V sredo, 6. aprila, je sir Robert Anthony Eden, zunanji minister Churchilove vlade, postal ministrski predsednik in prvi lord državne blagajne Velike Britanije.
Vest o Churchillovem odstopu nas ni iznenadila, čeprav je veliki John Buli prav do zadnjih dni zasmehoval tiste, ki so trdili, da se njegova kariera bliža koncu.
Ze pred tedni, ko je Lady Churchill povabila v goste Lady Eden in ji razkazala uradno stanovanje angleškega ministrskega predsednika na Dovvning Streetu 10, smo vedeli, koliko je ura. Churchill se je tiste dni res še nekoliko upiral; ker pa sta se gospe že dogovorili, kako bdsta uredili stanovanje novemu ministrskemu predsedniku in ker so konserva- Sir VVinston Churchill, ki je tivni veljaki le pritiskali in pri- preživel že osem desetletij, se je
konjeniško šolo, ki je imela pre- redno sposoben politik, realen, malo gojencev.	junaški, poln energije in odkrite
Po končanem šolanju je kma- ambicije. Vse te svoje politične lu odšel na Kubo, kjer se je na vrline je daroval britanskemu im-španski strani bojčval proti upor- periju, »gospodarju sveta«. Bil Je nikom. Kasneje so ga poslali v Anglež viktorijanske dobe, pre-Indijo, kjer je igral polo na ko- pričan, da je Velika Britanij® njih, se med drugim tudi učil, poklicana varovati mir in širiti napisal svoj prvi in zadnji roman civilizacijo v svetu, posebno pa ? »Savrola«, ki mu je prinesel 700 tistih deželah, ki »same kaj take-funtov šterlingov, in sodeloval v ga ne zmorejo«. Nekoč, med drU' nekaterih spopadih angleške ko- go svetovno vojno, je dejal: »Ni' lonialne vojske z upornimi do- sem postal predsednik angleške mačinl. Potem je v Kitschenerjevi vlade, da bi predsedoval likvida-odpravi odšel v Zgornji Egipt, ciji britanskega imperija.« Boj z3 kjer je spet preganjal svobodo- imperij je bilo njegovo osnovne ljubne domačine. Ko se je vrnil državniško geslo, ki ga je napis®* v Anglijo, se je posvetil politiki, na angleško zastavo, pod katero Pridružil se je konservativcem, se so ubijali Indijce, Egipčane, Su-z njimi skregal in postal libera- dancc in Bure, in še ubijajo KC' lec. Toda kmalu je spet odšel v nijce, Malajce, Gvajance. Bil 5e svet, to pot v Južno Afriko, kjer ognjevit zagovornik in organiz®' se je bojeval proti Burom. Leta tor belogardistične kontrarevolu'
...... ..................... ....	«------— ------- ---------- --	1900 se je vrnil v Anglijo, ponov- cije in intervencijske vojne \
tiskali, se je sin tretjega sina 55 let uveljavljal v angleškem no stopil v konservativno stran- Rusiji, oboževalec politike »del*
sedmega marlborouškega vojvode političnem življenju, napotil 5. aprila popoldne v Rodil se je 30. novembra 1874. Buckinghamsko palačo. Čez ne- leta, šest tednov prezgodaj. Kot kaj ur so iz kraljevske pisarne otrok je bil zelo trdoglav in le
ko in zmagal pri volitvah v Spod- in vladaj«, ki so jo angleški vn-nji dom, kjer sedi še danes. perialisti uporabljali po vse^1 Leta 1908 je postal minister svetu in tudi v Evropi, kjer so 3° za trgovino. Potem je bil podtaj- zaradi lepšega imenovali »ravno*
sporočili: »Zelo častivredni sir protekciji se lahko zahvali, da so nik v ministrstvu za kolonije, težje sil na evropski celini«. P’ VVinston Churchill je bil danes ga sprejeli v aristokratski Har- notranji minister, prvi lord admi- je odločen nasprotnik nemške?® popoldne v avdienci pri kraljici row College. Pa tudi tam ni po- ralitete, častnik na fronti v prvi imperializma in eden izmed treh
IZ NAŠIH ORGANIZACIJ
fcC kmečhih pridelkov
(Nadaljevanje z 2. strani) I tudi v sindikatih gledamo na to kmetijske proizvodnje imamo na vprašanje z vidika celote in sko-
...	ti	rt orlotvin oTnemo
Nekaterih drugih področjih, zlasti v živinoreji, ki je dokaj napredovala. Vendar tudi tu ni šla daleč naprej od stanja pred vojno. Po-tega v kmetijstvu še nismo Prišli do uveljavljanja gospodarske Nujnosti, ki bi delovala na večjo Produktivnost v kmetijstvu in na m, da bi kmet v večji meri prodajal svoje proizvode na trgu. Tu s® postavlja pred vse naše organizacije in kadre vprašanje, kako najti najadekvatnejša sredstva in načine, da sicer podvojimo sred-stva za napredek kmetijstva, da Pf ne bomo s tem še naprej podpirali parazitizma in špekulacije, ki jo omogoča monopolni položaj kmetijskega proizvajalca. Tu je Judi izredno važna vloga sindikatov, da uveljavijo svoje stališče Pri okrajnih zborih proizvajalcev, da se tam uveljavi to načelo in da se temu načelu primemo najdejo tudi načini, ki bi mogli povzročiti v kmetijstvu tak učinek, v našem kmetijstvu moramo razvitij dokaj večje zmogljivosti. Z družbenimi sredstvi, z zadružnim dobičkom in s sredstvi, ki jih lah- ----k° komune dobijo na podlagi lo- s^ kalnih davščin, ki jih lahko same določajo, se bodo lahko gradili objekti, ki bodo povečali kmetij-fko proizvodnjo in jo stimulirali, ki pa ne bodo mogli jačati monopolnega gospodarskega položaja individualnega kmeta kot privatnika z vsemi njegovimi političnimi tendencami.
Odnosi med okraji in občinami ter gospodarskimi podjetji
Zato je zlasti nujna naša Pozornost, da okraji v zadovolji-‘sv svojih najnujnejših budžet-skih in drugih potreb ne bodo Pritiskale preveč z obdavčevanjem podjetij, ker jih s tem silijo na zviševanje cen, marveč, da se nsrnerijo na dohodke na davčnih dokladah, na dohodnini, da prenesejo del budžetskih bremen na nbčine, komune. To je za tiste lokalne potrebe, za katere je opravičljivo, da se za njih pokri-ije odrede lokalne davščine. Te davščine na dohodnino morejo izzvati blagodejen učinek na povečano prodajo in proizvodnjo kmetijskih pridelkov in s tem v^čjo ponudbo na trgu.
Lani so okraji razpolagali s precejšnjimi sredstvi, ki so jih dobili zaradi višjih cen, ko se niso dfesničile nižje planirane cene.
»ugodno« situacijo so okraji okoristili pretežno za investicije v večje objekte, ki niso mogli ^Posredno vplivati na zboljšanje ®bandarda. Tu pa tam so šli celo da stiskanje obračunskega fonda Plač, samo da bi mobilizirali čim
sredstev za te njihove velike investicije. To se pravi, da so ‘Udi iz delavskih žepov ustvarjali Sredstva, ki so jih vlagali za razsojanje proizvodnih zmogljivosti j druge večje objekte, skratka, da bi uresničevali svoje ambicije, k’ so, iz lokalnih stališč gledano,
®:cer koristne, v celoti pa naspro-mjejo in so mogle negativno de-°vati na standard delovnih ljudi. lZredno je važno, da mi vsi in
zi to prizmo gledamo letošnje ukrepe na zmanjšanje teh investicij. Nasproti tem pa se danes pojavljajo take tendence, kot je na primer neumna šala »Pavlihe«, ki je na prvi strani objavil karikaturo, kako se komuna in podjetje pulita za dobiček in ker se vreča pretrga, pade dobiček tretjemu, to je v zvezne blagajne. To je neresnično zlobno podtikanje pregovora, »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, s sovražno tendenco nasproti naši skupnosti. To je neumna šala brez stvarne podlage. Spori med podjetjem in komuno res obstajajo, toda za tisti del viška, ki ostane po zvezni obdavčitvi za razdelitev med njima, nikakor pa ne v naknadno korist zvezne blagajne.
strah, kako težak bo položaj pod- bička. S tem dobičkom imajo
jeti j in komun. Dalje lahko brez pravico razpolagati tisti, iz čigar dvoma računamo s tem, da bo “	"	*
nov sistem nagrajevanja, ko bo dejansko začel delovati, pokazal nadaljnje materialne koristi. To je povsem gotovo, ker je na to preračunan in je to njegov osnovni smoter.
Za čim racionalnejšo uporabo sredstev za kmetijstvo
žepov je ustvarjen. To se pravi, da bi ti upravni organi določali odstotek razdelitve tega dobička tistim stalnim odjemalcem, ki po svojih potrošniških knjižicah ali sicer lahko dokažejo višino utroš-ka, v obliki letnega ristoma, kakor so ga včasih dajale konsumne I zadruge. Ostali del dobička pa bi j določili za razne neposredne ko-! risti dotičnega področja, začenši od otroškega vrtca, igrišča, do stvari, ki kakorkoli koristijo tamkajšnjemu prebivalstvu, in za stimuliranje trgovinskega personala za. njegovo kurantno poslovanje. Približno na ta način bi tudi v
Nadalje je važno boriti se v okrajnih zborih proizvajalcev m v okrajnih ljudskih odborih, da bodo sredstva za kmetijstvo čim
racionalnejše uporabljena za res- ] trgovini mogli uspešnejše parali-ničen dvig kmetijske proizvodnje,' zirati kapitalistične izkoriščeval-ne pa lahkotno na način, da bi slce tendence in nepravilno upo-na sedanji nizki stopnji kmetij- rahljanje dobička.
Če letos okraji in podjetja raz- , ske proizvodnje nadalje omogo- posebno skrb bo treba posve-polagajo z manjšimi sredstvi, je ' čala parazitski monopolni položaj titi tudi uvedbi družbenega uprav-to storjeno z namenom ustvarja- j individualnega proizvajalca. V Ijanja naše grosistične trgovske n ja solidnih osnov za zboljšanje j zvezi s tem je važno, da se izpo- mreže. To je izredno važno vpra-standarda, da se uresniči politika j polnijo in usposobijo kmetijske; sanje, ki je ostalo do danes tako-dovršitve ključnih objektov in zadruge za to, da bi več ali manj : rekoč nenačeto. Z uvajanjem no-preorientacije na dvig kmetijske ’ v celoti one bile posrednik pri, vega gospodarskega sistema smo proizvodnje. Čim dokončamo | prodaji pridelkov kmetijskih pro- . brez dvoma tudi na tem področju ključne objekte, bomo dosti lažje ; izvajalcev. Na ta način bodo kme- j dosegli velike uspehe. Toda isto-"" na razširitev investicij za : tijske zadruge mogle dobršen del I časno se tu dogajajo tudi take
stvari, ki človeka morajo boleti. Sami tako imenovani delavski sveti v teh grosističnih trgovskih podjetjih so pogosto dokaj kari-katurne pojave. Niso redki primeri .da v njih vodijo glavno besedo bivši trgovci, ki se predstavljajo kot delavski svet. In oni samovoljno odločajo o dobičku, ki ni njihov, ki ga niso sami ustvarili. Nekatera grosistična podjetja imajo po dve sto do tri sto nakupovalcev, ki hodijo od vasi do vasi in služijo mastne denarje. Na čigav račun? Na račun mestnih potrošnikov. Istočasno pa puščajo kmetu tržni dobiček, ko drug drugemu nabijajo cene. Čim se pojavi na vasi nekdo, ki ponudi dinar več, ne dobiš več kmeta, ki bi bil voljan za dinar cenejše prodati blago. Zato se tolikšna sredstva akumulirajo na vasi. Tu bi bilo po mojem treba razmisliti, kako uvesti večjo družbeno kontrolo nad obtokom denarja. Grosistična podjetja bi po mojem pojmovanju
REPUBLIŠKEMU SVETU ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO
Dragi tovariši!
Ob nenadomestljivi izgubi tovariša Franca Černeta vam izražam v imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije naše globoko sožalje.
Jugoslovanski sindikati bodo tovariša Černeta, dolgoletnega borca za pravice delovnega ljudstva in enega izmed najaktivnejših voditeljev sindikatov v Sloveniji, ohranili v trajnem spominu.
Zveze sindikatov Jugoslavije Predsednik Centralnega sveta DJURO SALAJ
standard. Dokler pa tega ne moremo — trenutno se ne moremo odreči obveznostim, ki izvirajo iz naše zunanje trgovinske bilance, ne moremo se odreči našim ključnim objektom, ne moremo se odreči potrebam armade — toliko časa je jasno, da je to naša prva naloga in da tej nalogi moramo podrediti vse ostale investicijske ambicije. Osnovni interes in osnovna skrb nas vseh, od tovariša Tita, ki je to dejal v Kopru pa do zadnjega aktivista, je v prvi vrsti preprečiti poslabšanje standarda in delovati na njega postopno zboljševanje.
Letos že lahko zaznamujemo uspehe v dvigu industrijske proizvodnje
Deloma je to posledica ugodnosti, ki smo jo imeli letošnjo zimo zaradi izdatnih voda, kar je dalo zadosti hidroenergije, deloma pa so na večji učinek proizvodnje vplivale že tudi razprave o novem načinu nagrajevanja. Povečanje v le-teh v prvih treh mesecih znaša celo do 30 in več procentov nasproti proizvodnji prvih treh mesecev lanskega leta. Ze to bo samo po sebi imelo ugodne posledice. Zato ni upravičen
tržnega dobička uporabiti za investicije za razširitev in izpopolnitev kmetijske proizvodnje. Če bodo uporabljale ta dobiček iz prodaje kmetijskih proizvodov in tudi razne posebne lokalne davščine za kmetijske investicije, s tem ne bomo poslabševali stan-. lahko mirne duše poslovala samo darda našemu življu, ki živi od z bančnimi nakazili. Na ta način
plač, niti kmetijskim proizvajalcem, kajti ta sredstva se nujno ustvarjajo na trgu in je pametno jih zajeti in preusmeriti, da ne vplivajo takoj naravnost na povpraševanje na trgu potrošnik dobrin, marveč da se porabijo za gradnjo kmetijskih objektov, ki bodo osnova za nadaljnji dvig kmetijske proizvodnje.
Več pozornosti trgovini
Naši sindikati bi morali posvečati tudi dosti več pozornosti problemom na področju detajli-stične trgovine. Tu se bo treba resno ukvarjati z zamislijo potrošni-
ki bila spodrezana osnova
(Nadaljevanje na 4. strani)
Titove misli o »Iskri«
Tako tovarno kot je >Iskra< v Kranju, za naše razmere tehnično močno napredno in izpopolnjeno radi obiskujejo razni strokovnjaki, delegacije in predstavniki delovnih kolektivov. Mnogi pri svojem ogledu hitro preletijo tovarniške prostore, pa čeprav so jim morda delovni proces, raznoteri stroji te tovarne in utrjena delovna disciplina všeč. Predsednik Tito, ki se je te dni mudil v tovarni precizne mehanike »Iskra«, si je vestno ogledal vse glavne obrate, delavce pri delu, se zanimal za proizvodnjo in probleme tovarne. Vodstvo tovarne je bilo zato nemalo presenečeno, ko se je predsednik zadržal in ogledal tovarno podrobneje in dlje kot je pričakovalo.
Tovariš Tito je bil že dobro poučen o kvaliteti »Iskrinih« proizvodov in ker je domači trg iz dneva o dan bolj nasičen z nekaterimi proizvodi, predvsem s števci, pa tudi z velikimi kinoprojektorji, je bila njegova misel, naj bi se ti odlični proizvodi plasirali tudi v tistih državah o inozemstvu, ki doslej še ne poznajo te znane kranjske tovarne. Tovariš Tito je pri tem mislil na azijske države, ki predstavljalo za nas ogromno tržišče. Za stopnjo našega razvoja in naših izdelkov lahko tamkajšnje tržišče predstavlja veliko perspektivo in neusahljivo področje prodaje, oziroma blagovne zamenjave. Vendar pa ne gre tu samo izključno za trgovski moment, kot je dejal Tito. S prisotnostjo naših izdelkov na trgih prebujajočih se azijskih in afriških držav, ki se osvobajajo od kolonialnih spon, spoznajo hkrati z našimi proizvodi tudi našo državo, ki je zanje sicer zelo oddaljena in odmaknjena, se je pa pri njih že politično uveljavila in postaja zgled zaradi naše notranje družbene ureditve. Zato je naš nastop na inozemskih tržiščih važen tudi s te strani, saj nakupovalci in potrošniki ne vidijo v naših proizvodih le njihove uporabne vrednosti, temveč v kvaliteti ali slabi kvaliteti naših izdelkov očeniujejo tudi naše delovne sposobnosti in naš družbeni sistem. Če so naši izdelki kakovostni, tudi naš ugled pri prebivalstvu rhznih narodnosti raste in obratno pada, če so slabi. S tem izgubljamo ali pridobivamo tudi na političnem ugledu, ki je prav zaradi našega naprednega stališča do kolonialnih vprašanj pri teh narodih zelo cenjeno. Zato je Titova misel, ki jo je izrekel ob svojem obisku v >Iskri< ... »Dažno je, da so naši proizvodi, ko nastopate na tujih tržiščih, že takoj v začetku kvalitetnU, še posebno pomembna in dale-kovidna.	C. Š.
ZAGOVORNIK ALI ZASTOPNIK?
Zgodba je dokaj nenavadna.
Če človek dobro premisli, bi dejal, da je skoraj neverjetna in vendar je bilo ves do pičice res.
Pred sodišče so pripeljali nekoga, ki ga je javni tožilec obtožil, da je od podjetja več za-ških svetov, za njihovo preusme- hteval, kolikor pa je sam izplačal ritev in v tem smislu, kakor so in da tudi pri podpisih ni bil včasih delovale konzumne zadru- ravno natančen. Če že prejemnik ge, to se pravi, da bi potrošniški denarja ni podpisal potrdila, ga sveti postali nekakšen družbeni je podpisal pač nekdo drug. Toda
upravni organ nad detajlistično to ni tisto, o čemer bi se tokrat pričati sodišče, da obtoženec ni trgovino na ožjih terenskih pod- pomenili.	| kriv, da je bil to najboljši de-
roč jih, ki bi izvajali kontrolo in Podjetje »Mesnine« iz Ljub-' lavec, vreden vsega zaupanja itd. odločali o uporabi tržnega do- Ijane, ki je bilo po navedbah I itd. Obnašal se je tako, da ga je
predsednik senata celo vprašal, "	" 1	^ če ni morda on obtoženčev zago-
vornik in naj bi se rajši kar pre-
Angleška konservativna revija »Spectator« je ob Churchillovem odstopu objavila zelo zanimiv članek, v katerem pravi: »Kon-
®Rkih voditeljev protihitlerjev-	ukazoval policiji, naj strelja	na	Poznavalci angleškega politič-
Ke koalicije.	delavce in preganja delavske vo-	nega življenja trde, da so konser-
j Vedno je služil angleškemu ditelje. Odgovoren je za veliki vativni veljaki že večkrat prosili jj P.er‘iu' Pa če je ta služba ko- pokol j stavkajočih železničarjev Churchilla, naj odstopi in da so
j,stila ali škodovala človeštvu. 1910. leta. Kasneje pa se je spo- ga pred nekaj tedni resno o pozo- servativna stranka se prerajaT~To “da bil je realen politik. Ce- prijaznil z mislijo, da angleškega rili na škodo, ki bi nastala, če bi je takojšnji pa tudi največji re-g aX ie poizkusil vse, da bi uničil delavskega gibanja ne bo mogel še nadalje vztrajal v Dovvning zultat Churchillovega odstopa. okiVJCtsko zvezo’ vendar ni dolgo uničiti in nekajkrat je skušal celo Streetu. Voditelji angleške kon- Petnajst let je bil za vi ran nor-*at«al’ ko se bil° treba Pove- sodelovati z njim, čeprav socia- servativne stranke namreč meni- malni razvoj konservativne poli-p 11 z Moskvo v skupnem boju lizma ni nič manj sovražil.	jo, da morata Anglija in Amerika tike, ker je bil Churchill voditelj
je ' Hitlerjevi Nemčiji. Najprej V zadnjih letih se je zavzemal takoj vskladiti svoje poglede na "	~
je občudoval Mussolinija, toda ko za sestanek »velikih štirih«, na sestanek predstavnikov velesil in kr..italijanska politika škodovala katerem bi odstranili nesoglasja pri tem vsklajevanju bi bilo itanskim interesom v Sredo- med velesilami in skušali ponov- Churchillovo trdovratno zagovarja, je postal Mussolinijev na- no razdeliti svet. Toda naletel je jan je sestanka »na najvišji ravni«
nik‘ Vedno je želel,	da bi	na težave pri Američanih, ki	so	le ovira. Razen tega pa britanski sicer lahko imeli odločujoč vpliv
čpZs,ril meje angleškega	vpliva	vedno gledali na Churchilla	s	konservativci menijo, da je spri- -
jfiz Balkan in do Dardanel. Zato precejšnjo mero nezaupanja. Wa- čo krize v laburistični stranki seti.? začetku druge svetovne vojne shington je čakal in odklanjal daj najbolj ugoden trenutek za _ ..	...
{/Opiral vojnega zločinca Mihai- Churchillovo zamisel, ker je želel, razpis parlamentarnih volitev. 1,51= P ,J' res V|ea in se zavzemal za invazijo da bi pred sestankom dobil bitko »Stari, dobri Wini« pa ne bi moti^ Balkan, ker je hotel z enim za Nemčijo. Ko je Eisenhower to gel prenesti bremena predvolil-e^arcem ubiti dve muhi, z eno bitko dobil, se je zavzel za sesta- nega boja. Dobra propaganda ob sp®^icijo dobiti dve vojni, proti nek državnikov štirih velesil, in ostavki popularnega voditelja bi
j.« in Italiji in proti »sve-je nemu komunizmu«. Toda ko m, Uvidel, da z glavo ne more Stal- zit*’ j® Popustil, razdelil s Brl n°5n vPbv na Balkanu, pod-s- našo osvobodilno armado in ?estal s Titom.
S^bir VVinston Churchill je med
Bulganin je njegove besede pozdravil, Churchill pa je ostal nekje v ozadju, z jaltskimi dokumenti v rokah.
utrdila pozicije konservativne stranke in povečala njeno upanje na zmago.
Politika Edenove konservativ-
stranke. Ne le da ni bil pripravljen podrediti se direktivam stranke, njegova ogromna avtoriteta mu je tudi omogočala, da je paraliziral tiste tokove, ki bi
na politično linijo.«
Vse kaže, da se te dni v Veliki skušajo uveljaviti tisti tokovi, katerih rast je zaviral potomec marlborouškega vojvode. Eden je že sestavil nov pomlajen kabinet, ki pa se bistveno vendarle ne razlikuje od starega. V kratkem bodo tudi razpisali parlamentarne volitve. Nekateri pravijo, da bodo ob koncu maja
In sedaj je odstopil. Nekoliko ne vlade se bistveno ne bo razli- al* prve dni junija.
razočaran, ker svoje poslednje zamisli ni mogel uresničiti, vendar pripravljen posvetiti svoje zadnje
kovala od politike Churchillove Churchill pa se je umaknil na vlade. Nekaj razlik pa vendarle Sicilijo, kjer bo nekaj časa poč.i-
zelo val. Medtem pa ga po vsem svetu
bo. O Edenu govore, da je
fen'10 vojno sodeloval na konfe- korake za slavo britanskega im- dober diplomat, človek kompro- hvalilo ali na tIirn	v-
kt-niM*1’ na katerih so »veliki« perija. Ostal bo poslanec v Spod- misnih metod in pristaš neodvis- 1,-5-, ’	»	,,	?. .J ’	"
povojnemu svetu, njem domu, pomagal bo Edenu in ne britanske politike, ki jo žago-	i uv.11
5 je na teh konfe- njegovim ministrom, in verjetno varja liberalno krilo v konserva- „h tli ^.mv; l-i«1---?™!- ®---iV
svet^
%T°^li usodo
zCa°h ie’ da se
zavzemal za razdelitev je, da bo kot upokojeni ministr- tivni stranki, proti kateremu je *** pr^'k' ze,° ^nlmiv članek, na interesna področja, ne ski predsednik še enkrat posku- Churchill Cesto nastopal. V Arne- aterem
pravi: »Churchill bo
(Jo 1 „	“ 1IHCI CMld j/DUl UCJOi 1IC Sni (IlCUSCUllUV Sv CII IVI dli |WSI\U“ V/I1UI vinu VVOW llarSUipclla V /\II1C”	x_i	. . v
upoštevali pravic* malih na- šal organizirati sestanek pred- riki se boje, da bodo z Edenom	-	AnS*eze nekolikokrat po
V Jalti je dejal: »Orli mo- sednikov vlad štirih velesil, če- imeli večje preglavice kot s vecan *zraz ^s^b vrlin, na katere Žvi dovoliti malim pticam, da prav bi Američani, pa tudi an- Churchillom. Po mnenju časopisa 50 Ponosni, pa tudi izraz tistih *Vr„ e’ tot,a ne poslušajo jih, kaj gleški konservativni veljaki, raje »Washington Post« se Eden bolj s,abosti, ki jih sami priznavajo.«
£o*e-«	podprli idejo o nizu sestankov nagiba k Nehrujev! kot pa k »Barisien Liberte« pa pripominja:
v ,Vsa leta, odkar se je pojavil podrejenih uradnikov, na katerih ameriški azijski politiki, medtem »Nevarno verovanje v ,velike', ki r,tanskem političnem življe- bi rešili manj važna vprašanja, ko je bil Churchill pripravljen lahko rešijo vse s svoje olimpij-deL nasprotoval angleškemu kar pa bi šele omogočilo sestanek podpirati washlngtonske azijske ske višine, je ostalo v tem s tajskemu gibanju. Spočetka je predsednikov.	težnje.	rem državniku prav do konca...«
obtožnice oškodovano, je poslalo Načela? No, le pustimo ta pri na obravnavo pred sodišče svoje- miru. Od načel ni bil še nihče sit ga zastopnika in zavoljo njego- in če hočeš »komercialno« poslanega vedenja sem se spravil k vati, ne smeš gledati na dinar, z peresu. Vsak bi namreč pričaka- načeli pa sploh jie bi nikamor val, da bi se moral ta poobla- prišel. Tam, kjer se vgnezdi ščenec podjetja na vso moč pri- takšna miselnost, kajpak o socia-zadevati, da bi dobilo podjetje lističnih načelih in delavski mo-škodo povrnjeno in da bi dobil rali ne morejo govoriti. Seveda povzročitelj škode zasluženo ka- potem koga zagrabi paragraf, ga zen. Primerilo pa se je, da je ta postavijo pred sodišče, v kolekti-»zastopnik« podjetja skušal pre- vu ga smatrajo pa za »žrtev
—ix .-	---- -1 poklica« ki ga je doletela taka
»smola«, da se je prav pri njem zalomilo. Danes meni — " jutri tebi. Le tako se da razumeti tudi nastop takega zastopnika — bolje zagovornika pred sodiščem.
Za nas pa velja eno: vsak delovni kolektiv, ki mu je skupnost zaupa la v upravljanje proizvodna sredstva, jih mora upravljati skladno z gospodarskimi predpisi in socialističnimi moralnimi načeli. V tem tudi je temeljna značilnost delavskega upravljanja, ki pomeni nove socialistične proizvodne odnose. V delovnih ko-
sedel na drugo plat k advokatu.
To je tisto, čemur smo se čudili vsi prisotni. Prepričan sem, da se bo čudil vsak. ki bo prebral tele vrstice. Delovni kolektiv, ki ga je ta človek zastopal pred sodiščem, bo moral že spoznati, da je poslal slabega zastopnika, ki se je pred sodiščem
prelevil v obtoženčevega zagovor- iektivih torej ni mesta za kapi-
nika, in da bo sodišču po njegovi zaslugi in tistih uslužbencev podjetja, ki so vsi od kraja govorili v obtoženčev prid, težje ugotoviti objektivno resnico. Iz pričevanja teh ljudi bi se dalo sklepati, da je bil obtoženec res častivreden mož in da je zgolj slučaj, da se je znašel pred sodiščem, saj sami že potem, ko so zvedeli za to, da je proti njemu uveden kazenski postopek, niso prav ničesar ukrenili in niti pogledali, če morda njegovo poslovanje v podjetju in tisto postransko s podjetjem morda le ni bilo čisto prav. Tudi se jim zdi čisto v redu, da je obtoženec plačal blago včasih
talistično moralo. O tem naj bi razmislil tudi delovni kolektiv podjetja »Mesnine« v Ljubljani, njegovi sindikalni odborniki in delavski organi upravljanja.
V. J.
OB LETOŠNJEM JUBILEJNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Revija naših proizvodnih moči
Iz leta v leto je na zagrebškem velesejmu več proizvodov naše domače proizvodnje. Na letošnjem velesejmu je polovica
tudi draže kot pa je bila takrat razstavljenih predmetov povojne običajno cena na področju, kjer proizvodnje, hkrati pa je to jubi-je kupoval. Temu pravijo »nor- iejna prireditev v naši državi.
malne« cene in vestnost ter prizadevnost člana delovnega kolektiva.
Nekaj je k vsemu temu le treba reči Denar in proizvodna sredstva niso last kolektiva, da bi z njim razpolagal, kakor bi se njemu ljubild. Delovni kolektiv z njimi le upravlja in to mora biti skladno z zakonitimi predpisi (na to uho v marsikaterem podjetju slabo slišijo) in skladno z našo socialistično moralo, našimi načeli in idejami, za katere
Letos razstavlja 800 razstav-Ijalcev nad 3500 domačih proizvodov, med katerimi je mnogo takih, ki jih izvažamo. Da v naših tovarnah izdelujemo iz leta v leto več novih proizvodov, je razvidno tudi iz tega, da se je od lanskega velesejma pa do letošnjega število proizvodov povečalo za približno tisoč. Posebno obeležje pa daje velesejmu tudi dejstvo, da prikazuje rast in razvoj našega obrtništva nad 300 obrtnikov s svojimi izdelki. Raz-
se bojujemo. O tem pa ponekod stava je veren odraz naših proiz-sploh nočejo slišati in modrujejo:, vodnih sposobnosti.
POMENEK 0 DELITVI DOBIČKA MED PODJETJI IN OKRAJNIM LJUDSKIM ODBOROM KRŠKO
KDO IMA PRAV?
Predstavniki sindikalnih organi- izvodnje vsakega posameznega pod- j lik šen kot lani. Neprimerno manjši zacij nekaterih podjetij iz krškega je tja. V osnutku je določeno, da če pa bodo zneski za investicije. V okraja so potožili vodstvu sindikata bi po uporabi teh določil ostalo go- , »Ju^otaninu« pa bosta sklad za pla-lesnin delavcev, da ima okraj letos spodarski organizaciji manj dobič- x~	~~
premalo razumevanja za smotrno ka kot 3% od izplačanih plač po delitev dobička. Koliko je resnice tarifnem pravilniku, tedaj omenjeni na teh trditvah in kaj pravijo v po- instrument ne bi uveljavili, djetjih in okraju.	| Drugi del dobička pa plača pod-
Lani so v družbenem planu jetje, po osnutku družbenega pla-okraja določili razmerje za delitev na, od deleža, ki je ostal po prvi, dobička za vsako posamezno pod je- prej omenjeni delitvi in sicer na tje. Nekatera lesnoindustrijska in osnovi posebne lestvice. Delež na kemična podjetja so na primer za- dobičku podjetja se po tej lestvici držala zase 20% dobička, 80% pa postopoma zmanjšuje, delež okraja so ga prepustila okraju. Letos pa pa progresivno narašča. Cim višji so okrajni gospodarstveniki predvi- odstotek dobička bi po prvi delitvi deli v osnutku družbenega plana ostal podjetju na osnovi izplačanih drugačen način delitve dobička, plač po tarifnem pravilniku, tem Okraj naj bi bil udeležen na dobič- bolj bi se njegov delež zmanjševal, ku podjetij istočasno z dvema in- naraščal pa bi delež okraja, strumentoma, oziroma z dvakratno Na okraju pravijo, da so se le-delitvijo.	tos odločili za te instrumente pri
Prvi instrument v osnutku druž- delitvi dobička iz več razlogov. S benega plana okraja določa, da pla- prvim instrumentom, to je z 2 % ča podjetje od ostanka dobička deležem, hočejo postaviti vsa pod-(kot ostanek je mišljen dobiček, ki j^tja v enak položaj prj delitvi do-ostane po odbitku zveznega davka bička. Razen tega upajo, da bo tak in drugih dajatev in ki si ga delita način delitve, ko plača podjetje 2 % okraj ter podjetje) znesek 2% in delež od lastne cene proizvodnje, sicer izračunan na lastno ceno pro- , vplival na znižanje proizvodnih
___________________________________1 stroškov. Delež okraja naj bi bil
tem manjši, delež podjetja pa večji, če bodo proizvodni stroški gospodarske organizacije nižji.
Z drugo delitvijo dobička pa misli okraj preprečevati povečanje Delavski svet kmetijskega go- dobička na račun povišanja cen. spodarstva Rakičan je minuli me-! Tako na okraju. V podjetju na s ec poslal delavcem na delovi- primer v »Jugolaninu«, »Celulozi« ščih Grad, Mačkovci, Petajnci in itd. pa ocenjujejo te instrumente Predanovci osnutek tarifnega nekoliko drugače. Pravijo, da se ne pravilnika in pravilnika o nor- morejo otresti vtjsov, da si hoče mah. Delavci so o osnutku raz- okraj s prvim dvoodstotnim dele-pravljali 14 dni. Zadnje dni žem prvenstveno zagotoviti svoje marca pa je delavski svet na red- dohodke." Trdijo tudi, da bo pod-nem zasedanju razpravljal o pri- jetje z drugo delitvijo izgubilo to, pombah k osnutku. Na zasedanje kar bo pri prvi delitvi pridobilo, so prišli tudi ostali člani kolekti- skratka, podjetje bo tako ali dru-va. Osnutek tarifnega pravilnika gače nekoliko na slabšem, kakor la-je bil v predloženem besedilu ni. V podjetjih so že preračuna-sprejet. Delavski svet je upošte- j vali kolikšen delež naj bi jim po val tudi pripombe in predloge tem načinu delitve dobička ostal, sindikalne podružnice.	i-Ponekod, na primer v »Celulozi« bo
S. T. I ostal delež za sklad plač skoraj to-
S KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA RAKIČAN
Tarifni pravilnik sprejet
če iz dobička in sklad za investicije iz sklada za prosto razpolaganje, precej manjša kot lani. Po teh instrumentih bo ostalo nekaterim podjetjem, na primer »Celulozi«, kot pravijo, le 18 % dobička, 92 % pa ga bodo odvedli okraju (lani je dobili okraj od njih 80% dobička, podjetju pa je ostalo 20%).
strativnih proračunskih izdatkov, vendar pa se tudi nečesa boje. Bojijo se, da bi takšna delitev dobička zmanjšala prizadevnost članov kolektiva. Prav tako se ne morejo otresli bojazni, da ne bi na ta način začele naraščati cene proizvodom, zakaj, zadovoljiti bo treba potrebe okraja in potrebe podjetja.
Praksa bo pokazala, kdo ima prav, čigave trditve so resničnejše
NEKAJ BESED O NAGRAJEVANJU V KMETIJSKIH ZDRUGAH
Kolektivna pogodba
noj nadomesti tarifni pravilnik
Tudi v kmetijskih zadrugah je treba uveljaviti načelo nagrajevanja po delovnem učinku
Sedaj, ko v gospodarskih pod- | pod neposrednim vodstvom zajetjih izdelujejo tarifne pravil-! drug, to je zadružnikov in nji& nike, v kmetijskih zadrugah ži- odborov. Pravice in dolžnosti de-vahno razpravljajo o izdelavi lavcev in uslužbencev v zadrti-kolektivnih pogodb in pravilih gah se zaradi tega načelno ure* zadrug. O tem so letos precej jujejo že v pravilih kmetijskih govorili na zadružnih občnih zadrug. Vsi delavci in uslužbenci zborih.	| kmetijskih zadrug so lahko nam-
V kmetijskih zadrugah ureju-1 reč tudi njeni člani. Prav zato
in ali ni bojazen glede zvišanja cen j jemo delovne odnose in način morajo kolektivne pogodbe v
RAZMETAVANJE DENARJA PREMALO GRAJAMO
Delavčevi žulji
NEPOGREŠLJIV PRIROČNIK
Gospodarski koledar bo koristil vsem našim gospodarskim organizacijam
a Roman
Večina podjetij je sprva odkla- in zmanjšanje delovnega poleta ven- 1 nagrajevanja delavcev in usluž- kmetijskih zadrugah v polnefl1 njalo takšen način delitve dobička, j darle upravičena. Ce bi se te bo- bencev s kolektivnimi pogodba- smislu nadomestiti tarifne pra; Toda pozneje so se s tem nekako j jazni uresničile, potem bo takšna mi in zadružnimi pravili. Čeprav vilnike gospodarskih organizacij' sprijaznili. Priznati je treba, da so delitev dobička okraju in podjetjem so se po lanskoletni uredbi o j Tudi kmetijske zadruge, ki si-v podjetjih zelo uvidevni. Vedo, da ter vsej naši skupnosti prej škodo- kmetijskih zadrugah nekateri cer sklepajo za vso zadrugo, ozi-okraj potrebuje sredstva z,, šolstvo, vala, kakor pa koristila, pa čeprav večji zadružni obrati osamosvo- roma za vse obrate eno kolek' zdravstvo itd., vedq, da okraju še bi okraj po letošnjih instrumentih jili, in so postali samostojna pod- tivno pogodbo, bodo letos izraču-vedno primanjkuje okoli 10 mili- j dobil milijon ali dva več za svoj jetja ali obrati, je ostala večina navale dohodek ločeno za vsak0 jonov dinarjev za kritje admini- I proračun.	i dejavnosti v kmetijskih zadrugah dejavnost ali obrat posebej h1
tako ločeno ugotavljale učinek ih uspeh posameznih obratov. Kef to niso v pravem smislu produktivne organizacije, je seveda nagrajevanje po učinku nekolik0 težje. Kljub temu pa tudi v zadrugah že iščejo razne oblik® ' meril dela.
Po mnenju strokovnjakov Gl-zadružne zveze, ki sedaj zelo resno proučuje te probleme, bodo postavili na primer pri odkupa kmetijskih pridelkov normo za .... določeno količino proizvodov, ki spadajo. Tam naj bi s fizičnim z ozirom na objektivne pogoje v delom odslužili družbi vso pri- določenem okraju lahko b nor-zadejano škodo.	| malnih razmerah odkupi ena za-
pravljen v tujini, je odnesel to. Tudi v podjetjih se še doga- ( druga. Za to normo bodo določili hidrocentralo po vodi. Če bi pri- jaj0 grobe napake. Delavci le j konkreten zaslužek, tako da b° šteli še izdatke za potovanja v prevečkrat popuščajo in stvari j kolektiv zadruge zainteresiran za ostalih krajih, bi najbrž ugotovili, ■ prikrivajo, ali pa se iz kakršnih čim večji odkup. V ostalih obra-da je ostala v tujini še kakšna koli vzrokov bojijo delomrznežev j tih, kot na primer v strojnem hidrocentrala.	1 in lenuhov, ki jim pri dviganju' parku, pa mislijo delavce nagra-
O podobnem primeru razsip- storilnosti le škodujejo. Premalo j e vati tudi za prihranek na g°' ništva sem bral v »Ljudski pra- odločno pometajo z njimi. Nalo-, rivu, za varovanje strojev itd., i® vici« z dne 26. marca 1955 pod ga vseh delavcev in delovnih lju- ! sicer s premijami. Ponekod hoče' naslovom: »Zapravljanje na ra- i di v bodoče naj bi bila, da že v j jo okrepiti odgovornost uslužben-čun skupnosti«. Filmska podjetja začetku, na vseh popriščih od-' cev in poostriti kolektiven nad' v Beogradu so po pisanju pisca krivajo kakršne koli škodljive zor nad poslovanjem in varova-
so vloženi tudi v sredstva, ki jih brez potrebe zapravljamo
Članek »Čemu služi tako pisanje«, naslovljen na uredništvo »TT« me je opogumil, da vam pišem
Rad berem članke, kjer pisci pišejo o boljšem in lepšem življenju. To so prav gotovo težnje slehernega delavca in državljana pri nas. Ugotavljam, da se o delavčevi plači in njegovi storilnosti zelo veliko piše. O stvareh, prav tako perečih, če ne še bolj, pa z enim, redkokdaj z več članki, vse opravimo.
Članek v »Delavski enotnosti«, objavljen 25. marca letos z na-
slovom: »Čemu in komu služi ■ oškodovala družbo za milijonske pojave. Proti kriminalu, goljufiji, njem ljudskega premoženja. Zat°
mil, da vam pišem. Ponovil bi le besede pisca, ki pravi: »Večja proizvodnost, pametnejše gospodarjenje, borba proti razsipništvu in nepoštenosti vsake vrste, je pot, ki vodi k cilju.« S temi besedami je vse povedano. Mislim, da se o teh problemih premalo piše. Prepričan sem, da če bi imeli vse to, kar po nepoštenih in razsipniških kanalih izgine, bi bila naša živi jenska raven tudi nekoliko višja.
Opozoriti hočem le na članek I v »Slovenskem poročevalcu« z Slede članki in razprave o nalogah, dne 13. marca 1955, ki je bil ob-razvoju in naporih naše industrije in javljen pod naslovom »Pred po-kmetijske proizvodnje, o socialnem za- mladjo«. V omenjenem članku varovanju, zdravstvu, skratka: o naj- »v	.. TT
važnejših problemih našega celotnega PJ,S6 piSCC, GEl SO podjetja V lir-gospodarstva.	vatski opravila v minulem letu
V gospodarskem koledarju je med nad 500 potovanj V tujino in Za drugim objavljen tudi seznam jugoslo- -fo porabila nad 277 milijonov de-
^end^hvniitmvatinoLm7,vuk0,nZ±?mi viznih dinarjev, ali nad 3 mili-naslovi, v celoti obsega »Gospodarski jarde naših dinarjev. S tem de-.	.	koledar« 46o strani in stane 500 dinar- nar jem bi lahko zgradili eno
gospodarstvu slovenske Koroške. Ing. jev. Prav bi bilo, da ga imajo vsa naša	» v v ^	. .
Janko Torbe piše o nalogah strokovnih i podjetja. Naročajo ga lahko pri ured- električno Centralo, taksno kot JO društev inženirjev in tehnikov v gradnji I ništvu Nove proizvodnje v Ljubljani. gradijo V KonjŠČini. Denar, za.-
tako pisanje«, naslovljen na ured- vsote, ki so jih porabila samo za poneverbi, lenuhom in delomrz-ništvo »TT« je tudi mene opogu- ^ bankete, izlete in drug luksuz. • nežem moramo odločno postopati,
V našem socialističnem gospodarstvu socialističnega gospodarstva, » uUmau smo močno pogrešali* publikacijo, ki bi Albreht piše o vlogi sindikatov v današ-nam na najenostavnejši način posredo- nji družbeni stvarnosti. Zbirka »Gospo-vala vse, kar moramo vedeti za uspešno darskih predpisov« bo olajšala delo in vodenje gospodarstva. Omejili smo kon- \ študij vsakomur, ki se ukvarja z gospo- I ference in sestanke in si prizadevamo, * darskimi vprašanji.	»
da bi namesto okrožnic uporabljali kak
Vrsto goljufij, poneverb in gra- če hočemo doseči uspehe in bla-
bežljivih dejanj so odkrili v Mariboru, Celju, Domžalah in drugod. Take stvari seveda še niso povsod odkrite. Vprašajmo se, ali ni v teh težkih milijonih
so se odločili za' kolektivno jaiU' stvo,
Veliko podjetij za izvoz in uvoz
gostanje.
Nisem pisec. To je moje prvo pisanje. Le svoje misli in čustva sem izrazil. Upam, da mi ne boste
zamerili. Želim	le, da tudi to	„	____ r_____,„ ___________
vloženih	tudi	nekaj	delavčevih	skrito delavčevo	storilnost obelo-	izvozom. Od teh je 272 čisto trgov-
žuljev in storilnosti,	ki pa je	danimo, ki nam jo sovražni ljudje	skega značaja, 139 proizvodnega«
nihče ne	opazi	ali omeni. Mislim,	potočijo po grlu	in po nepotreb-	2 gradbenega, 57 zastopstev tujih
n Ki tv*	i z* +z*m m *-* /~\ rfr* mnncfr*    _x 2 _	-	i 11 « —	i	' i	..Ji.
V naši državi je nad 500 podjetij, ki s_e pečajo z uvozom i°
da bi morali o tem mnogo, mnogo; nem razmečejo, več pisati.
tvrdk, 15 za mednarodno sped
drug uspešnejši način obveščanja in poučevanja. Ko imamo pred seboj letošnji »Gospodarski koledar«, moramo priznati, da je v njem zbrano res vse najvažnejše gradivo o našem gospodarstvu. Poglejmo si le nekatere članke, ki jih prinaša koledar!
Zoran Polič pojasnjuje na svojstven
način pomembnost našega novega gospodarskega sistema. Profesor dr. Lavoslav
. erspel
spodarstva Trsta, a dr. Julij Felahar odarstvu slovenske
Franc Štros . ----- — — ----------------,
cijo, 11 za mednarodni transport Preprost delavec o tem le! 0 ,	.,	.	,.	...	, ,. ‘in 11	raznih podjetij. Med pod;
težko govori. Čeprav so v večini	Splovitev tretje	velike ladje j jef j,;	trgovskega	značaja je 56
primerov delavčeve govorice res-, V ladjedelnici »3. maj« na Reki ‘ podjetij za izvoz živine in mesa« nične, njegove besede le redko- so dokončali že tretjo prekomor- i 33 za izvoz perutnine in jajc, 5? kdaj upoštevajo. Šele tedaj, ko je sko tramper-ladjo z 10.000 ton za izvoz žita in živinske krme, 35 zadeva že tako vidna in kričeča,	nosilnosti, Pri splovitvi je dobila | za izvoz sadja in	zelenjave, 42 za
da vsa okolica govori o njej, pri-	ime »Šibenik«. Po	osvoboditvi je 1 izvoz	alkoholnih	pijač itd. Sam®
sluhnejo delavčevim besedam, to že 144 ladja, ki so jih do sedaj lani je znašala vrednost našega Gotovo pa bi se dalo marsikaj izdelali v tej ladjedelnici. Do izvoza 71 milijard dinarjev, če; preprečiti, če bi njegovim govo- konca leta bodo izdelali še 4 prav je bilo zaradi suše marsikaj ricam takoj prisluhnil L Take tramper ladje za potrebe Črne! prepovedano izvažati škodljivce družbe, goljufe, grabe- gore in 3 za Švico. V decembru 1 že in kriminalce, ki se okoriščajo pa bodo začeli izdelovati največjo na račun skupnosti in izkorišča- prekomorsko tramper-ladjo za jo v te namene svoje položaje, trgovsko mornarico Velike Bri-i bi morali poslati takoj tja, kamor tani j e.
PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE
Sindikalno knjižico št. 2258 je pobila in jo proglaša za neveljavno l?! varašica Marija Martinčič, Senožeč6 štev. 90.
»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XX»XXXAXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXX>XXXXX<XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XXXXXXXXXXXX'XXXX\XXXXXXXXXXXXXX>XXXXX>XXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Aktualni problemi življenskega standarda
(Nadaljevanje s 3 strani)
žici nakupovalcev na vasi, ker bi se ta grosistična podjetja nujno morala posluževati zadruge, da bi zadruga zbrala pridelke in zadruga prodala tem grosističnim podjetjem blago, dobila nakazilo in v banki dvignila denar. Denar je sploh nevarna stvar, ki vzbuja kapitalistične izkoriščevalske pohlepe. Zato je eden od elementarnih socialističnih ukrepov tudi ta, da zagotovimo jasno evidenco nad obtokom denarja. Ta evidenca pa je banka. Mislim, da bi morali v naši družbi vlogo banke močneje uveljaviti. Že Lenin je poudaril njeno vlogo, ko je dejal, da je banka instrument, ki v prehodnem obdobju tako dobro lahko služi socializmu, kot je služila v kapitalističnem sistemu, samo treba jo je pravilno uveljaviti in usmeriti.
V lokalnem obsegu lahko izdatno izboljšamo položaj potrošnika
Dejal sem, da se v lokalnem obsegu da z malo iznajdljivosti tudi z majhnimi sredstvi izdatno izboljšati položaj potrošnikov. Vzemimo samo obrtništvo, ki ni v socialističnih rokah. Obrtniki krasno uspevajo. Njihove usluge pa so zelo drage. Ker jih je malo, imajo monopolni položaj. Mislim, da tu ne gre za administrativno ukrepanje. Toda naši okraji in komune so bile usmerjene le na gradnjo večjih objektov, zanemarjale pa so razvijanje obrtne dejavnosti. Obrtniki danes nočejo popravljati starih stvari, ampak hočejo delati samo novo. Teda kaj predstavlja to za potrošnika, ki mora, če se mu čevelj natrga, kupiti novega, to je pa druga
stvar. Ponekod imajo v tovarni čevljev mnogo preveč mojstrov, kot jih proizvodni proces zahteva. Čemu ne bi tovarne v svoje trgovine dale po enega mojstra in še par pomočnikov, ki bi popravljali čevlje. Isto je z gumijasto obutvijo. Zlepa ne najdeš delavnice za popravilo gumijaste obut-več. Ali ni mogoče tovarni v Kranju oddvojiti določeno količino surovin za to, da odpre delavnice za popravilo gumijaste obutve? Zakaj ne bi vsa naša industrijska podjetja imela svoje popravljalne delavnice na tem ali onem področju? Tovarne bi najbolj racionalno izkoristile svoje : ljudi, če bi odprle reparaturne ! delavnice, ki bi zelo koristile potrošnikom. Sicer pravijo, da je to protizakonito, toda za take stvari, ki so splošnega interesa, se da doseči spremembo kakega predpisa. Stanovanjska oprema je strahovito draga. Naša pohištvena industrija je največkrat usmerjena le na izvoz in izdeluje samo drago pohištvo. Zakaj ne bi konstruktorji projektirali čim cenejše standardno pohištvo. S tem bi se stanovanjska oprema izdatno pocenila. Vrsta stvari je, ki so na videz drobne in malenkostne, pa za potrošnika izrednega pomena in mu lahko izdatno izboljšajo standard. Teh drobnih stvari nikakor ni mogoče reševati v zveznem ali republiškem merilu. To je možno reševati edinole v komunah. V tej smeri moramo iti in izpodbiti monopolni položaj j obrtnikov in zadovoljiti potrebe potrošnikov.
I Še neko vprašanje je, ki bi ga sindikati morali imeti vedno pred očmi. Pri nas je veliko število delavcev, ki so zaradi nizkih plač
I torišču, ker je proizvodni proces poteka bitka na vsej fronti in I kompliciran in vseobsegajoč. Tudi kdor je v boljšem položaju in je | industrijsko razvita Slovenija ne bolje organiziral proces proiz-more kapitalistično pojmovati, da vodnje ,bo svoje izkušnje prene-je dobiček, ki je ustvarjen v Slo- sel na druge. S tem bo vršil pri
hove usluge iskane. To je zopet veniji, izključno lastnina proiz- tisk na vse hitrejše in hitrejše povezano s standardom. Če za vajalcev v Sloveniji. Tu je vpra- izenačevanje, redno preživljanje ne zadostuje sanje, prvič, od kod so surovine, Mislim, da je treba na vpra-
osemurno delo in če je pri nas položaj tak, da šušmarji lahko dobijo delo, je odveč vsako govorjenje o osemurnem delavniku. Mi imamo določen osemurni delavnik v socialističnih podjetjih, nikomur pa ne moremo preprečiti, da ne bi delal preko ure drugje, če in ker ima možnost. Čim bolj bomo razvijali dejavnost, o kateri sem preje govoril, tem manj bo teh potreb. To se drugo z drugim ujema. Potrošniku bo ugodeno, ker bo poceni
in drugič vprašanje, od kod so žanje ekonomike nujno gledati s ljudje, ki so to slovensko blago stališča celote, s stališča sociali-kupili, kje so dobili zaslužek, da i stičnih smotrov, ne pa s stališča lahko to blago plačajo. Ta za- j egoizma in lokalnega okoriščanja, služek je bil ustvarjen na vseh Ukrepe, ki jih je bilo potrebno koncih Jugoslavije. V nobenem vzeti iz arsenala kapitalizma, je primeru ne moremo reči, da je treba pri nas aplicirati tako. da višek dela, ki je ustvarjen v ne- bodo povzročali dviganje produk-kem kolektivu, last tega kolekti- tivnost.i, materialno zainteresirava. Zato določa naš gospodarski j n ost in da bodo hkrati delovali sistem za stimulacijo le določen ! na formiranje socialistične zave-odstotek, s katerim delovni ko- ‘ sti. Toda sami moramo zelo ve-lektivi razpolagajo.	liko delati na tem. Mi moramo te
Imamo nekatere ukrepe, ki so kapitalistične pojave spremljati z
; ko, zaradi pomanjkljivega, vse-’ obsegajočega gledanja na gospodarstvo kot celoto (in edino tak0 darstvo kot celoto (in edino tako j® mogoče gospodarstvo obravnavati' na ekonomiko, kakršnega je im®1 kapitalist. Seveda ne moremo napraviti kratkomalo preloma lZ kapitalističnega sistema v socialističnega. Prehodno obdobje r.
EBBSEE SSfPf —
. . K v	„	. ko je treba take ukrepe sto- sen napredek našega družbenega
istočasno bo	zmanjšano	garanj	, r^i, kot je na primer prispevek ■	upravljanja moremo pričakovati
de avcev po	njihovem	rednem	repilMik za pomo5 pasivnim kra-	le, če bodo naše množice do-
delu. Mishmo da moramo iskati	ijem Reči je treb£lj da gm0 yse	ragl6i da se bodo na široki
možnosti, da	bo delavec	v osm,	do 1953. jeta prav tako dajali,	fronti borile proti najrazličnejšim
če o dajanju sploh lahko go-	lokalnim težnjam, proti izigrava-
vorimo, kakor letos, pa vendar	n ju predpisov, proti iskanju razni takrat nihče tega vprašanja 5	nih lukenj v našem sistemu. Tre-
postavil. Res pa je, da je letos; ha je, da vsi skupaj pomagamo to v družbenem planu zapisano odpraviti slabosti in iz po poln jeter to marsikoga bode v oči. V vati naš sistem. Tako bo vse manj prihodnje bo planiranje in sam in mani potreb po državnih ad-gospodarski sistem treba s po pol- ministrativnih ukrepih, ki seveda niti tako, da bodo vsa podjetja krnijo demokratičnost in ustvar-v državi z ozirom na njihove, jalno iniciativo, zmogljivosti enako obdavčena z | Mislim, da sta naša ekonomika deležem, ki ga morejo dati zvezi, in razvoj oblik družbenega uprav-Prav tako morajo aktivni kraji 1 jan ja krenila že dosti bolj nadejati za pasivne kraje. Pasivni prej, kot pa je dorasla zavest nas okraji Slovenije bodo prav tako samih, našega vodstva, družbenih deležni bonitet kot drugi predeli in gospodarskih organizacij, da in aktivni okraji Slovenije so ne govorim o zavesti množic in prav tako obravnavani kot drugi zlasti ne o zavesti zaostalih mno-aktivni okraji v državi. Treba se žic. Razvoj oblik družbenega je boriti proti nacionalističnim 1 upravljanja je tako naglo napre-nik proizv. sredstev. Proizvajalna \ tendencam, ki j‘ih srečamo danes doval, da naši kadri niso mogli sredstva so družbena. Družben je: žal celo med posameznimi dela v- pojmiti naše socialistične politi-tudi vsak dobiček iri vsak višek j ci. Tudi v zvezi s tarifnimi pra- ke, marveč se je pri nas zaradi i dela, ki je ustvarjen. Proizvod j vilniki se pojavlja vrsta sovini- pomanjkljivega teoretičnega, mar-' ni samo plod delavcev na enem I stičnih gesel. Tu se pozablja, da ksističnega gledanja na ekonomi-
nje svoje družine.
Za socialistično pojmovanje našega gospodarstva in razvoja nasploh
i prisiljeni delati po svojem red 'nem delu. šušmarijo, ker'so nii-
silno zapleteno s polno nasproi
in v prvi fazi je treba pustiti tudi delovanje deloma kapital1' stičnih zakonov. Zavedati pa 5® moramo, da je to samo nujno%
ki nam jo narekuje realen pol°?
Treba se je zavedati, da ne gre za to, da so komune absolutni gospodar vseh proizvajalnih sredstev na svojem področju. To ni nič drugega kakor kapitalistično pojmovanje. Komuna je dolžna mobilizirati vsa sredstva na tistem delu, ki ga je možno opraviti izključno na tem okrajnem področju, sicer pa si ne more nihče, niti delovni kolektiv, niti komuna, niti republika, niti Zveza, lastiti pravice, da je ona last-
žaj. da te zakone toleriramo, P’ tem pa moramo vplivati na nj^1 tako, da bodo služili socializrn^; Čim bolj se socializem krepi, č,'rT1 bolj se razvijajo proizvajalne sil®: ki so osnova za nadaljnji razvt? samoupravljanja, toliko bolj moramo spopadati s temi kapitalističnimi pogledi, ki so v direktnem nasprotju z dejansko že seženim razvojem.	.
Zelo široko je področje sin°^ kalne dejavnosti. Seveda je 'l' redno važna naloga komunist® in vseh nas, da sindikatom ‘ sploh družbenim organizacij®!! odpiramo čim več socialističb1^ pogledov, da pomagamo, da osv0^ je najnaprednejša stališča, ki sl® ne na doseženih rezultatih. A”,
surdno je pričakovati, da bo n®^|
možganski trust do podrobno5^
predvidel naš razvoj. Mi mora1® socialistične poglede osveževati1 izpopolnjevati na živih, konkr® . nih stvareh in na problemih-se vsakodnevno pojavljajo. ksizem ni dogma ali mrtva stv® ’ ki je enkrat za vselej dana. aIV.
IVI J C CII 1X1 Ct L Z. Cl v OC1CJ VICIH«. _ JJJ
pa k je živa in zahteva- razvoj izpopolnjevanje. Naše phhti®®) življenje in sploh gospoda rs*;
družbeno življenje pa je tri5 .'e kjer se porajajo nove izkus®-in spoznanja, ki nas vsestran®5 bogate in s tem tudi prispev® k nadaljnjemu učvrščevanju^ goslavije in nje uveljavljanj® mednarodnem svetu.
France Černe - Klemen
. Zavratna bolezen, katere kal jemnosti« in drugod. Sodeloval, J® nosil v sebi že nekaj let, je pripravljal in vodil je stavke, • aprila zvečer pretrgala življe- mezdna gibanja in protirežimske "Je našemu Klemenu, življenje demonstracije, bil je vedno v preglednega, neustrašenega delav- vih vrstah borbe.
PRIZADEVNOST CELJSKIH ŽENA
ZA DOM IN DRUŽINO
Mestni ljudski odbor ne dela prav, če tega ne vidi
Vojaški vojni invalidi
ob 10-letiiici osvoboditve
Skesa borca.	Leta 1941 je bil sekretar ra- čebeljnem panju.
Redil se je 29. oktobra 1898. jonskega komiteja Dobrunje, moč- ,	— Kaj neki imajo tam? —
leta v siromašni kajži na Dobru- nega odporniškega središča, ki je sem se spraševal, ko sem opazil "Jah. Oče delavec in mati gospo- oskrbovalo Štajerski bataljon na j ta vrvež. Stopim bliže. V razst^v-tilnia sta se razveselila prvega Pugledu, mobiliziral je prebivalce | nem oknu ni nič posebnega: ne-®troka, sina Franceta. Družina se za osvobodilni boj, organiziral kaj pletenih otroških oblekic in J® večala iz leta v leto. Z vsakim varnostno obveščevalno službo in kapic, na dnu pa skromen napis 'urokom, in teh je bilo deset, je terenske odbore Osvobodilne »Biro za pomoč v gospodinjstvu«. * večjo silo pritiskalo pomanj- fronte. Leta 1942 je odšel na Do- — Le čemu hiti toliko žena
notri Morda iščejo zaposlitev, pomoč ali kaj drugega? — Po glavi mi roje take in podobne misli, in da bi pomiril radovednost, vstopim.
I Prostor je lep, svetal in oprema sodobna. Za pultom pa hiti svetlolaso dekle in streže. Pravkar razkazuje lep moder pulover.
»Vam je všeč?« vljudno sprašuje.
»Da, da. Prav tak je, kot sem si ga želela,« odvrne tovarišica, plača račun, ki še zdaleč ni ta-i ko visok kakor v drugih trgovinah. Zdaj mi je jasneje, za kaj gre. Druga, ki je na vrsti, želi videti vzorce otroške volnene obleke, pregleduje, naroča, tretja kupuje jopico in tako dalje.
»In vi, kaj želite?«
Zdaj sem na vrsti. Ljudi k sreči ni več v trgovini Povem, da
V prostoru »Vezenine« v Pre- najti poslovni prostor za »Biro« šernovi ulici je vedno živo kot v j in tako je kar pri nas. »Biro za
Tisoče delovnih ljudi se je poslovilo od tovariša Franceta in ga pospremilo na njegovi zadnji poti v Polje
čigavo in kakšno je to podjetje.
Janje in siromaštvo na malo baj- lenjsko m kasneje na Kozjansko, Meno2 vpraša poslovodki™! kot u> prepolno lačnih ust.	*. •.	„„ c*«-	■	v
pomoč v gospodinjstvu« pa nam je potreben, da razbremeni ženo-delavko v opravljanju gospodinjstva in hkrati, da zaposli žene, ki še nimajo zaposlitve,« mi je v vnemi pojasnjevala.
Medtem se je v trgovini nabralo nekaj novih kupcev. Zvedel sem dovolj, se zahvalil in odšel
Mestni ljudski odbor v Celju
res ne dela prav, če ne uvidi družbene prizadevnosti naših žena, ki na takšen splošno koristen način skušajo reševati socialne probleme v zaposlitvi žene-ma-tere. To breme, ki sedaj pada na »Vezenino« v Celju, ni utemeljeno z nikakršnim dobičkom, zato bi bilo potrebno, da se odpravi in s tem »Biroju za pomoč v gospodinjstvu« da priznanje za njegovo nesebično plemenito delo.
OB RAZPRAVI O STORILNOSTI DELA IN POVEČANJU PROIZVODNJE V KMETIJSTVU
Čas setve in sajenja je tu!
V zadnjem času pogostokrat | številnih drugih stvareh pa so razpravljamo o povečanju kme- i razpravljali tudi kmetijski in tijske proizvodnje in o storilnosti | gozdni delavci na letošnjem obč-dela. Socialistična kmetijska po- 1 nem zboru v Kočevju. F. M. sestva o tem resno razmišljajo.
Na desetletnico osvoboditve se posebno slovesno pripravljajo naši vojni invalidi. V Ljubljani in okolici bo od 24. do 30. aprila Invalidski teden.
V tem tednu bo 80 krajevnih in 15 centralnih prireditev. V Ljubljani bodo zlasti pomembne naslednje prireditve: koncert orkestra Slovenske filharmonije, koncert invalidskega pevskega zbora s sodelovanjem godbe JLA (prireditev bo v počastitev III. kongresa ZB) in partizanski miting »Vesele in bridke iz partizanskih dni«. Zanimiva bo tudi razstava, na kateri bodo razstavljeni ortopedski izdelki podjetja »Soče«, slikarska dela umetnikov-invalidov in podobno.
Invalidi pa bodo razpravljali v tem tednu tudi o svojih težavah. Zlasti bi radi ustanovili svoj klub, kot ga že imajo po vseh naših I večjih središčih.
Manj pa mislijo na te stvari v zasebnem sektorju. Tudi kmetijske zadruge še niso v tej smeri storile dovolj, čeprav bi morale le-te skrbeti za povečanje kmetijske proizvodnje na vasi.
Kako povečati kmetijsko proizvodnjo? Uporabljati moramo
«*ofla"‘hFiat!he k V™** di' jeri-Cm’ W j° opravljal vaŽne tega°šee neteš? -Vf vendar ml	- *	------- —
‘sodnejsih letih okusil vso trdoto politične naloge.	^ xP7 x„„	io »vp7p- na Je pravilna odbira semen. V
^vijenja. Niti 15 let ni bil star, Fo osvoboditvi je tovariš Kle-	katero =o nstann Sloveniji imamo sicer nekaj pojo se je že napotil na delo, da bi men, rezervni major JLA, z ne-1 vile celjske žme	"	‘
azbremenil očeta in mater in zmanjšano vnemo in odločnostjo1 »vWtp takole’
večje donose. V kmetijstvu se mora boj za večjo produktivnost začeti že kar pri pripravi zemlje, setve in negi posevkov. Zelo važ-
ippSp-™ShI SSSi
‘Hjski predilnici se je pehal za ne bom ali ne morem. Bil je do-
sestev, ki goje kakovostna semena, a kljub temu nam takih kakovostna semena, vendar nam semen še primanjkuje. Državna in zadružna kmetijska posestva bi morala prav na tem področju več napraviti, V Sloveniji pred-
—preminita se je penai za ne oom an ne morem, mi je do- nnfii; nasp xpn. „ domačem ni p- vcv	v oiuveniji proa-
Sfamotno nizko mezdo in iz Pola- sleden revolucionar - proletarec, teniu Zamisel ie uresničena če- sfavlia socialističen sektor kme-
- pmciruc«, tenju. Zamisel je uresničena, če'
"ve tovarne v Ljubljani je kot katerega so slovenski komunisti nrav ni šlo lahko.
‘-letni fant odšel na vojsko. Do- izvolili v svoje najvišje vodstvo, »pa nletilie7 Imate svoio dejanje na fronti in v zaledju,	v Centralni komite Zveze	Komu-	lavnico7«
“Bor 17. pešpolka v Judenburgu,	nistov Slovenije, delovni	ljudje, »Tudi to le	bolj majhno Pet	___________
Brcdvsem pa pripovedovanje vo-	borci za socializem, pa v	glavni	pletilj imamo stalno zaposlenih	skrbeti	23	kakovostna	semena	in
Jakov, ki so se vračali iz ruskega	odbor Socialistične zveze	Slove-	Večino naročil	pa opravijo" naše ' :ih	Posred°vati	zasebnim	proizva-
ajetništva, so odločilno vplivali nije. Delavci so ga zaradi velikih gene kar doma.«
Ba njegove nadaljnje življenje, zaslug, izkušenj v delavskem gi-1
tijstva le slabih 8 % zemlje od celokupne kmetijske površine. Prav zavoljo tega bi morala državna in zadružna posestva po-
P.b koncu prve svetovne vojne je banju in nesebični delavnosti iz-“*• ponovno poklican v vojsko, to- volili takoj po osvoboditvi v Re- I
»In ste zadovoljni z njihovim delom?«
Oni -	, -	,	---- ------------ >>oi Kar se tega tiče, se lahko
Vut Jugoslovansko. Toda zaslutil publiski svet Zveze sindikatov sami prepričate ..« Razkazala mi Je protiljudski značaj tedanje Ju- Slovenije, kjer je bil vsa leta član je lepe puloverje, jopice, otroška
okrasne zglav-
®oslavije in njene vojske. Zato njegovega predsedstva. Postal je volnena oblačila ““ je zasovražil, poizkusil pobeg- tudi član glavnega odbora Zveze nike itd.
Biti in celo preprečil prevoz hra- DOPD »Svoboda«.
»Vse to izdelujejo naše žene-
pomo°^SSePOsSehC ioSL^flmoii!
v°jaško sodišče, kaznovali in od- saj je kljub obilici dela našel j-jla
»“stili iz vojske.	_	vedno dovolj časa, da jih je obi- , »Trgovina pa vam gre, kakor
, reda j prične nezadržna revo- skal, jim razlagal našo stvarnost, vidim!«
.Betonarna pot tovariša Klemena, in pomagal uresničevati njihove |	»2e, pa bi bilo lahko še boljše.«
»Kako? Imate težave?«
»Da in ne majhne. Pri nas imamo zelo nizke cene, saj ne težimo za dobičkom, samo da pomagamo delavskim družinam. Toda »Biroju za pomoč v gospo
^	I/UII	iMoinona. m puiliagdl UiCMUUCVUU 11J1UUVC
ovsod kjer je delal, se vključuje težnje. Za njegove napore in delo napredna gibanja. Ob volitvah je bil odlikovan z Redom zasluge konstituanto je z vso vnemo za narod II. stopnje, z Redom agitiral za komunistične poslance, bratstva in enotnosti II. stopnje febiral je marksistično čtivo, ga in z Redom za hrabrost. Bil je .‘til med delavci, pridobival nove tudi nosilec Spomenice 1941.
B nove sodelavce.	Tovariša Klemena, katerega
Leta 1927 je postal član Ko- vse življenje je bilo življenje re-rjUnistične partije Jugoslavije, volucionarja-proletarca borca, ni . se svoje hotenje, vso svojo bit več med nami. Polni dve leti se I® od tedaj posvetil borbi de- je boril proti zavratni bolezni z avskega razreda. Globoko v ile- njemu lastno trdoživostjo. Še pred rju je vodil partizanske organi- nekaj tedni je bil med nami, ve-jacijc v Tobačni tovarni in Polju, der in poln delovnih načrtov. In ,aVno je deloval v Delavsko- prav tak: odločen, dosleden in s,Baečki zvezi, v Neodvisni delav- iskren in tako osebno skromen Bi stranki, v raznih strokovnih nam bo ostal vedno v spominu ffanizacijah, »Svobodi«, »Vza- in nam bo vsem svetal vzor.
jalcem.
Prav tako, kakor je v poljedelstvu važno dobro seme, je pri živinoreji važna izbira in selekcija živine. Živinorejski odseki zadrug in tudi državna posestva že skrbe za dober podmladek. Kočevsko kmetijsko posestvo je vpisalo v redovnik že nad 800 krav. To posestvo ima nad 100 krav, ki dajejo vsako leto nad 4000 litrov mleka. S tem seveda še ni rešen problem izbire in dobre živine še vedno nimamo dovolj.
Na dvig proizvodnje in povečanje produktivnosti v kmetijstvu vpliva tudi smotrno gospodarjenje, pravilno kolobarjenje, dobra organizacija dela, pravilna in racionalna uporaba mehanizacije itd. Res, kmetovalci danes že
dinjstvu«, katerega del je naše razumejo prednost sejanja s stro-podjetje, moramo plačevati do- Toda pogostokrat lahko opazili odnino, kar pa ni pravilno...« P10’ da, stroj v vasi ni racionalno »Kaj ima tolikšen promet?« 1 izkoriščen. Imajo jih le premož-
»Tega ne bi rekla. Toda usluge, ki jih opravljajo njene delavke, računa tako nizko, da Bi-
nejši kmetovalci, drugi pa so brez njih. Tu bi lahko zadruge precej storile. Kupile naj bi potrebne
roju ne zadostuje za kritje plač stroje in j ih posojale zadružnikom in socialnih dajatev.«	i Da, s setvijo in sajenjem se
»Zakaj pa se ne oddvojite?« začne. Zato moramo o teh stvareh sem povprašal.	, razmišljati sedaj spomladi in se-
»Saj to je tisto! Ne moremo i veda tudi vse leto. O teh in še
MLADI TEKSTILCI SO ZBOROVALI
V soboto 9. aprila je bilo v Tržiču prvo posvetovanje mladih tekstilcev Slovenije. Posvetovanju, katerega se je udeležilo 30 mladincev in mladink iz vseh tekstilnih tovarn, so prisostvovali tudi tov. Vida Tomšičeva, Mavrici j Bore, Mirko Zlatnar, Franček Mirtič in več članov CK LMS.
Mladi delavci so na tem posvetu pregledali svoje dosedanje delo in uveljavljanje mladih delavcev v organih delavskega samoupravljanja. Dobršen del razprave so posvetili tudi vprašanju strokovne usposobljenosti, boju za večjo storilnost in odnosom med starejšimi in mladimi delavci.
Posvet je pokazal, da se mladina zaveda svojih nalog in da ima jasne smotre. Vse bolj se uveljavlja na vseh področjih in postaja vse močnejši činitelj socialističnega napredka. Poudariti pa je, da ne more in ne sme skrb za zdravo rast mladega rodu biti stvar le mladinske organizacije. Odgovor zanjo leži na družbi kot celoti. Kajti mladina nima nikakršnih svojih posebnih interesov izven družbenih. Z vso ljubeznijo in vsemi sredstvi si moramo prizadevati usposabljati mladino, da bo uspešno ramo ob rami s starejšimi tovariši gradila našo socialistično domovino in bila sposobna prevzemati najodgovornejše naloge na vseh področjih. To zlasti je potrebno za nadaljnjo rast delavskega samoupravljanja.
Vse polno dragocenih napotil in bogatih misli so mladi tekstilci odnesli v svoje mladinske aktive. Hvalevredno je, da imajo delavski sveti in upravna vodstva tekstilnih tovarn polno razumevanja za delo in težnje mladih delavcev in jim skušajo kolikor je mogoče pomagati.

Tovarišica Vida Tomšič je govorila na prvem posvetovanju
OBZORNIK
ce jih zavod za socialno zavarovanje pošlje na kopališko ali klimatično zdravljenje (bodisi da je to zdravljenje nujno ali samo koristno)
Skupščina okrajnega (mestnega) zavoda za socialno zavarovanje pa lahko sklene, da gre povračilo potnih stroškov tudi:
a) če gre zavarovanec ali njegov družinski član kraja, kjer je zaposlen ali kjer stalno prebiva, in
Denarne dajatve v novem zdravstvenem sistemu
(Nadaljevanje in konec)
2. Nadomestilo plače med porodniškim dopustom
Določbe novega zdravstvenega zavarovanja glede nadomestila piače ineo porodniškim dopustom pomenijo izdatno izboljšanje mateiinskega varstva. Po novih predpisih ima vsaka zavarovanka ne glede na trajanje zavarovanja pred porodom med porodniškim dopustom, ki traja 90 dni, pravico do nadomestila plače v višini 80%. ^varovanke pa, ki so bile neposredno pred porodom zavarovane brez presledka najmanj 6 mesecev ali s preredki najmanj 12 mesecev v zadnjih dveh letih, imajo Ined porodniškim dopustom pravico do polnega (100%) jjadornestiia plače. Poudarili je še. da se porodnici za čas, j®, je v zdravstvenem zavodu (porodnišnici), v katerem živa popolno oskrbo, ne zniža nadomestilo plače. Po-°dnica dobi torej »udi za čas, ko je v bolnišnici ali Porodnišnici 80% oziroma 100 % nadomestilo plače.
Porodniški dopust, med katerim ima za varovan ka-po-°dnica pravico do nadomestila plače, traja 90 koledarskih in sicer 45 dni pred m 45 dni po porodu. Del dopusta Pred porodom se lahko prenese na čas po porodu, vendar 1 a j več 24 dni, take da prejme porodnica lahko nadome-tuo plače po porodu največ za 69 koledarskih dni. Če pa zavarovanka zaradi napačne presoje zdravnika nastopila j^pdniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ji gre
zdravniku ali gem kraju;
b) če je za delo nezmožni zavarovanec poslan v drug ^raj Zaratii domače nege_ ali spremembe podnebja.
.r;0*11* stroški obsegajo prevozne stroške po osnovni tarifi za redna prevozna sredstva javnega prometa (tretji razred osebnega vlaka, parnika, voznina za avtobus itd.) in stroške prehrane ter nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju. Na predlog pristojnega zdravnika ali zdravstvenega zavoda pa lahko zavod za socialno zavarovanje glede na stanje bolnika ali dolžino potovanja dovoli tudi uporabo brzega vlaka ali drugega pa imajo ženski	družinski člani pravico	do te	razre”° na osebnem vlaku,	parniku	ali tudi uporabo
le, če je bil zavarovanec pred porodom v	družini	kakega posebnega prevoznega	sredstva	(osebni avto),
n brez presledka	najmanj b mesecev ali	s pre-	, • ^troski za prehrano in nastanitev med potovanjem in
---1	-------------J-"1- J---' ' **'	bivanjem v drugem kraju se	izplačajo	v obliki dnevnice.
Višino dnevnice določijo skupščine okrajnih (mestnih) zavodov za socialno zavarovanje v mejah zneskov, ki iih
bjdi za dneve od izteka preriporodniškega dopusta oda nadomestilo plače v višini 80% oziroma 100%.
zakona, če ima pravico do podpore za opremo otroka vsaka zavarovanka, ki ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, t. j. če je zaposlena vsaj polovico polnega delovnega časa, ki je predpisan za delo, ki ga opravlja. Za dosego te pravice ni več potreben noben staž.
Pravica do podpore za opremo otroka je dalje razširjena na vse ženske družinske člane zavarovanca, ki imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja (doslej je imela to pravico le zavarovančeva žena; odslej pa bo imela to pravico tudi zavarovančeva hčerka, sestra itd.). Vendar -- 1—1- -—11	*'
podpore
zavarovan	t	^	„	_______ _
sledki najmanj 12 mesecev v zadnjih dveh letih.
Podpora za opremo otroka znaša 8000 dinarjev za vsakega otroka. Načelno se izplača v denarju; skupščina okrajnega (mestnega) zavoda za socialno zavarovanje in skupščina republiškega zavoda za socialno zavarovanje pa lahko skleneta, da «e podpore za opremo otroka daje v opremi, t. j. v blagu, ali pa delno v opremi in delno v denarju.
Podpora za opremo otroka se izplača materi (zavarovanki ali družinski članici). Za nezakonskega otroka zavarovanca se izplača ta podpora na podlagi priznanja ali sodne ugotovitve očetovstva tistemu od staršev, ki je vzel otroka k sebi, da ga preživlja. Nadalje se podpora za opremo otroka izplača lahko očetu, oziroma osebi, ki otroka neguje, če mati umre ali če otrok iz kakega
v. ,	--- .......I .7 . Vlil J	» 1111
določi skupščina republiškega zavoda vanje.
za socialno zavaro-
Skupščina Zavoda za socialno zavarovanje LRS je na svojem y. zasedanju dne 30. januarja 1955 sprejela sklep.
... *Qhko določijo skupščine okrajnih (mestnih) zavodov vismo dnevnice za zavarovance, družinske člane in spremljevalce od 500 do 700 dinarjev. Hkrati je skupščina zaradi enotnosti priporočila, naj bi se priznaval polni znesek dnevnice nri nntnvnniili Vi iroi.ir „;-------; u. ...
škega zavoda za socialno zavarovanje. Skupščina Zavoda za socialno zavarovanje LRS je na V. zasedanju dne 30. jan. 1955 določila pavšalne zneske kot povračilo za stroške pokopa v naslednjih mejah:
za odrasle osebe od 14 leta dalje . 8.000 do 15.000 din, za otroke od 6 mesecev do 14. leta . 5.000 do 9.000 din, za dojenčke do 6 mesecev .... 2.000 do 5.000 din. V okviru gornjih mej bodo skupščine okrajnih (mestnih) zavodov določile zneske pogrebnine za svoje območje.
Posmrtnina se izplača ob smrti zavarovanca ali osebnega upokojenca ali invalida socialnega zavarovanja za nad 50%-uo invalidnino družinskim članom, ki jih je zavarovanec do svoje smrti preživljal Ob smrti zavarovanca se izplača posmrtnina v višini polnega (100 %) enomesečnega nadomestila plače, ob smrti osebnega upokojenca oz. invalida / najmanj 50 %-no invalidnino pa v višini enomesečne pokojnine oz invalidnine.
Nova ureditev posmrtnih dajatev omogoča po eni strani dostojen pogreb vsakega zavarovanca, upokojenca, invalida ali družinskega člana, po drugi strani pa nudi preostalim svojcem, ki jih je umrli vzdrževal, pomoč k izrednim stroškom, ki nastanejo ob smrti v družini poleg pogrebnih stroškov, ter prvo pomoč za preživljanje, dokler se ne uredi družinska pokojnina po umrlem družinskem glavarju.
To so vse denarne dajatve novega zdravstvenega zavarovanja. V enem od prihodnjih obzornikov si bomo ogledali še, kako uveljavljajo zavarovanci svoje pravice iz novega zdravstvenega zavarovanja, tako pravice iz zdravstvenega varstva in pravice do denarnih nadomestil, povračil in podpor.
°a nadomestilo piače v višini 80% oziroma 100%.	drugega razloga ni pri njej. Slednje pa je treba dokazati
sk -v P°r°du ima zavarovanka pravico, da dela 6 mesecev s potrdilom pristojnega ljudskega odbora. Če zavarova-raJsan delovni čas. Na predlog zdravnika ali zdravstvo- nec posvoji otroka, ki še ni star 6 mesecev, se iznlača
e£a zavoda se lahko ta doba podaljša do konca osmega i^eca. V tem času dobiva zavarovanka za tisti del de-vjy.n®Sa časa, v katerem ne dela, nadomestilo plače v lsini 80% oziroma 100%.
3. Podpora za opremo otroka Di •^>°^P°ra za opremo otroka se je po dosedanjih pred-P sih štela kot enkraten dodatek za otroke in je določbe j teJ podpori vsebovala uredba o dodatkih za otroke. Za šego te podpore je bil predpisan dokaj strog pogoj — inumj enoletna nepretrgana zaposlitev neposredno pred 2 r°dqm eli najmanj 20-rne«ečna zaposlitev v zadnjih »etib pred porodim.
u, / novimi predpisi spada podpora za opremo otroka spet ^ Porodniške dajatve.
r:	Lrav gotovo pomen' veliko razširitev našega mute-
skega varstva oziroma skrbi za otroka določba novega
.	,	,	mesecev, se izplača
za tega otroka podpora za opremo, če še ni bila izplačana (ker otrokovi starši niso oili zavarovanci).
4. Povračilo potnih stroškov
Zavarovanci in njihovi družinski člani imajo pravico do povračila potnih stroškov, ki jim nastanejo v zvezi z uresničevanjem njihovih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Pravico do povračila potnih stroškov imajo v naslednjih primerih:
a)	če jih zdravstveni zavod, zdravniška komisija ali pristojni zdravnik javne zdravstvene službe pošlje v drug kraj na specialen pregled ali specialno zdravljenje v stacionarni zdravstveni zavod (bolnico, sanatorij);
b)	če zavod za socialno zavarovanje pokliče ali pošlje na komisijski ali kak drug strokovni pregled, da se ugotovi njihovo zdravstveno stanje in delovna zmožnost ali da uveljavijo pravice do zdravstvenega varstva;
injih, ki trajajo najmanj 16 ur, pri 16 ur pa polovica dnevnice, za poto-nič. Za potovanja na področju okraj
lito 1*, n Inn lr n n niiKn ! . .... J .. .. : *. .. mmm > .1: —.
leta
po-
dnevnice pri potova potovanjih od 8 do
vanja pod 8 ur pa ,«»*..	uyiu?anja na puurucju oKraj-
nega (mestnega) zavoda pa lahko dotični zavod zniža višino dnevnice največ za 40 %.
Za otroke do 7. leta starosti se izplača samo lovtena dnevnica Če je po mnenju zdravnika poti zavarovancu ali družinskemu članu spremljevalec povrnejo potni stroški tudi zanj. Za otroke do 14. starosti se šteje, da jim je na potovanju zmerom treben spremljevalec.
5. Pogrebnina in posmrtnina
Denarne dajatve ob smrti zavarovanca ali njegovega družinskega člana je zakon o zdravstvenem zavarovanju uredil povsem na novo. Namesto prejšnje enotne pogrebnine imamo sedaj dve dajatvi: pogrebnino (povračilo stro-s*ov pokopa) in posmrtno podporo (posmrtnino).
Pogrebnina se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca ali družinskega člana ki je imel pravico zdravstvenega zavarovanja. Poo-rpKnino c« Dnin*-šalnem znesku, ki ga določi nega) zavoda v mejah, ki
Navodilo
O NADZORSTVU NAD DELIT-VIJO DOBIČKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Sindikalne organizacije iz podjetij so obvestile posamezne republiške odbore strokovnih sindikatov, da nekateri okrajni ljudski odbori kaj ozkogrudno ravnajo pri sestavljanju družbenih planov oziroma delitvi dobička med gospodarsko organizacijo in ljudskim odborom. Gospodarskim organizacijam prepuščajo razmeroma majhen del sredstev iz dobička in to bi znalo škodovati prizadevanju za večjo storilnost Ti pojavi niso redki. Prav zato je Zvezni izvršni svet izdal navodilo o nadzorstvu nad delitvijo dobička gospodarskih organizacij. Omenjeno navodilo je objavljeno v Uradnem listu
SOCIALNA POLITIKA
ZAKAJ SE TAKO POGOSTOKRAT DOGODE NESREČE IN ALI JE RES VSAK PONESREČENEC SAM KRIV SMRTI v	v
ŽRTVE OBTOŽUJEJO
Podjetje granitna industrija v Josipdolu na Pohorju ne skrbi dovolj za zaščito delavcev
Človeško življenje je dragoceno. Skrb za življenje in zdravje
poke vsled delovanja zasipane in! o varnosti pri delu, strogo kaznu-
zmrznjene zemlje. Za to previs-
naših delovnih ljudi diha iz slehernega člena uredb in pravilnikov o zaščiti dela. Ta skrb je tudi jasno izražena v našem kazenskem zakoniku, ki predvideva in postavlja kršitelje delovnih odnosov, higienskotehnične, delovnopravne in druge zaščite delovnih ljudi na zagovor in predvideva za kršitelje ostre kazni. Ta zakon, močno orožje za zaščito in zavarovanje boljših pogojev dela in življenja delavcev, pa zelo sla
stvo podjetja Granitne industrije,
L-i ni	ir.	z‘aSUU grUSC V ODILK1 VeCJlH KO
nre^Jor^^mos^nriS^es sov’ Mešanih z zemljo. Vsled delU’ reS dčlovanja zmrzali pa so se raz-
popolnoma nedolžno?
Dne 7. fetottarja 1955 se je spet pripetila težka nesreča. Tovariš Anton Petrič, zaposlen v istem podjetju, v kamnolomu Re-
poke v previsnih stebrih stalno večale, tako da je obstajala stalna nevarnost zrušitve. Zemlja, zrahljani material, drevje s koreninami nad lomom ni bilo oči-

Kii ip tiVmt Predpisi. Radi toga tudi ni bilo '	1	1 vidno, da je za steno material
in grušč. Če bi vodstvo
težkih poškodb.
ugotovila Inšpekcija dela?	n grušč- Ce bi vodstvo pre.
Vsi, pri ogledu m raziskavi te » ,	,	,
nesreče prisotni so ugotovili, da gledal° sam lom v svrho pndo-je do nje prišlo predvsem, ker so	m lomljenja kamenine,
bo izkoriščamo. Razumljivo je, delo opravljali proti vsem var-i	opaž Jo previse in raz-
da ni to samo stvar našega pra- I nostnim predpisom, čeprav je e' kl, 50 z. yrha!ere’?a: odn?'s~ vosodja. Krivdo za to nosijo tudi' Inšpekcija dela že svoječasno pis- ;, ’ Yr?a. eYlze Vldm' Y tj?" sindikati in organi delavskega meno naročila podjetju, kaj in kem ?lucaju_ bi seveda morali od-gospodarjenja, ki niso zahtevali in • kako mora storiti za varnost de- rYdltt!JTlS^n','e s'klad°v. z vrh®- ne ne zahtevajo izkoriščanja vseh lavcev. Nadaljnji vzrok je tudi v .c ‘ °’	s5>. ^e aYC1 ruslV
obstoječih sredstev in načinov, da tem, da je padla skala z zrahlja- me^me vec ah manj s podikopa-je zaščita delovnih ljudi urejena, nega previsa, kar se pri pravil- |van.'11- Na desnem mestu cela loma da je zavarovano njihovo zdravje j nem izkoriščanju kamnolomov ne : se se s®d?J ,naha!a vertikalna s tein življenje.	more pripetiti.' Razumljivo je, da ”a’ nad katero le v debelim cca
Namen pričujočega sestavka je j je inšpekcija dela takoj prepove- „JP	P°mG-’an z zemljo m
samo eden. Opozoriti hočem našo j dala nadaljnje izkoriščanje kam- .	° t.sko’ da 71S1J? .Pxfu° *0rr}a
dejavnost na enega izmed števil- noloma in sicer vse dotlej, dokler £?.ren!1\e fobu stoječih smrek, n ih problemov tehnične zaščite in ne bodo storjeni vsi varnostni ,lk Pa’d sr‘™lm robom, na desni
jemo. Ne smemo dovoliti, da bi krivci, ki so povzročili smrtno ali drugo nezgodo zaradi tega, ker niso spoštovali varnostnih pred-1 pisov, ostali nekaznovani.
Po vsem tem lahko upravičeno vprašamo, kdo vse bi moral se- j deti na zatožni klopi, zakaj obtožbe žrtev so tako glasne, da jih ne smemo in ne moremo preslišati.	A. B.
Opomba uredništva: Pisec nam je sporočil, da je mariborsko časopisje zavrnilo njegov članek. I Ni ga hotelo objaviti. Zakaj? I
Če bi vodstvo Granitoloma v Josipdolu pravilno izkoriščalo kamnolom, najbrž ne bi prišlo do 'smrtnih nesreč
OLO RADOVLJICA NOČE IZDATI DOVOLJENJA ZA USTANOVITEV ZDRAVSTVENEGA ZAVODA
Kakšna doslednost!
Na skupščinah zavodov za socialno zavarovanje so zavarovanci že neštetokrat grajali, da klirna-tično zdravljenje v gostinskih
skrajno malomarnost nekaterih odgovornih činiteljev.
Dne 13. maja 1953 se je dogodila smrtna nesreča v podjetju Granitna industrija v Josipdolu na Pohorju. Ubilo je Mihaela Roka, očeta dveh nepreskrbljenih otrok. Podjetje nesreče sploh ni prijavilo pristojni inšpekciji dela, kot to določajo predpisi, temveč je inšpekcija zvedela za nesrečo šele iz obvestil dnevnega časopisja in sicer po 13 dneh. Inšpekcija za delo je ob pregledu ugotovila, da se je nesreča dogodila predvsem zato, ker podejtje ne izkorišča kamnoloma v celoti po etažnem sistemu, temveč ga izkorišča le v eni etaži. Ostala stena kamnoloma je bila približno 35 m visoko brez etaž. Če bi delo opravljali pravilno v etažnem sistemu, kot to določajo predpisi, tedaj ne bi grozila tolikšna nevarnost.
Inšpekcija dela je odločila, da mora vodstvo podjetja takoj zagotoviti izkoriščanje kamnoloma po etažnem sistemu. Toda vzlic smrtni nesreči in odločbi, je Inšpekcija dela dne 20. febr.’ 1954, to je po devetih mesecih ugotovila, da v kamnolomih še vedno ne odkrivajo vrhnje plasti in je ne odstranjujejo. To pa ni bil edini smrtni primer.
Dne 11. sept. 1953 se je dogodila v Granitni industriji Josip-dol druga smrtna nesreča, to pot na ozkotirni železnici Josipdol— Podvelka in žrtev je bil Bogdan Šebanc. Tudi tedaj je Inšpekcija dela OLO Maribor-okolica zapisala, da je krivdo za to nesrečo pripisati samo temu, ker je ponesrečeni stal na vagonetu, ki ni imel predpisaneg stojišča in ker je bila zavora prenizka ter na čelu prevoza garniture.
Oba omenjena primera je obravnavalo Javno tožilstvo v Mariboru, vendar je ustavilo sodni postopek zaradi pomanjkanja dokazov. Ob tem se moramo z vso resnostjo vprašati, ali je res samo ponesrečeni kriv za svojo smrt. Kdo more to trditi? Ali je vod-
ukrepi.	|, .
Poglejmo, kakšno pripombo so 1
je radi zrušene zemlje nad zapisali takrat predstavniki pod- lo.mom nagn^na oziroma naslo-jetja k temu zapisniku. Dobe- ^ena na ,&osfinJ0 -™k°’ ,labk° sodno tole: »Z ozirom na ugoto- pa,.^>1	®mr®ka pri tem
vitve vzrokov nezgode, s katc-	dela in izpodkopavanjem
strani loma, je videti celo smreko, i podjetjih ne more nadomestiti
rimi se podjetje v celoti strinja, korenine izpremenila svojo smer, ^ J J	’ padla v lom m povzročila delov-
! no nezgodo.«
Iz vsega povedanega je jasno,
da podjetje ne spoštuje predpisov i o varnosti pri delu, kar je inšpelc-: cija ugotovila pri vseh štirih smrtnih nesrečah. Vzroki za nesreče so vedno eni in isti.
| Ob tej priložnosti moramo predvsem obsoditi odnos podjat-! ja do inšpekcije dela in vamost-
| ni h predpisov sploh. Ko je inšpekcija dela s svojo odločbo, z
zdravljenja v zdravstvenih zavodih. Graje so upravičene, ker so gostinska podjetja pač prvenstveno urejena za turiste in druge goste ne pa za bolnike, ki potrebujejo mir, zdravstveno nego in druge pogoje za uspešno zdravljenje. Da bi te pomanjkljivosti odpravili, je določil zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, da lahko uživajo zavarovanci klimatično zdravljenje, če jim je tako zdravljenje nujno potrebno, samo v takih objektih naravnih zdravilišč, ki so organizirani kot zdravstveni zavodi.
Zavod za socialno zavarovanje LRS je uredil v bivšem sindikat
dne 20. febr. 1954, predpisala na- nem počitniškem domu, ki ga je čin izkoriščanja kamnolomov in i dal na razpolago v ta namen Re-i obenem odločila, da mora podjet- j publiški svet sindikatov Slove-j je poročati o ukrepih, je podjetje i ni j e, klimatsko zdravilišče »Tone v dopisu št. 54-PV KL z dne i Čufar« v Dvorski vasi pri Be-
22. marca 1954 pisalo tole: »Pre- j gunjah. Zdravilišče ima 35 postelj
gledala se je vsa zrahljana zem-jter seveda ne more sprejeti vseh Ija oziroma odpadni material,	da	| zavarovancev, ki jim je klima -
je	sedaj	zajamčena varnost de-	1 tično zdravljenje potrebno. Zato
lavcev pri nadaljnjem delu.« je Zavod zaprosil Centralni svet 23. marca letos pa se je zopet zveze sindikatov Jugoslavije, da dogodila smrtna nesreča v kam- v ta namen odstopi sindikalni nolomu Racenjak.	I počitniški dom v Gozd Martulj-
Že v	uvodu smo ugotovili,	da	ku. Pri Centralnem svetu ZSJ je
bomo takoj ustavili obratovanje i®	skrb	23 življenje, zdravje	in	Zavod za socialno zavarovanje
tega dela v kamnolomu.«	i delovne pogoje naših ljudi izra- ; LRS naletel na polno razumeva-
Točno 7 dni po smrtni nezgodi zen® y vseh izdanih uredbah in nje. Po odstopu doma je vložil
Poglejte, kako nevarne skale. -In tu delajo delavci vsak dan
v kamnolomu Rečen jak pa se je dogodila v kamnolomu Lom 5 zopet smrtna nesreča. Žrtev ne-
predpisih. Vse to pa nam nič ne : prošnjo pri OLO Radovljica, da koristi, če ne bodo odgovorni | izda ta še dovoljenje za ustano-
__^ ________________________ ___ ljudje in prav tako tudi posa- j vitev podobnega zdravilišča v
sreče je bil Hinko Kremi jak. In- ' rnezniki pazili,^ da te predpise. Gozd Martuljku, š pekel j a dela je tokrat zapisala v i strogo uresničujemo in spoštuje- j Pred seboj imamo
odločbo
zapisnik tole:
»1. Pridobivanje kamenine se ni izvajalo tako kot to določajo varnostni predpisi, ki zaforanjuje-jo delo v vertikalnih stenah.
2. Čelo loma v delu stene, kjer je ponesrečeni odločeval naravno odlomljeni del kamenine, je imelo previs pod kotom približno 75 stopinj. Prednji del zrušene stene je obstajal iz cca 4 metre dolgih, pokončno stoječih odnosno v previsu nagnjenih kvadratov in prizem. Med temi prizmami so se nahajale že večje, razširjene raz-
mo in če ne bomo zahtevali, da OLO Radovljica, ki odreka dovo-tiste, ki ne spoštujejo predpisov ! Ijenje za ustanovitev klimatične-
V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD SKRBE ZA DELOVNEGA
ČLOVEKA
MALICA
kot dodatek za delavce nočne izmene
Na letošnjem občnem zboru | lavci nočne izmene naj dobe za sindikalne podružnice smo med j malico po en sendvič, ves ko-drugim sklenili, da je treba iz- lektiv pa naj dobi namesto pitne boljšati pogoje dela v obratu. De- I vode črno kavo.
FLRJ št. 13/55 in ga v celoti ponatisikujejo prav zaradi pomembnosti in ker je v njem tudi republiškim strokovnim sindikatom prepuščena možnost, da zahtevajo spremembo predpisov družbenih planov okrajev.
Navodilo, ki je že v veljavi, določa tole:
1. Posamezni okrajni in mestni ljudski odbori pri delitvi dobička gospodarskih organizacij, ki ga delijo na podlagi Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 54/54), ne upoštevajo določbe 45. člena omenjene uredbe im deleža gospodarske organizacije ne določijo tako da s tem vzbujajo gospodarsko organizacijo k produktivnejšemu in racionalnejšemu poslovanju. Na ta način povzročajo ti ljudski odbori s svojimi instrumenti tudi motnje v proporcih, ki jih določajo družbeni plani, ovirajo povečanje proizvodnje in produktivnost dola ter vzpodbujajo gospodarske organizacije tudi k zviševanju cen na trgu.
Ker so takšni inštrumenti delitve dobička gospodarskih organizacij nezakoniti, je treba ukreniti naslednje:
a) izvršni sveti ljudskih skupščin ljudskih
ljudske republike ati pa komisije ljudske skupščine;
c)	Če izvršni sveti ljudskih skupščin ljudskih republik ugotovijo nezakonitost v smislu določb tega navodila zadržijo izvršitev nezakonitih določb družbenih planov ljudskih odborov okrajev (mest), oziroma mestnih občim s posebnimi pravicami in predlagajo ljudskim skupščinam razveljavitev takih določb;
d)	ljudski odlbori okrajev (mest) oziroma mostnih občin s posebnimi pravicami, ki so sprejeli družbeni plan, morajo revidirati tiste določbe, ki so v nasprotju z 8. razdelkom XI. poglavjem zveznega družbenega plana za leto 1955 in 45. členom Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij.
Ljudski odbori okrajev (mest) oziroma mestnih občin s posebnimi pravicami, ki še niso sprejeli svoiega družbenega plana, morajo ravnati po določbah zveznega družbenega plana oziroma uredbe, navedene v prejšnjem odstavku.
republik zadržijo izvršitev takih določb družbenih planov okrajev (mest) oziroma mestnih
Vprašanja in odgovori
občin s posebnimi pravicami o delitvi dobička gospodarskih organizacij, ki so v nasprotju z določbami 8. razdelka XI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 in 45. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij;
b) izvršni sveti ljudskih skupščin ljudskih republik ravnajo po določbah prejšnjega odstavka po lastnem preudarku na zahtevo gospodarske organizacije, pristojne zbornice ali kakšnega republiškega sindikata delavcev in uslužbencev.
ODPOVED
N. J. Slatina Radenci: Smatrate, da je bila nezakonita odpoved, ki ste jo dobili avgusta 1952 in želite, da Vam rešimo to zadevo. — Odgovor: Predvsem nimamo nobenega pooblastila, da bi mogli reševati tako zadevo. Ta je v
pristojnosti okrajne inšpekcije Čanje o odpovedi. Toda tudi
dela in arbistraže za odlo-
ta dva organa ne moreta ničesar več ukrepati glede te odpovedi, ki je bila dana
pred več kot dvema letoma in je zadeva že zastarela. Vaše pismo dovoljuje domneva, da je bila odpoved itak razveljavljena. Izgleda pa, da podjetje odločbe okrajne inšpekcije dela ni izvršilo. Če je namreč odpoved bila veljavljena zaradi nezakonitosti, potem delovno razni
čas brez presledka. Priporočamo, da se obrnete na Inšpekcijo dela ^ T ---------- '-1 1 - -- —1---±-----j—'
Postopek i,z odstavkov pod a) in b) te točke lahko izvedejo namesto izvršnih svetov ljudskih skupščin ljudskih republik bodisi skupne komisije izvršnega sveta in ljudske skupščine
OLO Ljutomer, ki je že enkrat posredovalo v Vaši zadevi in ta Vam bo najlažje obrazložila vso zadevo o podrobnostih tako kot jo mi ne moremo, ker nam ne opišete vsega, kar sc je takrat dogodilo. Trdite le, da je podjetje napačno ravnalo; iz tega pa se seveda ne ga presoditi kaj več od tega, kar vam sporočamo v tem odgovoru.
Takoj po občnem zboru je upravni odbor podjetja skupno z upravo in sindikalno organizacijo začel uresničevati omenjene sklepe. Prostor bivše čevljarske delavnice smo prenovili in lepo opremili. V njem že obratuje tovarniška okrepčevalnica. V okrepčevalnici pripravljajo za člane kolektiva sladkano črno kavo. Kavo raznašajo v zaprtih vrčih po oddelkih.
Do sedaj so posamezni delavci in delavke, posebno iz vročih oddelkov, popili tudi po več litrov vode dnevno. To seveda ni bilo zdravo. Sedaj, ko kuhamo črno kavo, je ta problem v celoti rešen, ker vsak delavec rajši pije kavo namesto vode, ker si pač z njo prej ugasi žejo. V obratni okrepčevalnici so v določenih urah na razpolago še razne brez-
ga zdravilišča v Gozd Martuljku. | podjetja? Torej bi bila bolnic3 V utemeljitvi pravi med drugim, na Jesenicah, ki nudi bolniko® da bi OLO »grobo kršil predpise, tudi prehrano in prenočevanj6’ o delavskem samoupravljanju, gostinsko podjetje! kakor tudi nove gospodarske Vendar OLO Radovljica & predpise, če bi kakorkoli odločal! dosleden, ker je brez pomišlja' in razpravljal glede že obstoječe j n ja na kakršnokoli gostinsko de-gospodarske organizacije in se pri javnost ali hotelirstvo že odobri1 tem ne bi oziral na sklepe de- ustanovitev klimatičnega zdravi' -ri lavskega sveta te organizacije« lišča »Tone Čufar« v Dvorsl® n"; ter podtika Zavodu za socialno vasi pri Begunjah. To zdravilišč zavarovanje LRS, da »skuša do-1 kot finančno samostojen zdraV' biti v svoje roke največji gostin- stveni zavod že sprejema zava' ski objekt v gornjesavski dolini rovance na klimatično zdravlj®" za lastno gostinsko dejavnost«, nje.
Krona v utemeljitvi pa je zaklju- Preden je zaprosil Zavod z3
ček, ki pravi, da je tudi Gostinski zbornici v Radovljici mnogo na
tem, »da ne žrtvujemo (?!) najlepših, največjih in najsodobneje
urejenih gostinskih obratov v našem okraju socialnemu zavodu, ki bi na eni strani spremenil to gostinsko podjetje v zaprto zdravilišče, na drugi strani pa bi nastopal kot hotelir.«
Ob taki utemeljitvi se moramo zamisliti. Morda okrajnemu ljudskemu odboru ni znano dejansko stanje, ali pa je po sredi kaj drugega? Pa poglejmo, kakšno je dejansko stanje!
Namen, kateremu naj služi objekt v Gozd Martuljku, je določil že Gospodarski svet Vlade FLRJ, ko je s svojo odločbo št. 1800 z dne 4. marca 1946 (listina se nahaja pri okrajnem sodišču v Radovljici v zbirki listin vi. št. 161 k. o. Gozd) odstopil dom v last Glavriemu odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije
socialno zavarovanje LRS za iz' dajo dovoljenja za ustanovite? klimatičnega zdravilišča v Gozd Martuljku, je vprašal za mnenj6 tudi delovni kolektiv počitniškega doma. Le-ta se je izrazil skoraj soglasno (samo z enim glasoi® proti!) za klimatično zdravilišč6’ organizirano kot zdravstveni z3' vod in proti gostinskemu pod' jetju. Pri tem vztraja delo?® kolektiv še danes, kar dokazuj6 s pismeno izjavo z dne 6. april3 1955 in s podpisi 18 od 22 člane? kolektiva (4 člani kolektiva izjave niso mogli podpisati, ker s® na dopustu in izven Gozd Ma?' tuljka!). Kolektiv je obenem delavski svet počitniškega doma h1 je torej mnenje delovnega kolektiva stališče delavskega sveta-Utemeljitev, češ da bi OLO grobo kršil predpise o delavske^1 samoupravljanju, če se pri tem ne bi oziral na sklepe delavskega sveta, torej sploh ne drži. Od-
H
fcttl
tioi
S s ?0c $toi *ttr-tet,
s tem, da ga organizira »kao leči- ločitev OLO je prav v nasproti® liste i oporavilište radnog sveta z mnenjem, sklepom in prošnj6 FNRJ.« V objektu je organiziral delovnega kolektiva.
Glavni odbor ES J počitniški dom i Odklonitev dovoljenja za usta/ »Franc Rozman«, ki je bil lani novitev zdravstvenega zavoda spomladi — zato, da se ukine; bila še nekako razumljiva, če bi administrativno upravljanje sin-! pri tem prevzel OLO kakršno-dikalnega vodstva in da se i koli materialno obvezo. Te pa ? vskladi delo počitniškega doma z j konkretnem primeru sploh nim3’ delom ostalih podjetij naše druž-; ker daje osnovna in obratu3 bene skupnosti — predan v upra- sredstva na razpolago Zavod z3 vo delovnemu kolektivu. Cen- soc. zavarovanje LRS kot usta-tralni svet ZSJ si je še vnaprej, novitelj zavoda, morebitni preše-zadržal lastništvo nad osnovnimi! žek izdatkov nad dohodki P3 in obratnimi sredstvi. Osnovna i mora po predpisih zopet kril’ naloga počitniškega doma pa se ustanovitelj. Gre torej zgolj z3 po uveljavitvi delavskega uprav- formalni pristanek, ki ga OLO ljanja ni spremenila: še nadalje, odklanja.
se je dom bavil prvenstveno s 0LO uporablja dve razim®’ sprejemanjem dopustnikov, P^- j merili, ko gre za isto zdravstv®' trebnih oddiha delavcev in no dejavnost: enkrat priznava uslužbencev, članov Zveze sindi- i dejavnost (pri klimatičnem zdr3' katov Jugoslavije ter tujih go- viliš€u v Dvorski vasi!), drugi® stov, članov sindikalnih organi-: to zanika (pri Gozd Martuljku!)-zacij dotičnih držav. Po uvelja- Zdravstveno dejavnost prizna?3’ vitvi zakona o zdravstvenem ko gre za objekt, ki ni primere® zavarovanje delavcev in usluž- za gostinstvo (dober pa je seved3 bencev pa je podaril Centralni; M socialno zavarovane delo?®6 svet ZSJ s svojo odločbo štev. I ljudi!), le-to pa izpodbija, ko g?0 2458/54 z dne 14. januarja 1955 ^ dom ki je primeren M go-Zavodu za socialno zavarovanje gtinstvo in ga je mogoče po nj6' LRS sindikalni počitniški dom, govern ponuditi celo inozemstv® »Franc Rozman« in dom v Bohi-1 (za delavce in uslužbence, ki 50 nju »u cilju otvaranja zdravstve- potrebni zdravljenja, je seved3 nih domova«. Na podlagi skle-, neprimeren, ker bi bilo treh3 njene pogodbe je sedaj Zavod za , zrtvovati enega najlepših, nar socialno zavarovanje LRS vknji- j večjih in najsodobneje urejeni zen kot lastnik nepremičnin vi.; obratov!). Utemeljitev v odločbi st. 161 k. o. Gozd, torej tudi do-j je zato značilna za mentalitet0 ma v Gozd Martuljku.	j OLO in za njegov odnos, ki g®
Zavod za sacialno zavarovanje kaže do delovnih ljudi. Kori3?1
črc
til;
1«C
%
Ur,
%
Hi
«P<
&0)
lo,
liti
bi,
0(J,
tig
t»sl
t>e
>i{(
tiq

N
Ut
N
Ha
«4
‘id
i
til

LRS je torej zaprosil za dovolje-i nje za ustanovitev klimatičnega
alkoholne pijače. Tudi za primer- ( zdravilišča, ki naj bi poslovalo kot
no malico je preskrbljeno. Vse to lahko delavci kupijo po nabavni ceni, ki je znatno nižja kot v gostilnah.
Na številnih sindikalnih in drugih sestankih smo pogostokrat razpravljali o nočnem delu, posebno o delu žena. Ker trenutno še ne moremo ukiniti nočnega dela, smo problem nagrajevanja
finančno samostojen zdravstven zavod. Zdravilišče ne bi bila bolnica, temveč okrevališče bolnih zavarovancev, pri čemer bi bile izključene osebe, ki bolujejo za nalezljivimi boleznimi ali aktivno tuberkulozo.
Kakšnemu namenu naj bi služilo zdravilišče, je torej jasno! Zavod za socialno zavarovanje
za nočno delo začasno rešili ta- kRS ni zaprosil za izdajo dovo-
kole: vsak delavec oziroma delavka v nočni izmeni dobi brezplačno po en sendvič s kavo kot dodatek za nočno delo. Delavski svet pa je na zadnjem zasedanju sklenil, da je treba kavi za nočno izmeno dodati tudi nekaj prave kave.
Mislim, da smo pri nas že nekaj storili za izboljšanje delovnih pogojev in življenjske ravni delavcev. Kako pa je drugod?
Jože Lubei
1 j en ja za vodenje gostinske dejavnosti ali gostinskega podjetja, da bi morda postal in nastopal kot hotelir, kar mu skuša podtikati odločba okrajnega ljudskega odbora. Kako absurdno torej utemeljuje OLO,-da gre za gostinstvo! Toda postavimo, da bi taka utemeljitev vendarle držala! Ali ne bi moral potem OLO Radovljica, če je sam sebi dosleden, proglasiti zdravstvene zavode na
svojem območju za gostinska dovljica.
iz zdravljenja zavarovancev P0.' stavlja na tehtnico s koristi®1’ izvirajočimi iz inozemskega f®' rizma, ki jih celo Gostinska zbornica LR Slovenije ocenjue K®* dvomljive!
Končno še beseda o »žrtvo?®/ nju«, ki ga omenja odločba OL^ Radovljica. Centralni svet ZSJ j® brez vsega z lahkoto »žrtvov31* osnovna in obratna sredstva ustanovitev zdravstvenega za?0' da, ker se je pač zavedal, da g?® za stvar in koristi naših del3?' cev in uslužbencev, neposred®1*1 proizvajalcev družbenih dobri® Gostinski zbornici v Radovljici ® OLO Radovljica, ki to PodP1^’ pa gre »žrtvovanje« težko izP0/ rok, čeprav gre zgolj in samo žrtvovanje formalnega pristan^® Kakšna doslednost! Zato bi b;L zanimivo slišati mnenje na»i® kolektivov, n. pr. Železarne ®.^ Jesenicah in drugih, ali se str1' njajo s tako odločitvijo OLO R3'
5
‘Ot
H
b
lit
Ho
tif
h
KULTURNI ZAPISKI
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V ZASAVSKEM BAZENU
Ali ni to podcenjevanje?
Večina »Svobod« uspešno ures- bo še napravilo v novi Jugosla- trdno znanje. Pa tudi nekaj tova-,lcuje napotila lanskoletnega viji«, »O atomski energiji«, »O rižev je, ki so obiskovali partij-°ngresa zveze društev »Svobo- komunah in komunalnem gospo- ske šole. Torej ljudi, ki bi lahko tt*. zlasti pa smernice plenuma darstvu« in »Razvoj planinstva predavali in pomagali pri izobra-Mariboru in posvetovanja v pri nas«. Vsa predavanja je po- Sevalnem delu, ne manjka.
^el3u ter Ljubljani o izobraže- slušalo približno 1300 ljudi. Za- Na plenumu zveze »Svobod« v amem delu. Lahko rečemo, da je gorje šteje približno 15.000 pre- Mariboru in na posvetovanju o *°braževalna dejavnost v »Svo- bivalcev. Samo pri rudniku je izobraževalnem delu v Ljubljani odah« v polnem razmahu in to- . zaposlenih 2000 delavcev. Iz tega in Celju je bilo izrecno poudar-_ oriši v tem bogatem gradivu sledi, da so bila predavanja slabo jeno, da naj naša delavska dru-edno znova odkrivajo nebroj obiskana. Tovariši, ki vodijo štva vzgajajo in poiščejo ljudi, ki ™pud in novih oblik, primernih ljudsko univerzo, so zaskrbljeni, bodo sami sposobni voditi izobra-llhovim prilikam. Ni potrebno ker čutijo, da zanimanje za iz- Sevalno delo, prav tako kot vzga-P°$ebej poudarjati, kolikšne vaš- obraževanje pada, saj je bilo celo jajo igralce in režiserje dramskih 'osti je izobraževanje za naše nekaj predavanj, na katere je družin, pevovodje in pevce pev-.?-0vne ljudi in za naš celoten prišlo le 20 do 30 ljudi. V okviru skih zborov in podobno. Kajpak Južben razvoj in kolikšne druš- ljudske univerze imajo tudi je- , to delo ni nič manj težko in za-,eWe koristi daje to delo, ki se zikovni tečaj nemščine in angle- 1 hteva marsikdaj še večjega truda le Razmahnilo v naših delavskih ščine, ki ga obiskuje 20 do 30. in vztrajnosti. O tem bodo moštvih.	I ljudi. V vseh treh »Svobodah« pa rala razmisliti upravna vodstva
r*	> Sp	Tliso vnZoli r> ririimmi nn rln+nih wSZimhnrl« Irntorih. nl.fl.V-
. Tudi ljudske univerze ima-' t) izobraževalnem delu pre-, J
?ekod dobro obiskana in so si tista predavanja, ki jih pripravijo P°$Iužalci pridobili precejšnjega znani javni kulturni delavci iz,,.’ ?.
^CLUjd	___jcj-ii. --t	T\nn~š I K&ICTin
še danes niso začeli z drugimi ondotnih »Svobod«, katerih glav-
j ni in osnovni namen je vendarle
Tnajrazličnemh^področ^ ki HrfstnikK^Predavanja^ljudske | nje^ Občnem zbZTsklenUa usta-H skrbno poljudno pripravljena, univerze so slabo obiskana. Za-, ZZi v ZkliZ" tzolraževatne , ena izmed uspešnih oblik iz- nimivo je, da v Trbovljah pre- ... mnrk-Mixni krn*ek Zal
dtsleft^teS ši ni začel z delom; pa tudi prosvetni večeri, na
večnih središč• I iubliane Mari- i katerih so nameravali ljudi se-večjih sreaisc. Ljuoijane, man | znanjati z raznimj zanimivostmi
Poglejmo, kako delajo ljudske bora m Celja Ondotna društva g pJodrQČja zgodouine> gtasbe, fi^erze v zasavskem bazenu. V « že niso uspela ustvariti dolo- slov\.tva in podobno, niso uspeli. rt ®0r3u so doslej imeli že 11 pre- c enega lastnega kroga predava- Socialistična zveza prireja v Tr-£»anj:	»O Zahodni Nemčiji«, teljev, čeprav je ravno v Trbov- bovljah redne tedenske diskusij-
JXaJ vse pridobivamo iz premo- Ijah precej starih svobodasev m ske večere. Na teh večerjh ob-»O Indiji«. »Pomen polarnih \ delavcev, ki so si skozi desetletja 'ravnavain razne družbene voiave Sev«, »O osončju«, »O novem uporne borbe proti bivšim reži-1 Z aktZnostCkiso zZzlnimi-acinu nagrajevanja«, »S Titom', mom in v času naše revolucije ue_ ^ ne	bolje, da bi
0 Indiji«, »Kaj se je in kaj se ! pridobili dragocene izkušnje in socialistična zveza prepustila to
j delo »Svobodam« in jim pomaga-i la izobraževalno dejavnost razviti i in razširiti?
I Nekaj bolje je v Hrastniku,
| vendar tudi tam izobraževalno!
Neizpolnjene obljube
Že 29-krat je dramska družina »Svobode« v Zgornji Šiški uprizorila Tiemeyerjevo »Mladost pred sodiščem«. Dne 18. t. m. po jo bodo uprizorili še v ljubljanskem Mestnem gledališču. S tem je dramska družina dobila veliko priznanje in želimo ji, da bi jo tudi tokrat uspešno zaigrali
S FILMSKEGA PLATNA
„UGRABITELJA“
Mo-rda se še spominjate »P rep o- ; niki. Ta otroška neposrednost in iskre- • djetje za razdeljevanje filmov Vesna vedanili iger«, čudovitega francoske- n ost tudi nevsiljivo podčrtava idejo in upamo, da se bo to koristno sodelovanje nadaljevalo, kar pa je zelo verjetno, saj je tesno sodelovanje med Kinemo in Vesno, dvema filmskima podjetjema, ki pri sestavi naših no vsiljujmo , filmskih programov kažeta največ ki so , resnosti in prizadevnosti, že v krep-pre- kem teku. družbenih od-
domitšijije. mi in nazori, je občutljiv in nežen, zato skušajmo razumeti njegove sanje in želje
ga filma o dečku in deklici, ki se j filma; otrok je misleče bitje s svo-pred nerazumevanjem odraslih um a k- j i m i elementarnimi živi jenskimi poj-
_	; delo kljub trudu nekaterih j	—
s, Pež/co je delati, če nima igral- I čeprav so uslužbenci zadruge tr- | tovarišev še ni v pravem razma- zelo spominja nanj, kajti »Ugrabl-ia družina niti prepotrebnih' dili, da imajo 8 milijonov dinar-\hu. Po vsem tem je mogoče ugo- | tel j a« nista kakšna j
S?	drugih	drobnih	pripo- j jev na razpolago.	Nič	boljše	ni	toviti, da se društva niso dovolj j	ki v t"d! prezbUerijanTti vzgo-	!	tekili
uckov, ki	so	neobhodno	potreb-	bilo, ko so	pripravljali	kinogle-\	zavzemala za razširitev izobra- j škotskega deda in osamljenosti na	nosov.
* za. uprizarjanje gledaliških del. dališče. Sprva jim je upravni ževalne dejavnosti in izgleda, da | kmetiji v širnih kanadskih gozdovih, i Film	“•*
?0d"	^	^-------— —	” istega prej ne bo moeoje dose-.	1
Či, dokler ne bodo temu delu po- melo — zato ugrabita majhno dek-	i	slika vojne,	ki	je	služila	kot	okvir
svetili tolikšne pozornosti, kot jo I lioo in jo skrijeta. V obeh filmih	zgodbi,	a	tudi	sicer	je	prvi	film
--	~	------- 5—razodeval resnost in razumevanje
njegovih • ustvarjalcev pri ob ra v na-
?lori
da še težje je, če ni niti pro- odbor zadruge obljubil pomoč v
. znesku od 500.000 do 800:000 di-
< -ov, kjer bi se odvijalo kul
.“Rio prosvetno in izobraževalno nar jev, ko pa bi moral obljubo
I izpolniti, so dali le 50,000 dinar- posvečajo
na primer razvoju “ pa-6 najbolj prevzame izredna i	-	,.	,	- ,	.S;,..	igra otrok, ki kljub svoji mladosti
O teh in podobnih težavah lev. Svobodasi so spoznali, da se ostalih društvenih sekcij. KajpaK, i pokažejo obsežno moč dojemanja m
_	_ .	_	. .	_ _ 1	a m a.	—	1 m a— /J A 7	a 7/* Z™17 O 7 7* i	7 A	^	A* ,1 r~,	VI	O O n n	t O /»/I	IM O	im np	1 71*n rt rt—-e nn	M mn 1V711 .1 lti.i V. 1 Tl *i n 1 l\ol 1	O L’ Pl _
^ravljajo svobodaši v Muti ob smejo opreti le na delovni, fcolek- | krtače^ vsega^	^až^najne^ in^ajbol^kri:
že od kar so ustanovili tovarne Mute. £>kiipno z ae opraviti v	™! 6utet, da otroci pred filmsko ktmero
;oje delavsko društvo. Sicer lovnim kolektivom tovarne bodo treba se in se proučevati gradivo. prav^a!prav ne igrajo, ampak živijo, ”-J	v Muti bivšo sindikalno \ le našli sredstva za gradnjo no- kongresu in obeh posvetovanj in1, kajti odkrijejo ^nam vso globino ob-
>rano, ki pa jo štirikrat na te- 'nega doma. Delovni kolektiv te J* uporabljajo za predvajanje t tovarne jim je pomagal urediti j biov. Ce hoče igralska družina tudi čitalnico v bivši menzi.
^Qti, morajo najprej postaviti j . in ga po končani prireditvi Pe* razdreti.
. Svobodaši so bili pripravljeni ^0lndgati pri gradnji Zadružnega ki ga je nameravala gra-h?* kmetijska zadruga. Tej za-se je pridružil tudi upravni *ia^0r tovarne Muta. Zadruga je cei0 nekaj gradbenega ,. rteriala, toda ker takratni |
iz tega izluščiti najprimernejše 6utljiye in prefinjeno tkane otroške Oblike in jih uveljaviti v njiho- ^“'o Visr^no^ 1^tV?^°rejo Vlh krajih.	» pn odraslih lo veliki filmski umet-
vanju problema. Medtem ko so se le.ti poglobili le v otroka in njegovo dojemanje ter vrednotenje sveta, pa so ustvarjalci filma »Ugrabitelja« hoteli ob tem rešiti še drugo vprašanje: spreobrnitev in novo spoznanje življenja odraslega človeka ob otroku. Duševno prerojenje starega Škota, zlasti pa še vrinjena, precej sentimentalna ljubezenska zgodba pa so filmu »Ugrabitelja« odvzeli mnogo neposrednosti in ga precej z vod eni 11. Vsa zgodba pa nudi vtis precejšnje skonstruiranosti in happyen doVske psihološke nedoslednosti. Vendar, kot že rečeno, igra obeh dečkov, triletnega Vincenta \Vinterja in dvoletnega Johna \VhiteJeya, rešuje film pred povprečjem in tako nudijo prizori tople otroške prisrčnosti močno, da, izredno doživetje. K temu je mnogo pripomogel tudi bister in spreten fiilmski dialog, katerega najboljše ra-,	. v, .	..	. , , v. zumevanje nam je omogočila novost
b ,'v" čuta, iona kct iuktuuu j Vse več je »Svobod«, ki z	Zgornja Šiška, kar seveda ni nic	vsi elani varovati ugled društva,,	predvajanju filmov, ki nas je pri-
Jmžbenci zadruge niso bili kdo	uspehom uprizarjajo tako imeno-, hudega. V ostalem delu pa je	ki je poklicano, da dalje, razvija	,	j etn o presenetila in je prav, da jo
tie, kaj delavni, je vse skupaj ob-	vane »Vesele večere«. Četudi	bilo polno spolzkih, žaljivih ne-	svetle tradicije naših predvojnih	1	ti!ti nabavil sa?™j^sko' podjetji za
v le pri zamislit gradbeni	imajo naša delavska društva pr-	moralnih »vicev«. Program je bil	»Svobod«. Bolje je ne uprizarjati	jemanje in razdeljevanje filmov
„!lteria( pa je r-elo propadel. Do	venstveno nalogo prirejati kvali-	»nehumoristično« humorističen,	slabih stvari in ostati brez tistih	Kinefna. so podnaslovi v slovenščini.
ni prion tudi kasneje, tentne kulturnoprosvetne prire- dolgočasen in je trajal polne tri borih, beličev, ki jih da taka pri-	?.raIzaF.r.a.v
RAZMIŠLJANJE OB »VESELEM VEČERU« PRI »SVOBODI« NA JEŽICI
Varujmo ugled „Svobod“!
PABERKI
O DELU »SVOBOD«.
lito^njtžnica v novih prostorih Nad v v knjig ima knjižnica »Svobode«
H>novem. Doslej je bila knjižnica v r , 60em, docela neprimernem, prt«,to-ni čudno, da jo je obiskovalo
Kr liudi-
«0 N°vi prostori v občinskem domu
rjjftuiogo svetlejši in večji. Knjige ^ _____________
Sikajo trikrat tedensko, med dru- d	sredstva
iitS. tudi ob nedeljah dopoldne, da denarna sreasiva.
;'«av.ludi ob nedeljah uopoiuue, ua možnost izposojanja tudi tisti, | tednom iz ka.kršnihkoU vzro-
ditue in skrbeti za izobrazbo de-1 ure. Predstavo je gledala tudi lavcev, je prav, če prirejajo tudi šolska mladina. Videti je bilo, da prireditve namenjene zdravemu , so gledalci vztrajali do konca le razvedrilu. Menda ni društva, ki j zaradi nagrad. Kljub temu, da ne bi imelo v svoji sredi tovari- niso bili gledalci zadovoljni s šev, ki so dobri humoristi in ostri programom, so ga prireditelji opazovalci vsakdanjih dogajanj, ponovno uprizorili. In prav je, da In prav tako ni ljudi, ki se ne je k drugi predstavi prišlo le bi radi nasmejali duhovitim do- ; malo ljudi.
mislicam, ki bičajo zaostalost,	»Svoboda« na Ježici ima do-
slabosti, nepravilnosti in slabe voij dobrih igralcev, ki bi lahko lastnosti.	I sestavili boljži program, brez
Zal pa v nekaterih naših de- vsakršnih nezdravih, neokusnih lovskih društvih uvrščajo v pro- šal. Čudno je le, da je upravni grame teh veselih večerov stvari, odbor dovolil uprizoriti ta pro-ki ne spadajo na oder naših gram, ki ni primeren za noben »Svobod«. To delajo največkrat oder. Upravni odbor je od član-le zato, da bi si pridobili večja stva izvoljen organ, ki usmerja
j in vodi društvo po načelih, ki so
reditev, kajti če ne znamo ristiti vsaj ne škodujmo!
Nova politična knjižnica v Ljubljani
mije, zgodovine in polj literature.
„Slavolok zmage"
Roman Ericha Marie Remarquea »Slavolok zmage« je v slovenskem prevodu doživej precejšnje zanimanje, zato ni čudno, da smo dokaj nestrpno pričakovali njegovo filmsko obdelavo. Vendar so bili vsi, ki so si pri prebiranju romana ustvarili v domišljiji žive- podobe Kavica, Joane, Morozova in drugih junakov, ob njihovi filmski upodobitvi razočarani. Sicer smo tega že navajeni, saj so bili le zelo redki filmi, ki so jih posneli po literarnih predlogah taki, da so nas zadovoljili. Skoraj vedno smo očitali njihovim filmskim poustvarjalcem, da so se preveč oddaljili od knjižne predloge in jo pretirano iz-preminjhli. Ob filmu »Slavolok zmage« pa nas preseneti druga skrajnost: ameriški režiser Milestone, ki je odlično prenesel na filmsko platno tudi najbolj znani Remarquev roman »Na zahodu nič novega«, pa se je sedaj preveč suženjsko podredil pisateljevemu tekstu ter je skušal popolnoma točno in zvesto posneti vso zgodbo o Ravicu in Joani, seveda na škodo filma kot celote. Primer »Slavoloka zmage« nam je prepričljiv dokaz, kako občutljivo je filmsko ustvarjanje in kako svojevrsten jezik, ritem in prijem zahteva sedma umetnost, kajti v filmu je, sicer močno pretresljiva in prepričljiva zgodba o emigrantu in njegovi tragično brezupni ljubezni, zbledela v precej površno in patetično štorijo kriminalnega tipa. Da ne govorimo o čudoviti galeriji emigrantskih tipov, ki dajejo romanu največjo privlačnost in čar prepričljivosti, o kateri na y filmu skoraj ni sledu ali pa zbledijo v neizrazite in frazerske figure kot Morozov.
Kaže, da je največjo težavo pri filmski obdelavi povzročal poseb-j marqueov jezik, nzegov dialog
-no Reki je v čeprav
Nedavno so tudi pri »Svobodi« menda vsakomur jasni. Ne bi
s»e'-"u"te<hi"om iiT kakršnihkoli vzro- na jrežici priredili tak večer. Kaj smeli pozabiti, da s takimi pri-enjižnice ne morejo obiskovati.	---- --	-	--	....

e^sko gledališče
ie uprizorilo igro »John v aa-Občinstvo je bilo z igro zelo v°Uno.
tef.baja bo v Ptuju velik pevski kon. le J Orkester »Svobode« v Ptuju se 59ft 6U časa pripravlja na velik koin-bo meseca majitiika. V orke_ tJSrajo tudi učenci f?lasbene šole. *Wti Bram so uvrstili več starejših . ha novejših sodobnih skladb. H>‘*lnico so odprli. Na Vrhniki so Jltaf?. knjižničnih prostorov odprli še t Clc<>. Čitalnica je zaenkrat odpr-t a, ^rikrat tedensko. V čditaLnici Nai?. razpolago revije, dnevniki in
Si!?0l'l>eno pesem so pogrešali. »Svo-
selih Šiškarjev« iz »Svobode« društvo. Končno pa bi morali
Otye	oeseie uuicluivo
bii ®v°j prvi koncert. Na programa
kh , C TM n ♦ m t  — n —aJ t, a	1 O 1 CK—
us,	--v' pcociu ov	— - -	—	-
i. bo* v.. Slovenski Bistrici je imela ,-tvg ®titev desete obletnice osvobc-
umetne in narodno pesmi slo-Skrec?, skladateljev. Poslušalci pa so » s Partizanske pesmi. Prav bi ®ln0aa bi sedaj, ko praznujejo tako K s»oi °bletnico, u vre til pevski zbor % t. Program tudi delavske im b-or-. V^mi.
i»tani n<,av! -c pripravljajo na praz-tj.t-boa desete obletnice osvoboditve. liSlaJl8* v Lendavi pripravlja za Letait,° desete obletnice nekaj kva-»i in,?, Prireditev, Godba na pihala velik koncert, pa tudi pev-
l»6*-ivyr in dramska družina bosta “litui,.?®® Lendave pripravila nekaj V«n,'b koncertov in iger.
Lf. K. “zanimanje za Ideološki te-1» “Se 'l , v°bodic v Šoštanju uspešno
'et^eija^ dstan<>vlj . aj. k' 3e. pru
Ideološki te- j
iz-obraževal-;
^ ■tiNovm oder >»voDoae« v oe-prvo letošnjo lutkovno Lpe p: ‘ Igrali »o dijaki in dijakinje * *a ^.na,z.5ie- Lutkovna predstava je ■adino neoozabno doživetje.
Prizor iz filma »Ugrabitelja«
, I mislim, da lahko rečemo vsem omo-' gočilo hitrejše in boljše razumevanje.
Saj je sicer res, da velika večina khioobiskovalcev bolj a.li manj razume podnaslove v srbohrvaščini pri fil— j mi h, ki jih nabavljajo podjetja drugih republik, a dejstvo je tudi, da t večina le premalo obvlada jezik in Pri okrajnem komiteju ZKS Ljub- ! nam zato marsikdaj zlasti kakšne poljana so odprli priročno knjižnico za ; sebnosti v izražanju ali besedne du-politične delavce okraja Ljubljana me- | hovitosti uidejo ali pa zgrešimo pravi sto in okolico. V knjižnici so skoraj ! pomen m ostalo (površnost in po- ...	.
celotna	dela	klasikov marksizma in dela.	manjkljivost pri. filmskem podnaslav- knjigi duhovit in domiseln — čepi
govori	ter	razprave	naših voditeljev,	ljanju nekaterih podjetij pa je tako učinkuje mnogokrat kot monolog
Precej	je tudi del iz	politične ek on o-	in tako vprašanje zase). Slovenske . vseeno prepričljivo — medtem ko
•ljudnoznanstvene	podnaslove pri filmu »Ugrabitelja« je j preveč zvesto prenesen na filmsko
1 za Kinemo oskrbelo ljubljansko po- j platno deluje neučinkovito in prazno.
Sicer se film kot celota dviguje nad povprečjem podobnih filmov, a le redkokdaj doseže moč romana. Pač Pa je režiserju uspelo skoraj doku. mentarično ustvariti v filmu mračno in porazno vzdušje evropskega velemesta tik pred viharjem vojne; moreče miinchensko atmosfero na deževnih pariških trgih in ulicah tei zakotnih hotelih, polnih političnih beguncev iz vseh kotov zasužnjene Evrope. Film nas morda ne bi tako razočaral, če ne bi bili še pod vtisom knjige in smo pričakovali vsaj tako močno doživetje, kot nam ga je nudil roman. Vsekakor pa sodi »Slavolok zmage« (film je nabavilo podjetje Vesnao med solidna filmska dela, ki si jih je vredno ogledati.
KAKO IN KAJ DELAJO V »SVOBODI« 'LOBNICA-SMOLNIK
SVOBODA11 JIH VZGAJA
Člani
»Ko sem bil na Prešernovi
preteklega meseca.
Tretje leto poteka, ko so delavci tega predela naše domovine ustanovili svoje delavsko društvo. Po treh letih vztrajnega dela so premagovali obilico težav in v minulem letu dosegli lepe in življenja v bivši Jugoslaviji uspehe.	1
proslavi, kjer smo slovesno otvo-rili našo novo knjižnico, ko sem sledil lepemu programu, ki so ga priredili mladi tovariši našega društva, sem se spomnil mladosti
Res. Majhno je njihovo društvo. V njem se izobražujejo večidel delavci in mladina. Odveč bi bilo pripovedovati in naštevati, koliko in kakšne skupine imajo, koliko truda so vložili v svoje delo, kaj igrajo, pojo, poslušajo in berejo, kdo in katera skupina je najboljša. Za njih je važno, da so v minulem letu našli pravo in uspešno pot. In še to je važno, da imajo med 176 člani 76 mladincev in mladink in da je ta mladina za njihovo društvo najboljše jamstvo napredka.
Društvo se razvija in raste v kraju, kjer pred leti sploh ni bilo nobenega prosvetnega društva, kjer društvenega življenja sploh niso poznali. Ni bilo prepotrebnih prostorov, tovarišev, ki bi poučevali posamezne skupine,
Vsaka napredna organizacija, napredna misel je bila preganjana. Prepuščeni smo bil i samim sebi. Kapitalistom je bilo ljubo, da smo zahajali v gostilne. Ne sramujem se povedati, da sem včasih tudi sam pil. Danes pa sem
Dvojna številka Komunista"
»Komunist«, glasilo CK ZKS, prinaša v drugi in tretji številki vrsto zanimivih člankov in raz-postal drug človek. Danes ima \ Pra}>-
sleherni delovni človek tisočero,	” uvodniku prinaša odgovore
možnosti za svoj razvoj.«	I Edvarda Kardelja na vprašanja
Se jim je predsednik pripove- urednika časopisa »Internationale doval o predvojnih »Svobodah«, P^TSPec^uer«. O novem plačilnem kaj bo treba storiti v njihovem sistemu v gospodarstvu piše Ni-
društvu, kje in kako bo treba še bolj poprijeti.
»Svoboda« v Lobnici-Smolni-
kola M inčev. V tej dvojni številki »Komunista« je tudi članek o nadaljnjem razširjanju in orga-
ku je kot ena sama družina. Vsi uizacijski krepitvi Ljudske mla-okoliški delovni kolektivi ji radi ume.
pomagajo, ker sc zavedajo, da se j V rubriki »Komentarji in be-v društvu najbolj vzgajajo. In še ležke« pišejo: Djuro Lončarevič to: Za knjižničarja novoustanov- o volitvah v organizacijah Zveze
Ijene knjižnice so postavili mladega človeka-delavca. Morda je
skratka: ničesar niso imeli. Imeli, še neizkušen, toda kot se je 76 pa so najvažnejše: trdno voljo mladincev naučilo peti, nastopati vzgajati se in se učiti.	\ na odru, igrati na glasbila, tako
komunistov v JLA, Buda Soškič o problemih amaterske kulturno-umetniške aktivnosti mladine, Milojko Drulovič o idejnem političnem delu in praksi komunistov
Ne samo to. Na občnem zboru1 se bo tudi mladi knjižničar naučil \ na univerzah. V rubriki »Dopisi«
so razmišljali, kako omogočiti vsakemu delovanje v društvu. Med drugim je predsednik dru-
urejati knjige in kar je najvaž- pa piše Muhamed Bekič o plodni neje, svetovati bralcem, kaj naj aktivnosti organizacije Zveze ko-čitajo.	i munistov sarajevskega okraja.
		
	16 L) Cj A tj u A , O KAlhnlH urOVOnlMO	
ZGODOVINSKI DOGODEK V TRSTU
ZA ENOTNOST
Napredni tržaški Slovenci se bodo poslej še bolj odločno bojevali za okrepitev širokega, naprednega, demokratičnega in socialističnega gibanja na Tržaškem
Preteklo nedeljo je bil v Trstu raz- cionalisti pa tudi peščica slovenskih na-
širjeni plenum Glavnega odbora tržaške cionalistov, hočejo razdvojiti Slovence Osvobodilne fronte, ki je sprejel važen in Italijane, hočejo, da
nalne pravice, v demokratičnem naporu za spoštovanje memoranduma.
Nedeljski zgodovinski sklep pustu Osvobodilne fronte in o čitvi njenih članov v gibanje za enot nost delovnih ljudi je nedvomno odprl
o raz-o vklju-
zgodovinski sklep o razpustu OF vkljuf"
..	..	___,1	__ in
ključitvi vsega članstva v gibanje za okrepitev široke, demokratične, napredne in socialistične fronte.
Tovariš France Štoka, predsednik f-Osvobodilne fronte na Tržaškem, je na zasedanju dejal: »Osvobodilne fronte ne razpuščamo zato, da bi se člani razšli, I temveč zato, da bi .se v novih pogojih bojevali z novim orožjem, in tudi zato, da ne bi bila obramba tržaškega statuta samo naše delo, ampak delo vseh naprednih tržaških ljudi.«
Tovariš Bole, član glavnega odbora Osvobodilne fronte, pa 4 stveno je, da ustvarimo . demokratičnih množic tako, da bi naj širši sloji tržaškega prebivalstva zago-
S-li	1	Q	--iU--------------
hočejo, da se Slovenci _ izključno slovensko organizacijo
in ostanemo izolirani
širše možnosti za boj všega naprednega tržaškega ljudstva, boj za enotno gibanje, za demokracijo in socializem, za
iemokracijo in socializem, spoštovanje pravic tržaških Slovencev.
POLOŽAJ NA JAPONSKEM
,	~ nega
fronte, pa je dejal: >Bi-široko fronto
Socialisti grajajo
Spor med Japonsko in Združenimi državami zaradi teženj japonske vlade, da bi navezala normalne stike s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. — Mister Dulles je pokazal, kaj zna
Ameriško zunanje ministrstvo zelo
FRANCOSKI SOCIALISTI PROTI ATOMSKEMU OROŽJU
Izvšni odbor francoske socialistične stranke je objavil posebno poro-v katerem pravi, da se bosta
čdlo, v katerem pravi, da se vodstvo stranke in socialistična parlamentarna skupina uprla slehernemu poizkusu, da bi Franciji vsilili izdelovanje atomskih in vodikovih bomb.
Socialistična stranka zahteva, naj francoska vlada, ne da bi čakala na sporazume o razorožitvi, sproži diplo-
ZUNANJI MINISTER SEVERNEGA VIETNAMA OBISKAL INDIJO
Ho Si Minhova akcija
Severni Vietnam se zavzema za koeksistenco, mir na svetu ib 1
svoji lastni deželi, za mirno združitev Vietnama, kot določal ženevski sporazumi
matsko pobudo, da bi dosegli čimprej-šno prepoved vseh atomskih eksplo-
zij.
Fam Van Dong, podpredsednik m svojim kratkim, toda plodnim obisk zunanji minister vlade Ho Ši Minhovega v Indiji. Moj obisk pomeni prispe1 Severnega Vietnama, je pred dnevi obi- 1 k izpolnjevanju ženevskih sporazum skal Indijo in se razgovarial z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem. Preden se je poslovil, je Fam Van Dong izjavil: »Zelo sem zadovoljen s
varjali načela, o katerih smo mi govo- nezaupljivo gleda na- novo japonsko vla-rili ze pred letine _	j do, ki jo vodi Hatojama, in ki skuša
Naj omenim še besede tovariša Kos-mine: »Obstoj izrazito slovenske organi-
7aeji<i lrn* ta OF n« Ul A 1	™ „ i__-«
zacije, kot je OF, ne bi dal možnosti širši razvoj, ampak
ožil naše gibanje, Ijili od ciljev, za Reakcionarji, fašisti
bi le zaviral in tem bi se odda-katere se borimo, in italijanski na-
navezuti stike s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Zato je japonska vlada sklenila, da bo poslala v Wa$hington svojega zunanjega ministra, da bo poizkušal prepričati ministra Dullesa, da so japonske želje le gospodarskega značaja in da bo Japonska ostala zvesta ameriško-japon-
skemu prijateljstvu. Toda Dulles je odgovoril, da japonskega zunanjega mini- J more sprejeti.
To je bila žalitev, ki je globoko j
°.djpknda P° VS€J Japonski, v vseh 'po- j litičnih strankah te dežele. Socialist^ so j
napovedali, da bodo predložili poslanski zbornici spomenico, v kateri bodo gra- j
.	apuiuBiuwj v mi it;11 uuuu gra-
jali Hatojamovo vlado zaradi »poraza«, ki ga je doživela. Predsednik leve socialistične stranke Japonske, Suzuki; je
Amerika, ko je zavrnila predlog vlade. Tudi predstavnik liberalne stranke je izjavil, da bo njegova parlamentarna skupina napadla vlado.
Ipor med Japonsko in Ameriko, ki
ga je povzročil Dulles s svojim arogantnim nastopom, bodo po vsej. verjetnosti kmalu ugladili, toda japonski delovni ljudje, ki so sedaj na lastni koži spoznali, kakšni odnosi vladajo med državami v »svobodnem svetu«, se ga bodo še dolgo spominjali.
■bisko*
1*
izpolnjevanju ženevskih sporazum0’; ' katerih cilj je bil obnoviti mir ▼ i, dokini na podlagi pripoznanja nacioa®* nih pravic narodom Vietnama, bodže in Laosa. Povsod so me brat? sprejeli in povsod sem naletel na poro pravičnega boja. ki ga zdaj r' vietnamsko ljudstvo za utrditev m1 in vzpostavitev nacionalne enotnosti skladu z določbami ženevskih
Takole se zberejo Američani pred trgovino, ki je oznanila razpro-dajo 'in nekoliko znižala cene predmetom, ki jih prodaja, zakaj tudi v Ameriki imajo delovni ljudje malo denarja in cene so visoke in veliko je brezposelnih ...
INDIJSKI DELAVCI SE BORE ZA SVOJE PRAVICE
JUNAŠKI BOJ
Ze štiri leta se indijski delavci premogovnika »Lodna« in tovarne »Salimar« brezuspešno, toda junaško bore za svoje pravice. — Podprimo boj indijskih delavcev, ki jih preganjajo angleški kapitalistični magnatje

obljubili, jih
za pomoč vse indijske sindikalne organizacije in tudi mnoge napredne sindikalne organizacije na svetu. Indijski rudarji so prepričani, da bodo s podporo mednarodnega proletariata vendarle zmagali v junaškem boju, ki ga bijejo že štiri leta.
razumov.«
Fam Van Dong je tudi dejal.
da i!
prepričan, da bo njegov obisk prisp^ k utrditvi prijateljskih odnosov
Severnim ^Vietnamom in Indijo. j
Ob zaključku razgovorov med -skim ministrskim predsednikom NehL in Fam Van Dongom so objflV.
da •
komunike, v katerem poudarjajo, . y dosegli soglasje o pripravljenosti ^ uresničitvi ženevskih sporazumov v *. najbolj popolni obliki, v poglobitvi P. jatejskih stikov med obema dežela*0 kakor tudi podpori naporov za dos« medsebojnega spoštovanja med Vie0*.
___________________________________
pa pravijo, da so pripravljeni še nada;<$ rojevati se ža zagotovitev svetova^, miru in mednarodnega sodelovanja podlagi petih načel o koeksistenci.
V skupni spomenici so izrazili nje, da bo bližnja konferenca azij9 • in afriških dežel prispevala k mira napredku na svetu.	#
menico je Severni Vieta
121	podpira 0
S to
tudi formalno potrdil, da čela o koeksistenci in ponovno PvJ. težnje za združitev Vietnama s svob .. nimi volitvami, kakor določajo ski sporazumi.
5V0l
ŽCB°f
Nacionalizacija premogovnikov v Seve1 nem Vietnamu
Vlada Severnega Vietnama je nila s francosko vlado sporazum
--si s --------"kov
iga i iciudma jo - -vlado sporazum o> ® cionalizaciji premogovnikov v Ton*1. ki so prej pripadali neki francoski dr. bi. Ti premogovniki, ki so dajali ‘eL poldrag milijon ton antracita, so vre i. okoli 5 milijard frankov. Odslej last severnovietnamske države, ki . > francoski družbi na račun odškoda dobavila milijon ton premoga.
Nov spopad pri Gazi
Blizu Gaze na izraelsko-egip*0'-,; meji se je pripetil nov incident izraelskimi in egiptovskimi vojaki-
. ----- _0jptovskimi vo.
spopadu sta bila dva Egipčana u"4|j dva pa ranjena. Na izraelski strani bila ubita dva vojaka, 1? pa jih je p ranjenih.
Gaza, prizorišče številnih incidentov na izraelsko-egiptovski meji,	ntve?",'pod$$t^deta ^5fJiketou
Ki resno ogrožajo mir v tem delu sveta in koristijo le sovražnikom kapitalu, nadzoruje pa ju veliki kon-narodov’ ki žltie na Bližnjem vzhodu

atrana novno znižali mezde 4000 delavcem r in izredno poslabšali delovne pogoje. Ker
KAJ MENI VATIKAN O SODELOVANJU MED DEMOKRISTJANI IN NENNIJEVIMI SOCIALISTI
cern »Turner Morrison«, ki ima glavni sedež v Londonu.
Opozorilo Vatikana
Fanfani, predsednik demokrščanske stranke, ni odklonil Nennijeve ponudbe za sodelovanje med demokristjani in socialisti. ___ Vati-
kanski »Osservatore Romano« opozarja Fanfanija, naj ne sodeluje s socialistično stranko
Boj med delavci in upravami teh podjetij traja že štiri leta. V začetku 1951. leta sta angleški upravi »Lodna« in »šalimara« razglasili, da ne prizna-I vata sindikalnih organizacij v obeh pod-j jetjih. Ker so se sindikalni odborniki uprli temu protidelavskemu ukrepu, so delodajalci do konca 1953. leta odpustili okoli 50 najboljših delavskih voditeljev. Upravi podjetij sta
.	,	„	nasprotovali
vsem predlogom sindikalnih organizacij, v katerih je kakih 7000 članov. Delodajalci so se uprli tudi vladi, ki je hotela, da bi spor rešila arbitraža. Ker nič ni pomagalo, so delavci ob koncu 1953. leta napovedali stavko. Stavkali so pet tednov in vrnili so se na delo šele
Nenni je ponudil sodelovanje, Pan- morejo sodelovati s strankami ki se ' FCj .tcdPov ™ jmili so se na delo šele fam ga m odbil. To je bil glavni poli- ravnajo po materialističnih doktrinah« tedaj:	80 delodajalci sprejeli kom-
ti&i dogodek v Italiji ki je pretekli piše »Osservatore Hommo« inpoliva' pr0”'T Predlo8 »dijikevl.de.
tični dogodek v Italiji, ki je pretekli piše »vsservatore nomano« in poziva teden polnil stolpce italijanskih čašo- vse katoličane, uaj se še nadalje zapisov. Nenni je namreč na kongresu vzemajo za politiko katoliške enotnosti svoje stranke v Torinu ponudil demo- j »v boju za uresničenje katoliških načel«, kristjanom sodelovanje, če bi bili pri- ! pravljeni zavzeti se za številne nujne
so hoteli s takimi brutalnimi metodami na vsak način streti odpor delavcev in preprečiti delovanje sindikalnih organi-
v"*, ‘ '
preprečiti delovanje sindikalnih organizacij, je indijska vlada sklenila, da bo vso zadevo prepustila Industrijskemu so- !
dišču. V deceiribru 1954. leta je Industrijsko sodišče ukazalo upravam podjetij, naj takoj sprejmeta na delo vse odpuščene delavce.
Upravi pa sta kljub tej zahtevi odpustili še nekaj delavcev. Najeli sta celo agente, ki so pretepali delavce in uprizarjali nerede. Zaradi neredov in
pretepov, ki so jih inscenirali kapitalistični agenti, je policija zaprla več sto delavcev. Kasneje jih je slcoro vse
;——i« ;i i:x■,	, i „i • l.
zpustila, toda 31 najboljših delavskih voditeljev je še vedno v zapor vedno 2000 delavcev brez dela.
Indijski sindikat rudarjev je spoznal, da sam ne bo mogel zmagati v tem neenakem boju, zato je poprosil
pravijeni zavzeti se za številne nujne socialne ukrepe. Fanfani mu je kmalu odgovoril in v svojem odgovoru ni kategorično odbil Nennijeve ponudbe.
Za sodelovanje demokristjanov (predvsem levih, prav gotovo pa ne desnih) z Nennijevo socialistično stranko se zavzemajo vse napredne sile v Italiji. Monarhisti, fašisti in desni demokristjani pa takemu sodelovanju nasprotujejo. In tudi Vatikan. Vatikanski »Osservatore Romano« je pred nedavnim objavil članek, v katerem poudarja, da je »Nenhijeva stranka še vedno na strani komunistov Zato je nemogoče navezati kakršnekoli stike med socialisti in demokristjani. Katoličani ne
V rimskih političnih krogih razlagajo članek »Osservatore Romana« kot opozorilo tajniku demokrščanske stranke Fanfaniju. ki se je nedavno, po mnenju Vatikana, preveč ugodno izrazil o možnosti sodelovanja z Nennijevimi socialisti.
Toda kmalu so angleški kapitalisti raztrgali sporazum, ki so ga satqi podpisali. Odpustili sor; 200 delavcev, ki so vodili stavko, skord vsem delavcem pa so zmanjšali mezde. Ker obenem še vedno niso hoteli priznati sindikalnih organizacij, je kakih 3000 delavcev ponovno začelo stavkati. Stavkajoči so zahtevali. naj delodajalci zaposle vse odpuščene delavce in priznajo sindikalne organizacije.
Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov »a Slovenijo Odgovorni urednik France Bo6tjan6id Tisk Tiskarne ‘Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo In uprava 32-081 uredništvo 32-538, uprava W04fi Poštni predal 284 Radun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-305 1-221 List izhaja vsak petek Rokopisov ne vračamo Me sečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. polletna 340 din« celoletna «80 din: .posamezna številka 10 din.
Tudi avstralski laburisti se prepirajo
Izvršni odbor laburistične stranke v avstralski deželi Viotoriji je izklju-
čil] iz stranke nekega laburističnega zveznega poelanca. 25 laburističnih
voditeljev pa začasno razrešil njihovih dolžnosti. Disciplinski ukrep o začasni razrešitvi vseh dolžnosti v
stranki je zadel sedem zveznih po-
deželne i
im štiri ministre
slancev vlade.
Izvršna odbor je kaznoval 26 labu- ! rističnih voditeljev zato, ker niso, hoteli pretrgati stikov s prejšnjim la- | burističnim vodstvom, ki so ga na [ nedavnem kongresu odstavili.	1
dl
Delavci, ki regulirajo neko kitajsko reko, so si uredili p
V. ouo cv V. v, .'V*	1‘CA.u /VU-UF/snu I ervu, su Sl ureUM» F
»časopis«. Kitajski sindikati se namreč z vsemi silami trudijo, & dvignili kulturno raven delavcev
.............	............................................. iiHiiiiiiiinintiiinniiiiiiiiHmniiiiitiiiiiiiisrniiitiiiiiiiiinitiiiiinniiiiniiinniimininniimffliniiiiiiiinniitiHiimiiiiiiHiiiniiniiiimiiiniiiiiiitinraiiiiiiiiminiiiHiimiiiHHiiiiiiiniiiijiiiiui
Tedaj so se jeli v majhnem južnoslovenskem mestecu odigravati zelo razburljivi dogodki; za spoštovane prebivalce mesteca je bil prvi nastop tega vaškega prvaka prava senzacija. Soglasno so bili sklenili, da mora ta čudežen deček na vsak n^čin ostati v mestecu vsaj še en dan, da bi mogli sklicati tudi ostale člane šahovskega kluba in da bi mogli poslati obvestilo .tudi v dvorec starega grofa Simčiča, ki je bil pravi fanatik v šahu. Župnik je zdaj z novim ponosom gledal na Svojega varovanca, vendar pa kljub veselju nad tem odkritjem ni hotel opustiti svoje nedeljske maše, zato je pustil Mirka samega v mestu, da bi prebil še eno preizkušnjo. Mladi Centovič je ostal v hotelu na stroške šahovskega kluba in takrat je prvič v življenju videl angleško stranišče. V nedeljo popoldne je bil šahovski prostor prepoln ljudi. Štiri ure je sedel Mirko nepremično pred šahovsko desko in dobival igro za igro, ne da bi izpregovoril le eno samo besedo ali le enkrat dvignil pogled; naposled so predlagali simultanko. Minilo je dokaj časa, preden so dečku dopovedali, da se more v simultanki sam boriti z večjim številom igralcev. Kakor hitro pa je Mirko doumel pravilo, se je brž znašel in ko se je v svojih težkih škornjih počasi sprehajal od mize do mize, je dobil sedem od osmih odigranih partij.
Tedaj so se začela velika posvetovanja. Živo je vzplamtel nacionalni ponos meščanov, dasi ta novi šampion v strogem pomenu besede ni pripadal mestu. Morda bo doživelo to majhno me-
stece, ki ga je doslej komaj kdo opazil na zemljevidu, zdaj prvič čast, da bo poslalo v svet slavnega moža. Neki agent po imenu Keller, ki je sicer le dobavljal šansonete in pevačice za garnizonski kabaret, je izjavil, da je pripravljen — ako bi se zagotovila sredstva za enoletno bivanje — oditi z dečkom na Dunaj, kjer bi mu dal njegov znanec, izvrsten mali šahovski mojster, strokovni poduk v pravilih šahovske igre. In grof Simčič, ki v svojih šestdesetih letih, odkar je dan za dnem igral šah, ni še nikdar imel pred seboj tako nenavadnega partnerja, je nemudoma podpisal zahtevano vsoto. In tega dne se je začela čudovita kariera splavarjevega sina.
Čez pol leta je Mirko poznal vse skrivnosti šahovske tehnike, vendar z neko nenavadno omejenostjo, o kateri so kasneje šahisti mnogo govorili in se mu posmehovali. Centovič naporeč niti enkrat ni mogel odigrati nobene partije na pamet, ali, kakor temu strokovno pravijo »na slepo«. Bil je docela nezmožen, da bi si predstavljal šahovsko desko v neomejenem prostoru domišljije. Vedno je moral imeti pred seboj otipljivo kockasto desko s štiriinšestdesetimi polji in dvaintridesetimi figurami; celo v dnevih svoje svetovne slave je vselej nosil s seboj zložljivi žepni šah, da bi imel pred seboj točno predstavo, ako je kdaj hotel rekonstruirati katero izmed mojstrskih partij ali zase rešiti kak šahovski problem. Ta napaka, ki je bila sicer
nonnmcmbnq. ip nrfJVsila o TV>r>n1n»rn jvvrri^r^Vo-
nju imaginacije in o tem so v zaupnih krogih živahno razpravljali, prav tako, kakor da bi se . pojavil slavnj skladatelj ali dirigent, ki ne bi mogel igrati ali dirigirati, ne da bi. imel pred seboj partituro. Vendar ta čudna lastnost ni ovirala Mirkovega vzpona, ki je presenečal. S svojim sedemnajstim letom je dobil že kakih dvajset šahovskih nagrad, z osemnajstim letom je postal prvak Madžarske, z dvajsetim pa svetovni mojster šaha. Najbolj znani mojstri, ki so ga vsak po svoji intelektualni nadarjenosti, domišljiji in odločnosti visoko nadkriljevali, so vendar drug za drugim podlegali spričo njegove uporne in hladne logike, kakor se je moral Napoleon vdati počasnemu Kutuzovu, ali Hanibal Fabiusu Cunctatoru, o katerem piše Livij, da je tudi že v otroških letih kazal neke izražate poteze fleg-matičnosti in omejenosti. Tako se je zgodilo, da je v slavno galerijo šahovskih mojstrov, v vrste najrazličnejših tipov intelektualnih velikanov — filozofov, matematikov, prvič prodrl popoln outsider duhovnega sveta, nespretni, molčeči kmečki fant, iz katerega niti najspretnejši novinarji niso mogli iztrgati niti ene besede, ki bi jo lahko izkoristili za tisk. Toda časopisi so se za to, kar so zgubljali zaradi čentovičeve nesposobnosti, da bi sestavil en sam pošten stavek, bogato odškodovali z različnimi anekdotami, ki so krožile o njem. Kajti, tu se ni dalo pomagati: kakor hitro je vstal od šahovske- deske, kjer je bil resnični mojster, je njegova pojava delovala groteskno, skoraj komično; kljub svo"ji svečani črni obleki, krasni kravati, v kateri je nosil za spoznanje preveč dragoceno iglo, kljub skrbno negovanim nohtom, je po svoji drži in obnašanju ostal šc vedno isti omejeni kmečki fant, ki je v vasi pometal župnikovo sobo. Nespretno, celo nesramno prostaško, z neko zoprno, nizkotno pohlepnostjo, zaradi katere so se mu njegovi kolegi posmehovali in ga obsojali, je skušal Izcediti čim več denarja iz svojega. ta-
"n	VO prN+rttr-il »o 't	.
»:j
vsod je stanoval v najboljših hotelih in lej;, pripravljen igrati v najneznatnejših klu. kakor hitro so mu določili honorar, doVoljeV^ 5 celo, da so porabljali njegove slike na rekl3^.-za milo in je, ne oziraje se na Postri^ vanje svojih nasprotnikov, ki so dobro vetA da ne more napisati niti treh pravilnih stav^
prodal svoje ime za nekakšno »Filozofijo 5^,; ki jo je v resnici napisal neki galicijski za nekega spretnega založnika. Kakor j® .J čajno pri vseh žilavih ljudeh, tudi on ni niti najmanjšega s-misla za humor; po svy| zmagah za svetovno prvenstvo je smatral ,"
mega sebe za najvažnejšo osebnost na svet11.
spoznanje, da je premagal vse te modre iz°. žence, odlične govornike in pisatelje na vem lastnem področju, in zlasti dejstvo
n>5:
njegovo prirojeno negotovost v hladni in ponos.
da.ii 1,1 t*tSr,
dobival več denarja kakor oni, je preoD‘y
»Kako se tudi ne bi ob tako nagli sla^ei
vrtelo tej prazni glavi!« je končal moj Pri£|ti‘ ki ml je bil pravkar povedal nekaj jSif značilnih za pravo otroško domišljavost tc°K Čentoviča. Kako bi dvajsetletni kmečki
ki ml
značilnih za pravo otroško domišljavost

Banata ne postal žrtev domišljavosti, ko je. V dar tako nenadoma, s tem, da premika ^1
sem ter tja po leseni deski, začel pridobi^ ^ enem tednu več denarja, kakor ga pridohF i: njegova vas v enem letu, ko podira drevi ^ * opravlja najtežja dela? Končno pa, mar vsem naravno, da si v svojih lastnih očeh človek, ko pa ničesar ne veš o tem, da je neki Rembrandt, Beethoven, Dante ali NaP0^ Ta mladenič ve s svojim omejenim ra^rV samo to, da že dolge mesece nd izgubil partije šaha in ker niti ne sluti, da so na \ J še drugačne vrednosti razen šaha in desnima pač dovolj razlogov, da je nad vse
= «»pvm seboj.«	.,«)
(Se nadaii^
% i