—    3    —
Dopisi.
Izgredi   V   Ptuju.   V   noči   od   nedelje na
pondeljek   so   bila  v Ptuju okna razbita pri
i nekaterih    nemških   trgovinah   in    gostilnah.
Obžalujemo te dogodke tembolj, ker se jih je
vdeležilo vojaštvo, ki je poklicani čuvaji miru
in reda v državi.   Prvič  ni nikako junaštvo,
ako pijanci v noči razbijejo nekaj   šip.   Dru-
jgič   pa   je    dandanes    veliko   pomanjkanje
i stekla  in drugih stvari.    Škodo   trpijo ne le
[ prizadeti sodržavljani, ampak tudi država in
j vrednost našega denarja, če   moramo   kupo-
I vati    stvari,    ki    so   bile    poškodovane   na
j tako lahkomiseln način. In pa, ali je s tem,
[ da se potolče nekaj šip, plačano nemško zve-
I rinstvo, ki ga počenjajo oni z našimi ljudmi?
Talce naj vzame vlada in ti naj nosijo vse posledice nemškega tolovajstva in z življenjem naj so odgovorni za početje svojih bratcev. Ako nekateri tukajšnji Nemci hujskajo proti naši državi, potem je dolžnost tistih, ki to vedo, da to javijo i policiji in žandarmeriji. Dolžnost naših var- j nostnih oblasti pa je, da zaprejo gostilne, kjer se pojejo protidržavne izzivalne pesmi, kakor „Wacht am Khein" in druge.                            '¦
Slovenske odvetnike prosimo naj ne prevze-majozastopstvanemških hujskačev, ki so obtoženi kakega protidržavnega dejanja.
Zaradi slovenske šole v Ptuju se baje nekateri ljudje vznemirjajo in to ravno taki, ki so prej molčali, ko so bile v Ptuju samo nemške šole in so se v njih ponemčevali otroci slovenskih starišev. Naša vlada je to krivico odpravila s tem, da je ustanovila slovensko šolo, v katero morajo hoditi otroci slovenskih starišev, za pristne Nemce pa je nemška šola. Ako nekaterim otrokom, ki so vedno hodili v nemške šole, slovenščina dela zdaj od začetka nekaj težave, potem tega ni kriva sedanja šola, ainpak prejšnja. Sicer pa je za otroke tem boljše, čim prej se navadijo na slovenščino, ki je državni in poslovni jezik vseh nradov. Tudi se splošno priznava, da se naše učiteljstvo z veliko potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo trudi, da otrokom čim bolj olajša ta prehod.
„Dijaški dom" in „Dekliški dom" v Ptuju v Slovenskih rokah. Vladni komisar dr. Matej Senčar je gimnazijskemu ravnatelju Franju Vajdi poveril nadzorstvo čez „Studenten-heim" in „Madcbenheim." Dijaki in deklice ostanejo še nekaj tednov do konca šolskega leta, v bodoče pa bosta oba zavoda služila slovenski mladini.
Ptuj 86 Čisti. Z velikim zadovoljstvom smo videli, kako so s ptujske mestne hiše odstranili orla, znanji znak brezdušnega avstrijskega gospodstva. Čujemo, da dobe v najkrajšem času vsi javni zavodi slovenske napise. Razmišlja se tudi o prekrstitvi uličnih imen. Konkretni predlogi so že izgotovljeni. Tako bo Ptuj menda vendar-le dobil počasi nekoliko bolj prikupno, domače lice.
Počast ptujskemu oddelku saperjev. V nedeljo, 11. t. m. je priredilo mesto Ptuj v zvezi z narodnimi društvi tukajšnjemu saper-skemu oddelku v Narodnem domu skromno pogoščenje v zuak priznanja za vrlo držanje o priliki dogodkov na koroški fronti. Fante je pozdravil v imenu mesta magistratni ge-rent g. dr. Senčar v oduševljenem govoru. Vojni kurat g. Mlakar jih je koncem svojega govora pozval k slovesni obljubi, da ne stopijo prej z branika domovine, dokler ne bo osvobojen zadnji košček slovenske zemlje. Navdušeno zapeta „Lepa naša domovina" je potrdila slovesno obljubo. G. nadporočnik Stergar, prilubljeni poveljnik oddelkov je dobil v znak priznanja za se in za svoje moštvo krasen šopek. O mraku je končala skromna, toda z odkritosrčnim namenom prirejena počast.
Cirkovce pri Pragerskem. Hvala Vam g. urednik, da ste cirkovške nemčurje pošteno pukrtačili. Pozabili ste samo na stražmojstra V. Saj bo menda vendar iz Cirkovc odstavljen, če bo še kaj časa zahajal v nemčursko hišo S. Tam se nekaj kuje, zato bo treba to družbo pravočasno vzeti na muho. To shajanje traja že od prevrata. Tej družbi Jugoslavija ne diši; a ne moremo se jih znebiti. Stražmojster rad hodi v nemčursko družbo po informacije; tam tudi L. ne manjka. V. nosi jugoslovansko kokardo, govori pa nemško; L. zopet je Kranjec, a tudi nemškega mišljenja. In tako ta dva tiča   v   bratski   slogi   rovarita   proti   državi.
Iz Ormoža. Vsi časniki zahtevajo tako-zvano „železno metlo", s katero naj bi se vendar enkrat nemčurji iz uradov pometli, ki jih Še mnogo tamkaj sedi. A vedno isti odgovor od merodajne strani : ni mogoče, ker nam primanjkuje naših moči. Pa glejte ! Or-možka občina je nastavila za tajnika — jurista. Ali to ni narodni greh za občino, kakor tudi za tajnika ? Gospod župan gotovo ni navezan ravno na tako moč (ker je sam ju-rist) ki bi jo drugod lahko  porabili.   Uradni
list v vsaki številki razpisuje mesta ter išče uradnikov s predpisano izobrazbo; a taki, ki so sposobni, se skrivajo doma. Ti imajo gotovo neodpustljiv narodni greh. Drugače gre v Ormožu vse precej po starem. Po mestu se govori „nemško", kakor poprej. Še celo zavedni Slovenci se ne morejo odvaditi temu. Vsaka druga ali tretja beseda je spakedrano nemška s slovenskim repom. To so sicer malenkosti, a vendar človeka ušesa bolijo in to tem bolj, ako vse to slišiš v takozvanih boljših rodbinah. Da imajo nemški železničarji tukaj najboljše zavetišče, Vam bo gotovo znano. Sicer pa o tem  drugokrat.
Železniški tarifi. Okrajni zastop v Ptuju z vladnim komisarjem g. Brenčičem in s sosvetom na čelu je poslal vladi sledeči protest: Vladni komisar in sosvet ptujskega okrajnega zastopa odločno protestira proti izvršenemu previsokem« povišanju železniškega tarifa za osebni promet za 200 odstotkov sedanje vozne cene ter prosi vlado, da na pristojnem mestu doseže: 1. razveljavljenje navedene povišbe železniškega tarifa ; 2. da se uvede le za I. in II. razred povišba pa le za 100°/o, ako se zvišanje že mora zgoditi; 3. da se za III. razred povišba sploh ne izvrši in to iz sledečih razlogov : a) ker je izvršena povišba na 200°/o vsekakor previsoka in ni utemeljena; b) ker zadene le revnejše sloje, begunce, obrtnike in trgovce ter je v kvar trgovini in prometu ; c) ker povzroča neposredno živilom in blagu višje cene, ki spet padejo na revnejše ljudstvo in ki že itak vsled draginje neznosno trpi.
Leskovec pri Ptuju. Na tukajšnji ljudski šoli še vedno beremo „Volksschule." Naduči-telj Stoklas je bil opozorjen, da naj napis odstrani; pa veste, "kaj je rekel ? „Za sedaj naj ta napis še ostane, ker še ne vemo, kje bo meja. Mogoče bo tukaj še Nemška Avstrija." Take pobožne želje ima torej ta gospod. Ali je morda res tako slabo poučen ? Ne verjamem. Za tem gotovo tiči nekaj Bismarcko-vega.
Iz Prekmurja. „Narod" poroča: Razmere v Prekmurju so neznosne, hujše, kakor so bile kdaj preje. Nobeden Slovenec si ni svest življenja. Blizu Munuštra—Sv. Gothard so Madžari ustrelili 10 nedolžnih Slovencev. V Bakovcih, Murski Soboti in Adrijancih so ustrelili 3 slovenska dekleta, ker se niso dala onečastiti, in 2 mladeniča, ki sta jih branila. Vse trgovine so zatvorjene, komunisti so vse zaplenili. Konfiscirali so tudi ves denar po hranilnicah in posojilnicah. Prebivalstvu so naložili visoke kontribucije. Vsak gospodar je moral komunistom predati polovico svojega premoženja, torej tudi polovico svojih živil in svoje živine. Pobrali so ljudem vso zlatnino in srebrnino. Voditelje prekmurskih Slovencev, oba župnika Klekl so izgnali, škofa grofa Mikega so zaprli, Belat. kaplan Lejko se je rešil smrti,  pobegnivši na Hrvatsko.