Ho. marca 1941
Stev. is. Leto V«
ova
GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA
Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo: Ljubljana, MikloftiCeva Centu ?2, telef. At. 46-18. — CJprava: Knafljeva ulico ft, telet. «t. Sl Ti
Delavska izdaja „DOMOVINE“
Naročnina celoletno Din 44.—, polletno 22.—. Bačan Poštne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.751.
Svoboda
Fred poravnalno razpravo
Zakaj hoče delavec, da ostani domovina za vsako ceno svobodna in neokrnjena? Svoboda je za delavca in za vsakega kulturnega in zrelega človeka vsakdanji telesni in duševni kruh, osnovni temelj gmotnega in duhovnega življenja. Brez svobode ni življenja, brea svobode človek tava v temi in je »drknil na stopnjo srednjeveškega in staroveškega sužnja. Človek v nesvobodi ni več človek. Ni čudno, in samo naravno je, ako so za svobodo umirali naši predniki, ne morda tja v en dan ali nepremišljeno zaradi samih lepih idealov ali nevidnih dobrin. Umirali so za svobodo zato, ker so dobro znali, da se le pod svobodnim soncem morejo razviti v pravi narod s svojo lastno kulturo in gospodarsko Samostojnostjo. Na~i predniki so bili v borbi za svobodo prekaljeni, nam, svojim potomcem so v krvi zapustili hrepenenje po svobodi. Pustili so nam sveže sponvne na turške boje, na kmečke punte, sami, kar nas je §e Sivih, se spominjamo na ostre in skoraj dnevne boje po slovenskih mestih in trsih proti tiraniji nemčurstva in avstrijske soldateske. Za svobodo smo se borili v svojem političnem izživljanju, v katerem smo pokazali vztrajnosti in znali doprinesti mnogo težkih žrtev. Dobro smo se zavedali, da ta borba pomeni borbo za demokracijo in svobodo.
šele sedaj se prav zavedamo, kaj bi pomenila za nas izguba svobode in samostojnosti države. Sele sedaj pobliže spo7<navf>mo načrte in namene tako zvanega novega evropskega gospodarskega reda, ki ga nam napovedujejo. Ta gospodarski red prav*. da bodo vse države, zlasti pa male in mnr‘re države vključene v enotni veliki evropski gospodarski prostor pod enotnim vodstvom in z eno voljo, v katerem bo gospodarsko udejstvovanje podvrženo enemu samemu velikemu namenu in načrtu. Mi se bojimo, da bo ta veliki gospodarski prostor služil samo velikim in močnim, vsi drugi v tem prostoru pa bodo i gospodarsko i kulturno zasužnjeni. Pravijo, da bo vsaka pokrajina v tem novem gospodarskem prostoru imela svoje posebne naloge. Tnko je za Balkan določeno, da ostane kmetska zemlia, zemlja kmetov in pastirjev. Industrializacija po naših zemljah ne bo dovoljena, ker je industrije v drugih predelih tega sospodarskega prostora znd<>sM in preveč. To pomeni, da bo čez nas nrisio čez noč obubožanje. da bo čez noč zadivj"la brezposelnost. da bodo tovarne ustavile obratovanje, da bodo zemlio preplavili tujci, za n<*s pa bo ostalo izselievanie. Odveč n^m bodo po-
potrebna nam bo nniverza, fcer n^ri^-ria izobražencev ne bomo mogli kje zaposliti, ker poljedelstvo in -'ivino^eia takega	n?
more rabiti, nepotreben bo postal ves strokovni naraščaj, na katerega smo tako ponosni.
Delavci se zavedajo, da je svoboda Istovetna z gospodarskim napredkom, s socialno revolucijo in s socialno osvoboditvijo od verig kapitalizma. Zato delavci z žilavo vztrajnostjo hočeio ljubiti svojo domovin«, v nji Se hočeio zbirati, krepiti, navduševati in pripravljati za žrtve. Oni vedo. da je njih zgodovinska odgovornost ogromna. Delavci
pr! TPD
Po odklonitvi razsodišča, na katerega TPD ni pristala zato, ker pač s svojimi računi ne želi iti pred oblast, bi moralo delavstvo odgovoriti na tako izzivanje z najodločnej-šimi ukrepi, da bi tako družbo prisililo, da seže v blagajno, v kateri skriva krvave žulje naših rudarjev. To akcijo so rudarjem preprečili višji interesi. Predstavnik ZZD je ob priliki nekega sestanka obrazložil posameznim organizacijam potek razgovorov, ki jih je imel z najvišjim predstavnikom državne oblasti v banovini. Nasvetovalo se je, naj bi delavske organizacije ne segle po skrajnih sredstvih, marveč skušale ponovno sesti z družbo za mizo. Sklicala naj bi se nova pogajanja na podlagi porasta draginje v mesecu januarju. Ob tej priliki naj bi se rešil tudi dosedanji spor. Ta ukrep se je predlagal vsled tega, ker ima delavstvo zagotovilo od strani oblasti, da bo njegovim zahtevam vsestransko ustreženo. Mi smo pristali na ta pogajanja le pod pogojem, da se ob tej priliki prvenstveno reši do sedaj nerešen spor, na kar bi mogli govoriti dalje o povišanju mezd po porastu indeksa za mesec januar. Vloga, ki so jo organizacije poslale družbi, v kateri so predlagale sklicanje novih pogajanj, je bila sicer podpisana brez vednosti udeleženca na dosedanjih pogajanjih. Vsled tega pa seveda ne more nihče reči, da smo hoteli s to vlogo izdajati delavske interese. Poudariti moramo, da so naši računi do delavstva preveč pošteni, da bi mogli pri kakih pogajanjih podpisati kakršen koli sporazum, v katerem bi ne bilo ustreženo vsem dosedanjim upravičenim zahtevam, ki so bile omejene le v okviru kolektivne pogodbe.
Višji interesi zahtevajo v teh časih od vseh stanov, da se ti odrečejo raznim eks-
•
Ministrski svet je na predlog ministra za prehrano predpisal uredbo, s katero je od 14. marca do 1. avgusta 1941. prepovedano vsako povišanje cen blaga, kakor tudi cen za prevoz blaga in potnikov v notranjem prometu. V kolikor so za posamezne vrste blaga do 14. marca veljale najvišje cene, predpisane z zakonskimi predpisi ali določene od strani pristojnih oblasti, cene takega blaga ne smejo biti višje od najvišjih cen. Nadalje določa uredba, da lahko minister za prehrano določi najvišje cene, ki so lahko tudi nižje od teh, ki so bile v veljavi do 14. marca. Prav tako lahko prehranjevalni minister določi najvišji brutto-zaslužek za posamezne vrste blaga, oziroma pooblasti svoie podrejene or-rivnp ir\ cnlrt*ne nnravn«? oblasti, da dolnčiio
žele, da bi se te zgodovinske odgovornosti zavedali tudi drugi. Za delavce je problem jasen in kratek: delavci hočejo svobodo za vsako ceno.	—ec.
tremnim potem, s katerimi bi mogli v teh težkih časih, ki jih preživljamo, nuditi priliko, da bi mogel kdo naša notranja trenja uporabiti v nam škodljive svrhe Zal moramo ugotoviti, da se zahteva v današnjih časih le od delavstva, ki vsled teh izrednih razmer največ trpi, da se odreče celo svojemu eksistenčnemu minimumu v svrho »višjih interesov«. Prav gotovo je, da je ta pot in tako mišljenje zelo zmotno. Višji interesi danes zahtevajo, da so vsi sloji zadovoljni, predvsem pa še mali ljudje, kakor so delavci in kmetje ter vsi oni, ki se morajo najbolj boriti za skromno preživljanje. Višjim interesom bo ustreženo šele takrat, kadar bo vsak delavec sit, ko se mu poleg težkega dela ne bo treba ugonabljati še s skrbmi, kje bo dobil sredstva, da preživi sebe in svojo družino.
Pričakujemo, da bo tudi oblast vplivala, da TPD svojih ogromnih dobičkov, v teh resnih časih ne bo odrekala delavstvu, ki ja do teh edino upravičeno, ker ga z delom pošteno zasluži. Temu velekapitalu, za katerega so »višji interesi« polnjenje lastnih žepov, ki za našo narodno skupnost nimajo smisla, je treba enkrat za vselej onemogočiti, da bi rezalo tako živo našega delavca in narodnega gospodarstva.
V	četrtek bodo pri TPD zopet pogajanja. Ob tej priliki bo imela družba morda po-slednjikrat možnost, da pokaže javnosti cilje, ki jih s svojim nenavadnim postopanjem, zasleduje. Zaveda naj se, da so za delavstvo najvišji interesi tisti, ki odgovarjajo pravični razdelitvi dobrin na vse stanove. TPD ima poslednjo možnost, da popravi velike krivice, ki jih je doslej prizadejala delavstvu. Posled-njikrat bo imela priliko, da tudi pred javnostjo pove, kje so njeni najvišji interesi.
najvišje cene za posamezne vrste blaga, kakor tudi, da določijo najvišji brutto zaslužek. Višjo ceno predmetom lahko določi prehranjevalni minister samo, če se bo na podlagi stvarnih dokazov ugotovila njena upravičenost. V tem slučaju lahko minister za prehrano predpiše lastniku zaloge dotičnega blaga, da v poseben fond vplača za svojo staro zalogo ono razliko, ki obstoji med starimi in na novo dovoljenimi cenami Končno določa uredba, da se do 1. avgusta ne bodo povišale cene monopolskim proizvodom, ki služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric, kakor tudi ne državna in samoupravna trošarina za predpise za prehrano in kurjavo.
Do sedaj ni bilo mogoče pri nas ustaviti stalnega zviševanja cen. Draginja je dosegla tako stopnjo, da smo v tem pogledu deležni prvenstva med državami v Evropi. Mnogo imamo zakonitih predpisov, katerih namen je, da urede cene na drobno in na debelo ter
Zvlšanf® cen |s prepovedano
produkcijske stroške in vendar se je draginja tako razbohotila, da resno ogroža življenjski obstoj vseh konsumentskih krogov.
Upamo, da bo najnovejša uredba vsaj za nekaj mesecev ustavila val draginje. Med tem časom se bo pa rnoral najti boljši sistem od sedanjih, da bodo cene vsaj življenjskim potrebščinam tako urejene, da ne bodo odvisne od špekulacije in od brezmejnih želja po velikih in nedopustnih dobičkih.
Dosedanje najnižje cene, ki so jih predpisale oblasti, so imele večkrat za posledico, da je izginilo 'blago s trga. Ce so najnižje cene obetale za one, ki so imeli blago na zalogi skromnejše dobičke, so blago poskrili, v upanju, da bodo uradne najnižje cene zopet povišane. Tako se računa, da je v du-navski banovini še 25 tisoč vagonov žitaric
na razpolago preko krajevne potrebe, v moravski banovini pa 10 tisoč vagonov. In vendar pasivni kraji ne morejo kupiti žitaric, ki jih potrebujejo za redno prehrano prebivalstva, ker oni, ki imajo blago na razpolago, nočejo prodajati po uradno določenih najnižjih cenah. Pričakujejo, da se bodo cene dvignile in s tem dobiček povišal. Ce se bodo po novi uredbi prepričali, da do avgusta ne bo mogoče doseči višjih cen, je verjetno, da bo za nakup dovolj žitaric na razpolago.
Kakor hitro se bo nova uredba brezobzirno izvajala, tudi ne bo več mogoče, da se cene blagu brez vsake gospodarske utemeljitve kar v skladiščih povišujejo Takozvano pre-numeriranje. ki se je vršilo kar čez noč, bo ustavljeno. Prav tega si pa konsumentski krogi zelo žele.
Dalekosažna pooblastila
Poleg splošne prepovedi, da se ne smejo zvišati cene do 1. avgusta 1941, je izšla tudi uredba, s katero se pooblaščata minister za prehrano in ban hrvatske banovine, da smeta zaradi preskrbe prebivalstva in vojske s potrebnim blagom predpisati uredbe, ki so v gospodarskem pogledu zelo dalekosežnega značaja. Uredbe, ki se naj bi izdale, bi uredile celotni notranji promet s surovinami in drugim blagom. Z uredbo se lahko prepove ali omeji kupovanje, prodaja in potrošnja posameznih proizvodov, predpiše prisilni odkup poedinih proizvodov po maksimiranih cenah, predpišejo obvezne prijave zalog blaga, ali predpiše obveznost ustvarjati zaloge blaga, predpiše, kateri proizvodi se smejo izdelovati iz posameznih surovin in na kakšen način se izdelujejo posamezni proizvodi. Ustanovile se bodo poslovne centrale za vso državo in predpisalo, kako bodo urejene in poslovale. Podjetja, ki bi se ne držala predpisov in uredb, dobe komisarja.
Nove uredbe torej obetajo, da bo vse gospodarstvo od države dirigirano.
Ce bodo nove uredbe v celoti izvedene, kot so zamišljene, potem bodo zelo olajšale produkcijo potrebnega blaga in ustavile nevarno naraščanje cen. Tudi razdelitev blaga na potrošnike bo lahko boljša, kakor je pa bila dosedaj v spričo popolnoma neurejenih razmer.
Izvajanje novih uredb bo pa imelo velik vpliv tudi na položaj delavstva, tako glede njegove zaposlitve, delovnih pogojev In glede preskrbe s potrebščinami, ki jih potrebuje za življenje. Preuranjeno je sicer govoriti, kakšen bo učinek novih uredb, mislimo le, da je skrajni čas, da se prične naše gospodarstvo današnjim razmeram odgovarjajoče preurejati. Nikogar
ko ugovarjal, da reforme niso prepotrebne, če hočemo, da se v gospodarskih in socialnih zmedah ne izgubimo.
Položaj stavbinskega delavstva
5 prihodom pomladi so se pričela gradbena dela. Stavbinsko delavstvo, ki je preživelo eno najhujših zim, se z družinami zoret veseli, da bo moglo nekaj zaslužiti in tako preživljati težkim časom primerno svoje družine. Delavstvo je šlo na delo pod istimi mezdnimi pogoji kakor je lansko leto delo zapustilo, čeprav je med tem postal življenjski standard pri nujnih življenjskih potrebščinah za preko 35 odst. višji. Poleg tega trpi najbolj stavbinsko delavstvo radi racionalizacije moke, odn. kruha, ki sta mu bila doslej najvažnejša hrana pri delu.
Pretekli torek so se vršila prva pogajanja za prilagoditev mezd vsemu stavbinske-mu delavstvu. Delavska delegacija je nastopila z enotnimi predlogi. Po teh bi moralo imeti delavstvo nad 1 leta zaposlitve v I. draginjskem razredu din 10.50 na uro, v II. razredu din 9.50. Vsi drugi delavci pa v I. razredu din 8.50, v II. pa din 7.50. Iz tega je razvidno, da je bil III. draginjski razred črtan, ker ta v teh časih, ko so cene vsem predmetom in najnujnejšim življenjskim potrebščinam maksimalne, ni več potreben saj ni nikjer velikih draginjskih razlik. Te zahteve je delavstvo utemeljilo s težkimi razmerami, v katerih se naše stavbinstvo nahaja, drugič pa tudi s tem, da so v ostalih predelih države, kjer je bil življenjski stan-dart mnogo nižji kakor pri nas. že lansko leto imeli take mezde.
Proti tem zahtevam so se predstavniki delodajalcev protivili z zelo čudnimi izgovori. Nihče ni mogel zavrniti teh zahtev iz razloga, da v ostalih predelih države stavbinsko delavstvo nima takih mezd. Da bi se pri nas delavstvu mezde zvišale s 14 urnim delavnikom, kakor je predlagal zastopnik Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino, se nam zdi tako nesmiselno celo Izzivalno, ker vemo, da mora delavec na
stavbi vložiti v delo veliko več energije kakor pa delavstvo v tovarnah. Že 10 urni delavnik, ki ga ima stavbinsko delavstvo, mora delavca toliko izčrpati, da njegova stvoma sila pade v kaj kratkem času. Tudi izgovori, da bi take mezde draginjo dvignile, so neutemeljeni, kajti draginje ni dvigovalo zvišanje delavskih mezd, marveč je porast draginje sam zahteval, da se delavske mezde priiagode porastu življenjskega standarda. Kdor hoče zajeziti draginjo s prikrajšanjem delavstva pri njegovih mezdah, ta ne bo nikoli dosegel svojega cilja. Ako se hoče v teh časih prikrajšati le delavstvo pri njegovih zaslužkih, med tem ko bi mogel podjetnik hranjevati velike dobičke, je znamenje, da odgovorni ljudje ne pojmujejo pravilno časov v katerih živimo.
Stavbinsko delavstvo, ki že dela na stavbah, z nestrpnostjo pričakuje, da se njegove mezde prilagodijo čim preje življenjskim potrebam primerno. Ako se bo to vprašanje odlašalo, bo naše delavstvo zopet prizadeto za velike zneske. Zato apelira delavstvo na merodajne činitelje, da ti pospešijo ureditev njegovih upravičenih zahtev.
Vsemu članstvu NSZ
Iz vseh krajev prihajajo informacije, da neka delavska strokovna organizacija pobira pri delavcih podpise, katere naj bi predložila zahtevi po enotni prisilni delavski organizaciji.
Opozarjamo članstvo, da je v tem oziru previdno, ker radi izrednih in enostranskih interesov v današnjih časih od prisilne enotne delavske organizacije ne moremo ničesar pričakovati.
z miših 'delavskih kra ev
Trbovlje
Občni zbor podružnice NSZ se je vršil preteklo nedeljo in je bila udeležba kljub izredno lepemu vremenu povoljna. Društveni funkcionarji so podali poročila o delu in določili smernice, po katerih se bo ravnal novo izvoljeni odbor. Ko so bile obravnavane vse organizačne zadeve in bilo dano poročilo
o	stanju	delavstva	v revirju	smo slišali	poročilo o	dosedanjih mezdnih pogajanjih 9
TPD in dobili navodila za pogajanja, ki se bodo vršila	v četrtek,	20. t. m.	V odbor so	bili
izvoljeni	dosedanji	voditelji	pokreta v	Tr-
bovljah s pritegnitvijo mlajših članov. Za' oredsednika je bil ponovno izvoljen tov. Levstek s Cirarjem kot namestnikom Tajnika •sta Zupan in Dornik, blagajnik pa Škrinjar* Ostali odbor si je porazdelil delo za posa-mezne obrate in zato pričakujemo, da se boi podružnica razvijala v prid delavstva v rudarskih revirjih
Holmec
Pri nas vladajo glede prehrane kaj čudna razmere, zato prosimo merodajno oblast, da prepreči špekulacijo z živilskimi potrebščinami Trgovci pripovedujejo, da je ržene moke dovolj na razpolago brez kart, ako joj hoče kdo plačati po din 9.50 To je izkoriščanje ubogega delavstva, ki si s svojo mezdo komaj zasluži koruzen kruh. Poleg trgovčevi pa nas izkoriščajo tudi kmetje, ker zahtevajo za 1 kg krompirja din 3.—. Nemogoče ja delavcu kupovati po takih cenah živež in zato je pri nas intervencija oblasti nujno potrebna, ker bo drugače delavec prišel ob vsei in bo prepuščen nemili usodi izkoriščevalcev. Kmetje in špekulanti si kupičijo denar* ki ga moremo delavci zaslužiti s težkimi žulji. Čudno je to, da prodaja kmet krompitt v mestu po din 2.50, doma pa zahteva od nas za kg din 3.—. Skrajni čas je, da se za delavca kaj koristnega napravi.
Ribnica
Naši agilni tovariši iz Ribnice se niso strašili stroškov niti dolgega pota v Loški potok, ker so organizirali tamkajšne delavstvo zaposleno v podjetju g. Rusa. Tako ima NSZ eno postojanko več in je začasno še priključena ribniški podružnici.
Ker poznamo narodno zavednost delavstva iz Loškega potoka, smo trdno prepričani, da bo tudi nacionalno delavstvo v tem oddaljenem kraju stalo prav krepko na straži za pravice nacionalnega delavstva Prebuja so tudi delavstvo iz Ortneka in tudi tukaj bo nastala prav krepka opora ribniški podružnici.
Celje
Izložbena okna so najboljša reKiama zato, da more trgovec tudi slabo blago prodati pdi ugodni ceni. V Celju imamo že ze’o moderno opremljena reklamna izložbena okna, h katerim moremo prištevati tudi izložbe Delavske zbornice. V oknih tukajšnje ekspozitura so namreč na ogled »Slovenski delavec«* »Delavska pravica« in »Delavska politika«« Torej časopisi vseh strokovnih organizaciji celo časopisi organizacije, ki več ne obstoja« Samo naša »Nova pravda« ne krasi teh zaprašenih oken. Mislimo, da prav zato, keil dobrega blaga ni treba nikjer ponujati alii pa delati za njega velike reklame, saj pravi1 naš slovenski pregovor, da se dobra roba sama hvali.
Domžale
Preteklo nedeljo se je vršil sestanek delavstva iz Domžal in okolice v gostilni Borfit-ner v Jaršah. Na tem sestanku, katerega so se udeležili narodno zavedni delavci, je zastopnik NSZ govoril o socialnih zakonodajah' v evropskih državah, o novem družabnem redu, kakor si ga zamišljata oba bojujoča se tabora in pa o socialni ured tvi r"ših notranje političnih razmer. Moralni uspeh sestanka je bil velik in si želimo še več takih.
Politični pregled
Uradni zastopnik nemškega zunanjega ministra je dal važno izjavo
o	jugoslovensk* nemških odnošajih, ki so odlični.
Ponovno je rekel, da svoječasni izjavi o stikih med obema državama nima ničesar dodati, ne vzeti. Berlinski novinarji na podlagi te izjave zatrjujejo, da je bil vsak strah glede Jugoslavije neupravičen. — Tudi naši .-»tiki z Italijo so prijateljski. Italijansko časopisja se bavi zlasti s sklenjeno iugoslovensko-italijan-sko trgovinsko pogodbo in naglaša, da Je na ugoden potek pogajanj vplivalo zlasti zaupanje, ki vlada med obema državama. Časopisje omenja tudi, da bodo 25. t. m. potekla štiri leta, ko je bila podpisana med Jugoslavijo In Italija priiateliska pogodba.
United Press javlja: Na pristojnih nemških mestih izjavljajo, da so
smešne vse vesti, ki pravijo, da je Nemčija poslala Jugoslaviji ultimat.«
Vtiske, ki jih je zbudilo v tujini poročilo agencije Avale, katero zanika vesti, da bi bila nemška vlada poslala jugoslovenski vladi ultimat, objavlja poleg drugih naših listov tudi »Politika«. »Politika« piše med drugim: V mnogih poročilih iz Berlina se poudarja, da v taborih, ki so sovražno razpoloženi do Nemčije, izkoriščajo vsako priložnost, da bi tudi druge nevtralne ali ne-vojskujoče se države potegnili v vojni vrtinec. Jugoslovenski preklic je naletel na popolno odobravanje in razumevanje na nemških odločujočih mestih, ki vedo, da se Jugoslavija ne da zapeljati z vznemirljivimi vestmi, temveč da ima pred očmi samo svoje državne in narodne koristi. Po vesteh iz Rima so tudi v Italiji odgovor iz Beograda sprejeli z velikim odobravanjem.
Iz Rima poročajo: Te dni
je zasedal v Rimu italijansko-jugoslo-venski odbor za trgovinsko izmenjavo
z namenom, da se sestavi načrt o trgovinski izmenjavi med obema državama za leto 1941 do 1942 Sporazum je bil dosežen in podpisan
Francoski dnevnik »Pariš Soir piše:
Kdor misli, da bi Jugoslavija samo za trenutek mogla privoliti v kake zahteve, ki niso v skladu z njeno častjo in njenim pojmovanjem neodvisnosti, ta ne pozna ne jugoslovenske-ga ljudstva in ne jugoslovenskih vojaških poveljnikov,
ki so po večini že v svetovni vojni dokazali, kako pojmujejo vojaško in narodno čast države.
Iz Soluna javljajo: Na odločujočih grških mestih ne prikrivajo, da je bil položaj v zadnjih dneh zaradi prihoda nemških čet v Bolgarijo zelo nejasen, toda pripominjajo, da je nastopila občutna razjasnitev v glavnem zaradi stališča ki ga je zavzela Jugoslavija.
V	Grčiji je naletela na popolno razumevanje in odobravanje odločitev Jugoslavije. da ohrani svojo nevtralnost
odločena, da brani svojo neodvisnost To stališče Jugoslavije, ki je najmočnejša vojaška sila na Balkanu, je po pisanju grških listov tudi edino povzročilo razjasnitev položaja.
Glede Turčije Grki z zadovoljstvom poudarjajo, da je njeno stališče že določeno.
Turčija je čuječa opazovalka s puško ob nogi.
Njena odločitev je neomajna v primeru nadaljnjega razvoja dogodkov. Po vesteh iz Carigrada bo turška vlada izpolnila vse obveznosti, ki jih je prevzela. Turška vojska je čisto pripravljena, da nastopi proti vsaki nevarnosti, ki bi grozila turški neodvisnosti.
Iz Carigrada poročajo, da
turška vojaška oblastva nadaljujejo daljnosežne vojaške priprave
ne samo v evropskem, temveč tudi v azijskem delu Turčije. Te dni so se začol* vnJik*
vaje za obrambo mest pred napadi iz zraka in s kopnega. Odrejena je strogo obvezna zatemnitev vseh večjih krajev. V sporazumu z oblastvi so ustanovljeni posebni oddelki za borbo proti padalcem. Ti oddelki imajo tudi posebne uniforme. Iz Carigrada so začeli odpravljati ženske in otroke. Po večini so jih namestili daleč v notrajnost maloazijske Turčije, delno pa tudi v Ankari. Na prebivalstvo Carigrada je bil izdan poziv, naj vsi, ki zaradi svoje poklica niso vezani na bivanje v mestu, odpotujejo na deželo, po mož-sti v notranjosti Turčije.
Na svečani pojedini novinarjev v Beli hiši v Washingtonu je imel v soboto zvečer
predsednik Zedinjenih držav Rooseveltov govor, v katerem je rekel, da se bo Amerika zdaj spremenila v orožarno Anglije in drugih demokratičnih držav
V svojem govoru je Roosevelt naglašal, da si Amerika zaveda nevarnosti, ki ji grozi. Zato da je treba to nevarnost odstraniti. Izvajal je, da se bo to doseglo s pravkar sprejetim ameriškim zakonom o posojanju vojnih potrebščin Angliji in zavezniškim demokratičnim državam. V nadaljnjem govoru je med drugim rekel: »Če bi padla demokracija, bi postali svoboda izražanja, svoboda vesti in vere brez vrednosti. Anglija je v zadnjih desetih mesecih mnogo trpela. Zdaj se ji nudi pomoč. Angleški narod je pripravljen, upreti se vsakemu napadu, Id lahko pride jutri, prihodnji teden ali prihodnji mesec. Razen Angliji bo Amerika nudila pomoč Grčiji in Kitajski Na koncu govora je poudaril, da ima vsak narod, čeprav ima majhno državo, pravico na obstoj.
V Berlinu pa je
govoril nemški državni kancelar Hitler in naglasil, da hoče nemška vojska dokončati, kar Je začela lani.
Rekel je da je bila Nemčiji vojna vsiljena od tistih, ki so si bili postavili za smoter, da oropajo nemški narod najosnovnejših življenjskih pravic. Toda volja novega vodstva Nemčije je neomajna. Nemški narod, je izvajal Hitler, se je danes ves spremenil v eno samo veliko borbeno edinico. Nemška vojska je zdaj znatno okrepljena in bo dokončala, kar je začela 1. 1940. Dalje je tudi rekel, da se je nemška oborožena sila zdaj dvignila na stopnjo najmočnejšega vojaškega orožja, kar ga pozna zgodovina.
»PoUtika« prinaša od svojega dopisnika iz Rima poročilo, v katerem pravi,
da sv. oče Pij XII, spet skuša preučiti možnosti, kako bi se obnovil mir.
Sv. oče je na lastno pobudo začel po svojih odposlancih poizvedovati, na kakšen odmev bi pir vojskujočih se državah naletel njegov morebitni poskus za ustavitev sovražnosti. V zvezi s tem je poklical na izredni sestanek 14 cerkvenih dostojanstvenikov, da bi slišal njihovo mnenje o načrtu, katerem naj bi se še enkrat preučile možnosti za novo mirovno pobudo. Izmed 14 dostojanstvenikov jih je devet izrazilo mnenje, da bi takšen poizkus doživel neuspeh, ker sta vojskujoča se tabora v takšnem položaju, da bi noben izmed njiju ne sprejel miru. Sv. oče pa kljub temu ni opustil svojega načrta in dalje deluje za mir.
V angleški poslanski zbornici je angleški ministrski predsednik Churchill govoril o ameriški pomoči in med drugim dejal: Ameriški zakonski načrt o posojanju in prodaji vojnih potrebščin je postal zakon, ker se j* predsednik Roosevelt nanj podpisal. Prepričan sem,
da poslanska zbornica v imenu angleškega naroda želi izraziti globoko zahvalo in vse spoštovanje Ameriki.
Najmočnejša demokratska država je s tem svojim zakonom izjavila, da bo dala svojo veliko industrijo in denarno pomoč za poraz narodnega socializma, da bi veliki in mali narodi mogli živeti varno in svobodno. Y
imenu angleške vlade, te zbornice, vsega an« gleškega naroda in tudi vseh tistih narodov, ki ljubijo svobodo, izražam državam zahvalo za njihov sklep.
Predsednik Roosevelt je poslal predsedniku predstavniškega doma pismo, v katerem mu sporoča
razdelitev izdatkov is kredita sedaš milijard dolarjev (385 milijard dinar* jev)
na podlagi načrta, ki ga je izdelal ravnatelj proračunskega oddelka. Po tem načrtu je za letala in letalski material namenjena vsote 2054 milijonov dolarjev. Vsota 629 milijonov, dolarjev je namenjena za vojne ladje. Za I razno vojaško opremo in material je določ»-no 260 milijonov dolarjev, za omogočenje in olajšanje izdelovanja obrambnega orožja te* za graditev, odkup in vzdrževanje vojaških zgradb 752 milijonov dolarjev. Za topništva in topničarsko municijo je določena vsota) 1343 milijonov dolarjev. Za nabavo kmetij-, skih, industrijskih in drugih izdelkov je na-* menjeno 135 milijonov dolarjev. Za nabavo tankov, oklopnih avtomobilov, kamionov in drugih motoriziranih prometnih sredstev pa: 362 milijonov dolarjev. Vse te vojne potrebščine bodo po ameriškem zakonu o pomoči Angliji in demokratskim državam tem na razpolago.
Že več dni se vrši
na albanskem bojišču italijanska proti* ofenziva.
Da bi se osvobodili pritiska grških čet okrog Tepelenija, italijanske čete, opremljene s najmodernejšim orožjem, neprestano napadajo grške položaje. Bitka se vodi s tako srditostjo, da pride do pogostih spopadov na nož. Izgube so na obeh straneh velike. Kljub odločnemu grškemu odporu italijanski napadi niso nič slabši, temveč vse močnejši. Po neki nepotrjeni vesti pa je Tepeleni vendar toliko ogrožen, da ga bodo Italijani le s težavo dr-žali.
Pretekle dni so se začeli
na zapadu velenapadi nemških letal na Anglijo in angleških na Nemčijo.
Berlin je pred dnevi doživel svoj najhujši napad v tej vojni. Angleži so silno napadali industrijske kraje v Porurju, letališča in pristanišča zasedenih pokrajin vse od Norveške do Bresta v Franciji, Hamburg, Bremen, Em-dem in nekatere druge kraje. Nemci pa so silovito bombardirali London, Bristol, Liverpool, Glasgow, Hull, Portsmuth, razne angleške luke in druge kraje. Posebno hudo j« trpel Liverpool.
Iz Kaira javljajo, da so
angleške čete zavzele Berbero glavna mesto Angleške Somalije, ki je bila lani zasedena od Italijanov.
V	Eritreji angleške čete še zmeraj močno napadajo italijanske postojanke v Kerenu. Napade Italijani odbijajo. V Libiji ni bilo posebnih dogodkov. V Italijanski Somaliji so uporni Abesinci zasedli nekaj krajev, med njimi Javello.
Na afriških bojiščih sodelujejo tudi belgijske čete, in sicer so pomagale v Abesinijl zavzeti kraj Azoz. Kakor javljajo vesti i* Kaira,
abesinski uporniki v sodelovanju z angleškimi imperialnimi četami neprestano počasi napredujejo,
in sicer na vseh odsekih. Abesinski četniki ogražajo Debra Markos, ki ga brani 20.000 Italijanov.
Iz Carigrada javljajo, da so
angleške čete že v Grčiji in jo bodo podprle, če bo napadena od Nemčije.
Moč angleške vojske v Grčiji ni bila objavljena, vendar pa se je iz zasebnega vira izvedelo, da šteje do 200 000 mož. Te čete bodo podprle Grke v obrambi njihove severne meje. Strateška obramba bo osredotočena severno vzhodno od Soluna in severno od Demlr Hisarja. Zadnja poročila pravijo, da še prihajajo v grške luke novi oddelki angleška vojske.
Dnevnik »Figaro« iz Stockholma piše: Kakšno j« stališče Sovjetske Rusije do evrop»
fBSSS
skega in svetovnega položaja? Zelo malo nam je znano o tem, kar se dogaja v Rusiji, kar pa se dogaja, je odvisno od enega samega moža, katerega nikoli nihče ne vidi- Ako želimo vsaj nekaj izvedeti .potem moramo po-mati naslednja dejstva:
Sovjeti, prav za prav Stalin, izvajajo predvsem rusko politiko.
Ne gre v prvi vrsti za neko komunistično politiko in šele potem rusko. Odslej se dela prava ruska, nacionalistična in imperialistična politika. Skrajna previdnost te politike. Rusija ne želi sodelovati v zdajšnjem sporu in pazi na vsako kretnjo, ki bi jo mogla izpostaviti tej nevarnosti. Ako bi kdo Rusijo napadel, bi se branila. Toda kdo naj bi jo v današnjem času napadel? Da se izogne vsaki vojni nevarnosti, je sklenila sporazum z Nemčijo. Kljub želji, da ostane izven zdajšnje vojne, se Rusija zaveda, da predstavlja eno izmed glavnih podob na svetovni šahovnici. Njena ofenzivna sila ni še tako zelo velika, toda njena obrambna moč je neomejena. Rusija se zalaga z vojnimi potrebščinami in bo čez dve leti najmočnejše vojaško skladišče Evrope in Azije.
Nedvomno računajo Sovjeti tudi s posledicami dolge vojne in s splošnim izčrpanjem, toda v glavnem ne zato. da bi videli razširjenje komunistične oblasti, temveč zato, da na razvalinah Evrope vzpostavijo vsemogočno Rusijo.
Iz Čungkinga poročajo: Pred dnevi so
začeli Kitajci na več odsekih napadati in so marsikje potisnili Japonce nazaj.
Zlasti v pokrajini Hupehu so Kitajci dosegli lepe uspehe. Tu so bili Japonci na vsej črti vrženi nazaj. Med drugim so Kitajci vkorakali v mesto Tungčung. Zasledovanje Japoncev se nadaljuje. Japonci so utrpeli velike Izgube na moštvu in letalih.
Turški list »Ulus« piše o položaju na Bliž-nem vzhodu in pravi med drugim: Sovražnik nikoli ne spi in zaradi tega je treba biti »talno na straži. Čeprav Turčija kolikor mogoče varuje mir, vendar računa
z možnostjo* da bo morda nekoč pomladi lepa turška dežela postala prizorišče vojnega klanja.
Turčija spoštuje pravice drugih, a se prav tako zaveda tudi svojih lastnih pravic. Ako bo prižla ura preizkušnje, se bosta vojska In narod pokazala pripravljena.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Mariboru (na sejmu 11. t. m.): debeli voli po
9.50 do 11, poldebeli voli po 9 do 9.50, plemenski voli po 9.50 do 11.50, biki za klanje po 7.50 do 9, debele klavne krave po 7.50 do 8.50, plemenske krave po 7 do 8, krave za klobasarje po 6 do 7, molzne krave po 8.50 do 10.50, breje krave po 7 do 8, mlada živina po 8 do 9.50, teleta po 8 do 11 din; v Kranju (na sejmu 10. t., m.): voli in telice I. po 12, II. po 11, III. po 9.50, krave I. po 10, II. po
9,	III. po 7.50, teleta I. po 13, IL po 12 din.
SVINJE: Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju (na sejmu 10. t. m.): Špeharji po 19 do 20, pršutarji po 17 do 18, v Lendavi: pršutarji po 10 do 13 din.
KRMA. V Kranju: seno 175 do 200, slama 100; v Lendavi: seno 110 do 140, slama 70 din za 100 kg.
ZABELA. V Kranju 2 do 2.50, v Lendavi
1.50 do 1.60 din za kg.
VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v lendavskem okolišu navadno mešano vino do
8,	finejše sortirano pa do 15 din za liter.
FIŽOL. V Kranju 9 do 12, v Lendavi do 7 din za kg.
TRDA DRVA. V Kranju 180 do 188, v Lendavi 158 din za kubični meter.
JAJCA. V Kranju 1 do 1.25, v Lendavi 0.85 do 1 din za kos.
SIROVO MASLO. V Kranju 62 do 50, v Lendavi 40 do 45 din za kg.
MED. V Kranju 40 do 44 din za kg.
VOLNA. V Kranju: oprana jezerska volna 108 do 112 din za kg.
JABOLKA. V Kranju 8 do 12 din za kg. Prvovrstnega blaga ni več.
MOKA. V Kranju: pšenična 8.50 do 9, tur-ičična 6, v Lendavi: pšenična do 9, turščič-na 3.50, ržena 5,50, ajdova 7 do 8 din za kg-
Sejmi
M. marca: Veliko Mraševo, Mirna peč;
25. marca: Metlika, Slivnica (kramarski sejem), Sv. Lenart v Slov. goricah;
26. marca: Dobova pri Brežicah, Teharje, Lukovica, Dole (za živino), Raikičan (za goved);
27. marca: Dolna Lendava;
28. marca: Nadlesk, Gorna Lendava;
29. marca: Stara Sveta gora, Mokronog.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 17. t a Tl devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 174.57 do' 177.77 (za 215.90 do 219.10) din;
1 ameriški dalar za 44.25 do 44.85 (za 54.M do 56.20) din;
1	švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Nemške klirinške marke so bile po 17.72 do 17.92 din. Vojna škoda se je trgovala T Zagrebu in Beogradu po 477.50 din.
Drobne vesti
“ Povišanje blagovne tarife za 10 odstotkov. Te dni je bila v Beogradu seja celotnega tarifnega odbora, za katero je vladalo med gospodarstveniki veliko zanimanje, ker je šlo za predlog generalne direkcije državnih železnic, da se zaradi naraslih železniških izdatkov izvede ponovno povišanje železniška blagovne tarife za 10 odstotkov. Gospodarstveniki so se branili poviška, vendar je železniška uprava pristala le na to, da se od povišanja izvzamejo žito, krompir, živinska krma in drva. Za ostale predmete pa bo 1. aprila stopilo v veljavo lOodstotno povišanje tarife.
“ Zveza Slovenije z morjem. Gradnja prage Vrbovško — Črnomelj lepo napreduj«. Zgrajeni so skoraj že vsi mostovi in presekani prehodi skozi bregove. Po železnici Vpbov-sko—Črnomelj bo držala najkrajša pot iz Nemčije in Ceškomoravske na naš Jadran. Nova železniška proga bo gotovo mnogo pripomogla k povzdigi našega tujskega prometa.
= Predlog za uvedbo davka na premoženje Kakor poroča beograjski »Jugoslovenski kurir«, preučujejo na odločujočih mestih vprašanje spremembe našega davčnega načina, pri čemer ni izključeno, da bo uvedeno neke vrste obdavčenje -•'* načelih dohodnine, kar naj bi zmanjšalo bi <mena onim. ki danes plačujejo sorazmerno velike davke. Finančno ministrstvo je v zadnjih letih prejelo n gospodarskih vrst številne predloge o tem, kako naj se poravnajo izredni državni izdatki. Ti predlogi se nanašajo na najetje prisilnega posojila, delno na najetie prisilnega posojila in slično t?. gospodarskih vrst po ie izšel tudi
faichhotd:
Smrt ob potu
Kriminalni roman
»Ne, ne ve čisto zagotovo. Ni tako natanko pogledala pisma. Rekla je, da je bila lepa pisava. Zato je najprej menila, da je pisala pismo ženska. Vendar pa se ji je za žensko roko zdela pisava prekrepka.«
»Torej pisava kakšnega finega izobraženega gospoda«, je menil Butow. »Skoda, da pisma ne najdete. Seveda ga je nosil gospod baron s seboj in morilec mu ga je potem vzel. Sicer pa, gospodična baronica«, Butow
Je segel v notranji žep suknjiča in privlekel z njega neki predmet, »ali poznate to?«
Elizabeta se je ustrašila in je obledela do ustnic.
»Ulrikova listnica.« Skoraj zakričala je te besede in naglo odprla listnico, da bi na notranji strani poiskala uvezeni prvi črki Ulri-kovega imena in priimka. Toda črk ni bilo več. Tisti košček je bil s silo iztrgan iz listnice.
»Ali veste za gotovo, da je ta listnica last vašega pokojnega brata?« je vprašal Butow, ki je njene kretnje ostro opazoval.
»Da, za gotovo vem.« Elizabeta je v razburjenju globoko dihala.
»Ali vidite tudi rjave madeže tu na strani gori in tu na kovini?«
Elizabeta je pogledala. Kakor bi bila okrvavljena roka prijela listnico. Ali pa je morda rja, saj je vse te dni deževalo?
»Ne, ni rja«, je rekel Butow, kakor bi bil na njenem čelu bral njene misli. »Res je fari.«
»In včeraj ste to naili, gospod komisar? Tu v kapeli?«
»Ne, gospodična baronica. To sem našel tele danes. In pa tole...« iz žepa je privlekel navaden rjav gumb. »Kakor vidite«, je nadaljeval, je to gumb z moške suknje. Bil je z naglim pirjeanom odtrgan od oblačila. V luknjicah so Še nitke...«
Elizabeta je držala gumb v roki ln ga ogledovala. Zlasti je zbudil pri njej pozornost sukanec, s katerim je bil prišit gumb. »To je bel sukanec, gospod komisar, samo zgoraj pobarvan s črnilom.«
»Da ,res je. To je lahko zelo važno,, če Je ta gumb z morilčeve suknje. No, jaz sem prepričan, da je to zločinčev gumb, saj je nedvomno, da ni s suknje vašega rajnkega brata. Sicer pa sem si ogledal tudi suknjič važega brata, da bi ugotovil, ali se je vršila med njim in zločincem borba.«
Elizabeta ga je prekinila: »Ta gumb je tako preprost, da že zaradi tega ne more biti z Ulrikovega oblačila.«
Butow je odkimal. »Na jopičih in lovskih oblekah imajo tudi ljudje iz boljše družbe čisto navadne gumbe. Naj vam najprej povem, kje in kako sem to našel.« Vsedel se je na klop poleg Elizabete. »Vila .Gozdni mir’, kjer stanujem, spada med hiše za kopališčem.«
»Vem.«
»Iz okna moje sobe se vidi čez travnike hribček s kapelico. Ko sem davi stal ob oknu,
mi je pauio na urn, ua bi se daio pirti ti ir_pe-lici čez travnike. Ta pot bi bila mnogo *jaj-ša, sem si mislil. Vprašal sem gospodinjo, kaj misli, pa mi je rekla, da čez travnike m poti. Drži da sicer čez travnike kratka steza, ki se ob jarku neha. Menila je, da naj rajši grem po pravi poti čez leseni most. Ce bi šei čez travnike, bi dobil, kakor je rekla, samo vodo v čevlje in bi zbolel kakor najemnik moje sobe pred menoj. Ta je potem zaradi bolezni odpotoval. Mimo grede rečeno je bil ta najemnik čuden patron. Bil je to neki odvetnik iz Berlina, Leon Bergmann se je pisal.« Komisar; je pri teh besedah ostro od strani pogledal Elizabeto. »Ali je vaš brat kdaj imenoval to ime?«
Baronica ga je začudeno pogledala. »Leon Bergmann? Ne, tega imena ni nikdar imenoval.«
»Ali smatrate za verjetno, da bi bil vaS rajnki brat imel med svojimi berlinskimi znanci sovražnika? Ali vam je znan kak dogodek, ki bi upravičeval tako domnevo?«
»Prav gotovo ne,« je rekla mlada baronica« »Ulrik ni niledar nikogar izzival ali mu škodoval. Razen tega sploh ni z nikomer občeval« Njegov edini prijatelj je bil zdravnik dokton Martens, ki je bil njegov šolski tovariš.« Elizabeta je utihnila in nekaj trenutkov premišljevala. »Zakaj pa vam je ta gospod Bergmann padel na um?« je naposled vprašala.
»Kar tako. Morda zaradi tega, ker je pred menoj stanoval v zdajšnji moji sobici in ker je menda šel po travniški stezi h kapelici. Na tej poti ga najbrž ni srečal noben človek ... Kratko malo, kjub gospodinjinim svarilom sem jo tudi jaz mahnil čez travnikei.
predlog, po katerem naj bi se zajamčilo poravnanje izrednih državnih potreb z določenim odstotkom premoženja. Ti gospodarstveniki zastopajo mnenje, naj bi po vzorcu drugih držav, ki so uvedle posebni enkratni davek »a premoženje, tudi mi uvedli podobni enkratni davek. Na ta način bi lahko država
Srišia do enkratnega znatnejšega dohodka, ki
i	omogočil poravnanje izdatkov za izredne potrebe'države. Po tem predlogu naj bi se ta izreiJni davek plačal v državno blagajno v
petih letih.	..	.	..
= Cena pšenice pri nas in v Argentini. V
zadnjem času so se pojavili predlogi, nai bi naša država uvozila pšenico iz Kanade in Argentine, češ da je zelo cenena. Po izvirnih podatkih je zdaj pšenica v Buenos Airesu po 110 dinarjev metrski stot ali za 240 din cenejša kakor pri nas, toda prevozni stroški so zaradi visoke zavarovalnine tako veliki da bi uvoz nikakor ne bil priporočljiv. Sami Strošid bi znašali 350 dinarjev za metrski Ftot. torei toliko, kolikor velja pri nas pšenica. Uvedena pšenica bi bila torei za 110 dinarjev dražja.
= Pred trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko Rusi io. V kratkem se boSo pričela trgovinska pogniaaja med našo državo in Sovietsko Rusijo zaradi ureditve trgovinskega prometa v
prihndnl sezoni.
—	150 vagonov krompirja bomo izvozil’ v Sviro. Pri stolne ustanove so odobrile izvoz 150 vagonov krompiria v Švico. Kromoir bo-do '•'vozile ustanove Prizad. Pogod in Prevod Švica nam bo za kromtrir dala razno indu-str^^^o blarro
g g v i c e
•	Predsednik vlade o našem delavstvu. Nedavno je priredil Jugoras prvi radijski koncert za delavce. Koncerta se je udeležil tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je
v	svojem govoru dejal med drugim: »Jugo-slovenski delavec je dal vse polno dokazov o svoji visoki narodni zavesti. Jugoslovenski delavec svojo domovino ljubi. Ponudil je svojo roko in zahteva pošteno pomirjenje z ono drug« stranjo, z onim drugim činiteljem našega gospodarstva, s kapitalom. Zaveda se svoje visoke dolžnosti, prav tako pa se zaveda tudi svojih pravic. Delavec ima pravico do boljšega življenja Danes, ko so časi hudi.
Psa setn vzel s seboj. Ko sem prispel do jarka se je steza res nehala. Jarek sem z lahkoto preskočil. Videl sem, da drži jarek v loku pmi svetišču. Zdajci pa je začel pes razburjeno lajati in pognal se je v grmovje ob vodi. Stopil sem za njim in zagledal predmet pasjega razburjenja. V grmovju je ležala listnica v položaju, kakor bi jo bil kdo v naglici vrgel tjakaj. Nedaleč od nje je pes načel gumb. Iz tega skleparh, da je bil gumb last osebe, ki je odvrgla listnico, iz katere je bila pobrala vso vsebino in iztrgala iz nje delček, na katerem sta bili prvi črki lastnikovega imena. Iskal sem tudi ta delček listnice, a nisem ničesar več našel. Nato sem korakal vzdolž jarka dalje in prispel na konec gozda pod glavno potjo. V petih minutah sem bil na glavni poti, od koder ni bilo niti četrt ure do kapelice. Kdor gre z vrha čez travnike naanj v mesto, si prihrani pol ure časa.«
»Vi ste torej prepričani, da je šel morilec iez iravnike h kapeli? Ali vas je pri preiska-
vi	morda pes privedel na to sled?«
»Ne, milostljiva gospodična, to tudi ni čudno, kš je tiste dni toliko deževalo.«
Elizabeta je molčala. Torej iz Brannsbada Je menda prišel morilec njenega brata! Ozemlje »od okoli je moral dobro poznati. Toda ker tJlrik v mestu ni mogel imeti sovražnika se ni zdelo verjetno, da bi ga bil mogel kak človek iz Braunsbada povabiti h kapeli, da bi tam tasilil iz njega denar zaradi bogve kakšnega ^rlvnostnega dogodka.
»Prej ste rekli, gospod kodisar, da ne verjamete v izsiljevanje?«
»Ne ,tej domnevi nasprotuje način, kako se Je moral zvršiti zločin,« je naglo odgovoril
ko se težko živi, ko delo poteka pod mnogo hujšimi okoliščinami kakor prej, morajo naša prizadevanja privesti do uresničenja najvažnejših smotrov delovnega ljudstva. Delavski smotri so jasno postavljeni. Obstoje v skladnem in prijateljskem sodelovanju obeh čini-teljev, dela in kapitala, vse to pa v skupno korist našega gospodarstva. Delavstvo v svojih skromnih željah zasluži, da se njegova prizadevanja pravilno razumejo in da se brez velikih potresov podpro njegove upravičene zahteve.«
* Banjanin pri dr. Kramerju. Glavnega tajnika Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Alberta Kramerja sta obiskala te dni na Golniku prvi in drugi podpredsednik Jugoslovenske nacionalne stranke gg. Jovo Banjanin in dr. Grga Andjelinovič. Prinesla sta mu pozdrave vodstva stranke in njenega predsednika g. Petra Zivkoviča in ga obvestila o skupnem delu opozicije, v kateri sodelujejo predstavniki vodstev Narodne radikalne stranke, Demokratske stranke, Jugoslovenske nacionalne stranke in Jugoslovenske socialne stranke.
* Stoletnica Beograda kot prestolnico Srbije. Dne 8. maja bo minilo 100 let, odkar je j knez Mihajlo s posebnim ukazom razglasil | Beograd za prestolnico Srbije. Prej je bil Kragujevac srbska prestolnica. Stoletnico bo Beograd svečano praznoval.
* Ameriški rojaki odobravajo odločno politiko Jugoslavije. Srbski in hrvatski listi pišejo, da prihajajo na naše državne voditelje številne brzojavke od Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ameriki, ki jim izražajo svoj ponos, da so potomci take domovine, jim čestitajo k pametni in odločni politiki ter jih prosijo, naj vztrajajo na poti za ohranitev jugoslovenske svobode, neodvisnosti in časti.
* Ob 201etnici smrti dr. Ivana Oražna. Razne sokolske edinice so imele zadnje dni spominske proslave ob 201etnici smrti prvega staroste Jugoslovenske sokolske zveze dr. Ivana Oražna. Ze pred vojno je pokojni dr. Oražen deloval za zedini en j e predvojnih sokolskih zvez na slovanskem jugu. Zal je to namero preprečila svetovna vojna. Po svetovni vojni se je z vso vnemo lotil dela na zedinjenju sokolstva, kar se je tudi zgodilo in je bil soglasno izvoljen za prvega starosto Jugoslovenske sokolske zveze. Zal mu usoda ni naklonila, da bi učakal I jugoslovenski ' vsesokolski zlet v Ljubljani, ker ga je 11. marca 1. 1921. prehitela smrt. Vse jugoslo-vensko sokolstvo in narod sta žalovala za m‘;rn Kot stprostn nekdanje Slovenske sokol-
komisar Butov/. »Pojdiva h kapeli, da vam na , licu mesta vse obrazložim.«
Vstala sta in prišla na vrh. Pred njima na vrhu st je prikazal raven prostor. V sredi tega prostora je stala med drevjem lepa zgradba kapele. Sla sta okoli nje, da sta priSia na prednjo stran do glavnega vhoda. Na pragu stare cerkvice je sedel pes, ki je nemo migljaje z repom pozdravil svojega gospodarja.
»Le sedi in pazi!« je rekel Butow psu in ga prijazno pogladil po hrbtu. »Prosim, milostljiva gospodična.«
Zona je spreletela Elizabeto, ko je stopila na kraj, kjer je bil njen brat na tako grozen način umorjen. Toda z odločno voljo je premagala svojo slabost.
Njen pogled je preletel notranjost cerkvice in obstal na marmornatem kipu, ki ga je bil pred davnimi leti dal napraviti graščak v spomin na svojo ženo. Elizabeta je to umetnino že poznala, toda jo je morala znova občudovati. Ce bi ta marmornata žena mogla govoriti, da bi izdala strašno skrivnost, ki se je odigrala spričo nje!
Elizabeta je pogledala tudi na tla. Ali se ni nekaj rdeče zableščalo kakor kri? Hitro je okrenila pogled v mračni kot za sarkofagom, kakor bi moral morilec še sedaj čepeti tam v temini.
Komisarjev glas jo je spet zbudil iz zamišljenosti.
»Seveda so že vsi sledovi zločina odstranjeni, «r je začel. »Vaš brat je prav tako prišel v kapelo kakor midva. Napravil kake tri do štiri korake malo na desno. Prišel je do tod«. Butow se je postavil na označeni prostor. »Nato je neznanec streljal, a noben strel ga ni zadel. To se je moralo zgoditi v vsej nagli-
ske zveze je zelo dvignil sokolstvo in narodno zavest med Slovenci. Pod njegovim vodstvom so ponesli mednarodni tekmovalci im« slovenskega Sokola v tujino: v Luksemburg; Turin in Pariz. Neprecenljivih zaslug si ja pridobil tudi kot zdravnik, ki je vedno rad pomagal siromakom. V balkanski vojni je šel kot zdravnik pomagat ranjenim srbskim junakom.
* Proslava slovaškega državnega praznika
Ob drugi proslavi slovaškega državnega praznika v petek 14. t. m. je bila v Beogradu ob 10. svečana služba božja v cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici.
* Premog pod nadzorstvom cen. Iz Beograda poročajo, da so bili izdani ukrepi urada za nadzorovanje cen, po katerih bo spadal pod nadzorstvo cen tudi premog vseh vrst.
* Sprememba zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Iz vrst zavarovancev Pokojninskega zavoda za nameščence pišejo: »V časopisju je bilo že lani decembra objavljeno, da so predsedniki vseh pokoininskih zavodov v državi na sestanku v Zagrebu razpravljali o načrtu za spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in da je bilo izdelano tudi besedilo dopolnila k temu zakonu. Januarja letos je bilo spet objavljeno, da je to delo v vladi v glavnem končano in da bo uredba v kratkem pripravljena. Zavarovanci, katerih se zavarovalne spremembe tičejo, nestrpno pričakujejo objave te uredbe. Že lani se je trdilo, da bo uredba januarja letos stopila v veljavo, pozneje pa se je navajalo, da se bo uveljavila šele s 1. aprilom. Da se zadeva ne zavleče v neskončnost pozivajo odločujoče činitelje, naj vendar pospešijo to vprašanje, ki je -življenjskega pomena za zavarovance.
* Za zvišanje prejemkov državnim in javnim nameščencem in upokojencem. Posebni delovni odbor združenj državnih in samoupravnih uslužbencev in upokojencev v Ljubljani je poslal s podpisom 29 stanovskih združenj nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, kraljevskemu namestništvu dopis. V tem dopisu je obrazložil slabo stanje državnega in javnega na-meščenstva in prosil za najvišjo zaslombo v pravični borbi za dosego človeškemu dostojanstvu primernega življenja.
* Prepoved povišanja cen. Te dni je ministrski svet sprejel tri važne uredbe, in sicer
o	izvajanju nadzorovanja cen, o ureditvi notranjega prometa in o organizaciji ministrstva za oskrbo in prehrano. Druga uredba do-
ci. Baron Schmeling je moral presenečen za trenutek obstati, toda ni planil na napadalca, temveč se je takoj obrnil k vratom. Kakor sem iz krvi na tleli mogel ugotoviti, je bil dva koraka od vrat zaboden z nožem, in sicer od leve strani naravnost v srce. Morilec mu je moral, kakor vse kaže zastaviti izhod. Vaš nesrečni brat se je takoj zgrudil na tla, na da bi se bil branil. V smrtnem boju se ie š« prevalil in umrl skoraj na istem mestu, na katerem je stal, ko so odjeknili streli. Tu ga je našel mrtvega gozdni delavec.«
»Kje je po vašem mnenju stal morilec?«
Komisar je odmeril s prostora, kjer naj bi bil ležal umorjenec, sedem korakov po kapelici in malo desno od sarkofaga obstal ob glavi marmornate figure.
»Tukaj.«
Elizabeta je stopila k njemu. Kompar je pokazal na steno, kjer je bil omet na več mestih odkrušen. »To je od strelov,« je rekel Butow tiho.
»Zelo visoko je streljal.«
»Da.«
»Ali mislite, da more kakšen moški tako nerodno streljati?«
»Mogoče je, če je razburjen in če se na orožje še ne spozna dobro. Revolver, ki sem ga našel, je nov izdelek. Prodajalci orožja te vrste revolverjev še ne poznajo in ne prodajajo. Sele ob božiču je to orožje neka berlinska tvrdka spravila v promet. S pomočjo te tvrdke bom morda že mogel ugotoviti, kje je bilo orožje kupljeno. Nedvomno pa je bil revolver prvič tu rabljen.«
»Storilec naj bi torej bil iz Berlina?« Elizabeti je pri tem nenadno padlo na um prej-
loča med drugim, da »e do 1. avgusta leto« ne sme povišati cena nobenemu blagu in tudi ne cena za prevoz potnikov ali blaga v notranjem prometu. Minister lahko za posamezne vrste blaga zdajšnje cene tudi zniža in določi najvišji kosmati zaslužek.
♦ 3000 Rusov je potovalo skozi našo državo. Te dni je potovala skozi našo državo skupina 3000 Rusov, državljanov Sovjetske Rusije, ki so se kot prostovljd bojevali v španski državljanski vojni. Po zlomu republikanske vladavine so ti prostovoljci prešli v Francijo, kjer to bili internirani. Iz internacije so bili nedavno izpuščeni na posredovanje sovjetske vlade. Domov so se vrnili čez Švico, Jugoslavijo in Madžarsko.
* Nove poštne pristojbine od 1. aprila. Minister za pošte je predpisal nove poštne pristojbine, ki bodo začele veljati 1. aprila. Naj navedemo le tiste, ki so največ v rabi. Pristojbina za navadna pisma v krajevnem prometu do 20 gr teže bo znašala 1.50 din, za težja od 20 gr pa bo ista kakor za pisma v medkrajevnem prometu. V medkrajevnem prometu bo pristojbina za pisma težka 20 gr
2	dm, nad 20 do 50 gr 3 din, za pisma nad 50 do 250 gr 4 din, za pisma nad 250 do 500 gr
6	din, za pisma nad 500 do 1000 gr 12 din, za pisma nad 1000 do 2000 gr 18 din. Za mednarodni promet je ostala pristojbina nespremenjena. Pristojbina za pisma, naslovljena na Bolgarijo bo enaka novi pristojbini za notranji medkrajevni promet. Pristojbina za odprte dopisnice je ostala nespremenjena, za zaprte pa se je spremenila in znaša v krajevnem prometu 1.50 din, v mednarodnem prometu pa 2 din. Ce se mali paket odda na pošti, bo stala pristojbina zanj 7 din, če pa na stanovanju prejemnika, 10 din. Pristojbina za priporočene pošiljke: v notranjem prometu za krajevni in medkrajevni promet 5 din; v medkrajevnem prometu z Grčijo, Rumunijo, Turčijo in Bolgarijo 5 din, za vse ostale države pa 6 din.
• Trojčki. Nedavno je žena malega posestnika Toneta Prosenca v vasi Vrhu pri Su-bračah pod Kumom rodila tri krepke fantičke, medtem ko je lani povila dvojčke. V hr-.vatskih krajih so letos trojčki še pogostejši. Nedavno so se rodili trojčki v Hrvatskem Zagorju. Zdaj pa je dobilo svoje trojčke tudi Hrvatsko Podravje. V vasi Segovini, v občini Rasinji je povila mlada kmetica Ljuba Saja-tovičeva tri sinčke. Novorojenčki in mati so krepki in zdravi.
* Kako je bil torpediran naš parnik »Orao«
Te dni sta prispela v Split dva člana posadke našega parnika »Orao«, ki je bil lani 12. oktobra torpediran na poti iz Brazilije v Anglijo, kamor je vozil žito. Med Portugalsko in Gibraltarjem ga je omenjenega dne ustavila neznana podmornica in ga začela obstreljevati s topovi. Oddala je nanj okoli 300 strelov. Ubita sta bila dva člana posadke: neki zamorec iz Brazilije in neki Finec. Drugi so poskakali v morje odnosno v reševalne čolne. Mnogi so bili pri tem ranjeni. Kakor hitro je posadka zapustila parnik, se je podmornica približala in oddala nanj 5e 4 topovske strele. Naposled se je oddaljila in izstrelila proti parniku tomedo, ki ga je zadel v strojni oddelek. Čez štiri ure se je parnik potopil. Poveljeval mu je kapetan Jure Su-zanič iz Kostrene v Hrvatskem Primorju in na njem je bilo 32 članov posadke, od teh 16 naših državljanov. Tako pripovedujeta oba člana posadke, ki sta se vrnila v domovino preko Nemčije.
* »Prva pomoč pri nezgodah in nenadnih obolenjih«. Prejeli smo knjižico pod gornjim naslovom. Spisal jo je ljubljanski mestni fizik dr. Mavricij Rus. Knjižica v poljudni besedi in s slikami opisuje, kako se je treba ravnati v primerih poškodb ali pri nenadnem ebolenju telesa. Poučna knjižica, ki naj bi ne manjkala v nobeni družini, stane mph-
‘ko vezana 30, trdo vezana pa 36 din.
♦ Knjiga e kmetskem pesniku Juriju Vodovniku. Te dni je izšla izpod peresa dr. Franca Mišiča knjiga, ki objavlja najbolj znane pesmi našega ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Vodovnik, ki je živel v Slomškovi in Prešernovi dobi, je zapustil precej pesmi, ki jih še zdaj naši ljudje prepevajo po Štajerskem. Zlasti je še zmeraj priljubljena njegova pesem »O pohorskem kmetu vam hočem zapet’«. Vse, kar je o Vodovniku znanega, je zbrano v tej knjigi. Kogar knjiga zanima, naj jo naroči pri pisatelju dr. Fr. Mišiču v Mariboru, Smetanova ulica 34, dobi jo pa tudi v vseh večjih knjigarnah. Kljub precejšn^etnu obsegu stane s poštnino le 22 din. Knjigo priporočamo.
♦ Smrtna nesreča na Kamniških planinah.
V	nedeljo zjutraj sta se odpeljala iz Ljubljane v Kamnik, odkoder sta krenila v planine, uradnik zavarovalnice »Dunav« Slavko Keršič in 211etni visokošolec Sergij Gaspari. Preplezala sta do tako zvanega Farjevega plazu, kjer je začelo Gaspariju nenadno spodrsavati. Napravil je še nekaj korakov. Drav
na robu plazu pa mu je znova spod ranilo. Mladi plezalec je izgubil ravnotežje in je tre*-iUl v približno 40 m globok prepad, kjer j« obležal mrtev. Njegov spremljevalec se j« hitro vrnil po pomoč. O nesreči so bili obveščeni takoj tudi reševalci v Stranjah in ja šla skupina kakih 12 reševalcev pod vodstvom Erjavška do Farjevega plazu. Reševalci so mrtvega mladeniča naložili na nosila in ga po nevarnih potih prenesli v dolino.
♦ Smrt mladega fanta. V Podkraju pri Velenju sta živela na majhnem posestvu brata 271etni Franc in 251etni Anton Mihelec. Posestvo sta pridno obdelovala. Te dni pa se je Anton ustrelil. V njegovem žepu so našli poslovilno pismo, v katerem popisuje hude razmere in želi bratu srečno življenje na posestvu. Za pridnim mladeničem žaluje vsa soseska.
• Huda bolezen ga je pognala v smrt. Pred dnevi se je obesil v trboveljskem orožniškem zaporu mladi krojač Tomšič. Poizvedovanja so odkrila prave razloge, zakaj si je mladi mož vzel življenje. Tomšič ni šel v smrt zaradi sumničenj o kakem kaznivem dejanju, temveč zgolj radi neozdravljive smrti. Tomšič je bil cenjen kot izvrsten delavec. Pred dvema letoma pa se ga je lotila jetika. Iskal je leka pri zdravnikih, ki so mu dali prav malo upanja, da bi okreval. Mož pa je vidno hiral. Zavest, da mu je zavratna bolezen izpodkopala vse življenjske načrte, je na Tomšiča vplivala porazno. Zato je siromak storil obupen korak.
* V duševni potrtosti si je končal življenje. Komaj 381etni avtomobilski prevoznik Alojz Knez iz Maribora je bil v vasi Trati pri Krškem na obisku pri svojem bratu. Vse njegovo obnašanje in govorjenje pa je izražalo veliko potrtost. Sorodniki, ki niti od daleč niso slutili, kakšen boj se razvija v njem, so z zaskrbljenostjo gledali njegov trpeči obraz. Ko sta nedavni večer stric in nečak šla v podstrešno izbo. spat, je nečak stricu sezul čevlje. Nat® pa ga je stric naprosil, naj skoči po vino- Mladi nečak Ludvik je takoj izpolnil željo in odšel k očetu po vino. Med tem pa, ko se je oče odpravljal v klet, so začuli iz podstrešja strel. Hitro sta stekla oče in sin na podstrešje in našla strica mrtvega v krvi na postelji, poleg njega pa lovsko dvocevko. Strel mu je raznesel glavo. Nesrečnik je zapustil ženo in 91etno hčerko. V njegovi obleki s našli poslovilno pismo, v katerem navaja, da gre v smrt, ker je izgubil skoraj vse premoženje. Sorodnike prosi, naj poskrbijo za nieeovo hčerko. ________________________________
finje komisarjevo vprašanje glede odvetnika Bergmanna. Toda katere opravke je imel ta
l	Ulrikom? Nemogočel
»Da je Berlinčan, je prenagel sklep,« je odvrnil komisar Butow. »Orožje pa je bilo kupljeno v Berlinu. To je zanesljivo ugotovljeno. Prav tako je jasno, da ne gre za izsiljevanje in ne za rop. Zločinec ga je oropal samo navidezno, da bi oblastva zavedel na napačno sled. Izsiljevalec bi bil poskusil dobiti od barona denar na miren način in bi bil rabil orožje le, če bi se baron Schmeling branil izročiti denar ah pa bi ga skušal prijeti. O tem pa ni govora. Morilec je iz dalje streljal nanj. Prežal je nanj tu zadaj in je imel
•	seboj dvojno orožje. Hotel pač ni drugega kakor usmrtiti ga. Ker je bil pri tem neroden, ni bil navaden zločinec. Domnevam ce-
lo,	da je bil iz vrst, s katerimi se je rajnki baron družiL Pomislite samo na fini rokopis na pismu, ki ga je bila videla vaša sestrična-Prav tako je nemogoče, da bi bil imel preprost moški takšno bodalo, s katerim je bil moral biti izvršen zločin. Se manj je verjetno, da bi bil lastnik novega, dragega revolverja preprost možak. Se bolj se boste prepričali, da je bil zločinec plah in iz dobre družbe, če si ogledate okraske na sarkofagu.«
Elizabetin pogled je začudeno preletel kamnito podobo lepe ženske od obraza do las in še globlje. Toda zapazila ni ničesar.
»Ali ne vidite ničesar?«
»Prav ničesar.«
»Prosim, stopite čisto blizu! Niste še niče-aar opazili?« '
»Ne.«
»No, vidite, gospodična baronica, da imam prav.« Komisarjev glas je zvenel zdaj skoraj ■magoslavno. »Res se nič ne vidi. Morda sve-
tloba skozi barvana okna je temu kriva Včeraj pozno popoldne sem bil prvič tu. Svetloba je morala biti nekako drugačna, da sem našel... Zdaj ste čisto zraven sežite z roko tja v kot...«
Silno začudena je Elizabeta privlekla bel robec na svetlo.
»Položil sem ga prejle spet tjakaj, kjer sem ga včeraj našel,« je rekel komisar Butow, »da bi ugotovil, ah je bil že dalje časa tam. če bi ga takoj videli, bi bil moral smatrati, da je bil šele po umoru položen tjakaj. Zdaj sem seveda prepričan, da ga je morilec v razburjenju porinil tja, ne da bi bil vedel, kaj je počel. Čudno je le, da ga moj pes ni izvohal, medtem ko je bil našel neko sled s prostora, kjer je bil izvršen zločin, proti stranskemu izhodu na desni strani.«
Elizabeta je samo slišala komisarjeve besede, ni pa pazila nanje, tako zelo so bile njene misli zaposlene z najdbo.
Robec! Razgrnila ga je. Bil je velik, skoraj prevelik za damo, vendarle iz finejše tkanine, kakor jih navadno nosijo moški. Na enem iz oglov je opazila uvezen L. Samo mlada dekleta imajo na robcih uvezene prve črke iz svojih krstnih imen.
Lota, Lenka, Liza? Ali je bila med Ulriko-vimi znankami katera s takim krstnim imenom? Ta naj bi torej bila morilka? Iz maščevanja ali zakaj? Ali je mogoče Ulrik skrival pred njo kakšno skrivnost? Na um ji je padel kupček pisem, ki jih je bila našla v Ulri-kovi pisalni mizi. Zdaj jih mora brati kljub bratovi želji, naj se pisma neprebrana sežgo. Brala jih bo sama, ne bo jih pokazala komisarju.
Komisar jo je molče opazoval. Videl je, kako nemirno je dihala, kako je razmišljala.
»Ali poznate ta robec?« jo je naposled vpra-šal.
»Ne, gospod komisar, je pa damski robec.«
»Zelo dvomim. Lahko si namreč predstavljam, da ima na razkošje navajeni mož takšne robce.«
»Ze spet mislite na čisto določeno osebo, gospod komisar«, je odvrnila Elizabeta. »Menda ste že prepričani, da ...«
Naglo ji je segel v besedo: »Prepričan nisem o ničemer, milostljiva gospodična. Samo upam, da se boste tri črki L na robcu spomnili kake osebe, četudi kakšne dame, ki bi mogla biti zapletena v to zadevo.«
Elizabeta je odkimala. »Ze ves čas zaman premišljujem, kdo bi to mogel biti.«
»Vaš gospod brat je vendar moral imeti odnošaje, kakor se mi zdi, celo v zadnjem času. Ali je bil po božiču kaj večkrat v Berlinu?«
»Ne. Po očetovem pogrebu se je samo že enkrat peljal tja za dva, tri dni, da je uredil svoje zadeve. Pa tudi iz prejšnjega njegovega življenja ne vem ničesar posebnega.« Ko je Elizabeta govorila te besede, je začel zunaj lajati pes.
»Nekdo naju moti, gospodična Schmelin-gova. Sel bom skozi stranska vrata ven, da me nihče ne bo videl. Robec mi dajte, da ga bom vzel s seboj. Ali boste ostali še v Zehle-nu?«
»Ne, odpeljem se v Berlin In bom tam študirala.«
»Dobro, potem vas prosim, da me tam obiščete, če se boste glede na najden robec spomnili kakšnega imena. Ali niste morda odkrili kaj posebnega v bratovih pismih?«
(Dalje)
* Obsodba zaradi krivde smrtne nesreče. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila razprava zaradi smrtne prometne nesreče. Zagovarjal se je 271etni Šofer Ivan Curič iz 2ižkov, ki je 2. septembra lani do smrti povozil mlado Veroniko Kosovo. Prav za prav pa je bila glavna povzročiteljica tega žalostnega dogodka metla. Omenjenega dne se je peljala s kolesom Veronika Kosova iz Mo-lkanjcev po cesti skozi Vičance proti domu. Na kolesu je držala pred seboj metlo, ki jo Je nosila iz trgovine. Ko se je tako peljala, Je na mostu v Vičancih zadela metla v mo**-no ograjo, kar je povzročilo, da je Veronika izgubila ravnotežje ter se je lovila s kolesom lem in tja po cesti, da bi ne bila padla. Pri tem pa je prezrla, da ji drvi nasproti s hlodi natovorjen tovorni avto, katerega je šofiral Ivan Čurič, ki je vozil hlode iz Rucmancev na postajo v Moškanjcih. Tudi Čurič ni pazil dovolj, pa je udaril prav na mostu z avtom v kolesarko ter jo podrl na tla tako nesrečno, da so ji kolesa šla čez trebuh in je obležala pri priči mrtva. Čurič je bil zaradi neprevidne vožnje obsojen na pet mesecev nepogojnega zapora.
* V sodnikovo stanovanje so vlomili. Nedavno noč so vlomili neznani tatovi v stanovanje litijskega sodnika g. dr. Ivana Umnika, stanujočega v Gradcu pri Litiji. Ponočnim gostom je dišala le moška obleka. Vso žensko obleko in čevlje, ki so jih tudi odnesli s seboj, so našli nasledno jutro_y nedograjeni hiši občinskega tajnika g. Franca Zapuška v novi stanovanjski koloniji v Gradcu. 0-o?niki so že aretirali nekega sumljivega mladeniča.
* Slaboumen obtoženec, ki se je izdajal za cesarja Franca Jožefa. Mnogo smeha je bilo te dni na okrožnem sodišču v Celju med razpravo pred tričlanskim senatom proti 56-letnemu, v Zusem pristojnemu Josipu Plau-»teinerju, delavcu brez stalnega bivališča. Plausteiner je bil obtožen, da je lani oktobra v Žalcu ukradel Antonu Leskovšku obleko in nekaj perila, pečarju Josipu Matjažu pa
glašč. Plausteiner, ki je bil že več let v umo-olnici, je izjavil sodnikom, da je cesar Franc Jožef in da se je kot princ rodil v Beogradu. Povedal je tudi sodnikom, da bi morali stati pred njim »haptaht«, ker je on cesar. Glede tatvine je izjavil, da ne ve ali Jo je izvršil ali ne. Sodišče je prišlo do prepričanja, da Plausteiner ni pri pameti in ga je oprostilo. Odvedli ga bodo v njegovo domovinsko občino.
♦ Nad 800 strani obsegajo knjige, ki jih
dobe fiitatelji »Domovine« s poštnino vred za 48 din. Knjig je šest in so sledeče: Kaš Igo: Dalmatinske povesti; Stare Josip: Lisjakova hči; Cehov Ant. P. Sosedje; Dolenc dr. Hinko: Izbrani spisi; Milčinski Fr.: Drobiž; Fedgel Damir: Tik za fronto. Vse navedene knjige so zelo kratkočasne in vam nakup istih najtopleje priporočamo. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3.
♦ »Prva pomoč ponesrečenim živalim« je naslov knjigi, ki mora biti v vsaki kmečki hiši- V tej knjigi imate natančno popisano, kako se pomaga ponesrečenim živalim. Knjiga stane s poštnino vred samo 26 din in se naroča v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova 3.
♦ Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko Solo v Sabcu, konjeniško y Zemunu, artilerijsko v Cupriji in avtomobilsko podoficirsko Solo v Beogradu v starosti od 18 do 21. let. Rok za prijavo je kratek. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v Koncesionirani pisarni Pera Franca, kapetana v p.. Ljubljana, Maistrova 14. Za pismen odgovor priložite znamke ali kolek za 10 din.
♦ Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 dinarjev.
PapatnlKoDotoriiii
Smrt najstarejšega Vranšana
Vransko, marca.
Pred nekaj dnevi smo spremljali na zadnji poti najstarejšega Vranšana g. Alojza Schildenfelda, ki je nosil plemiški naslov viteza. S pokojnikom je legel v grob mož stare korenine. K njemu so se zatekali ljudje po nasvete iz daljne in bližne okolice. Marsikoga je s pametnim nasvetom obvaroval škode.
Ranjki se je rodil 1. 1856. na Vranskem. Po končanih študijah je stopil v službo pri
sodišču na Vranskem, od koder je bil potem premeščen k okrajnemu sodišču v Pliberku, od tam pa k sodišču v Šoštanju. Ko so mu medtem pomrli starši, je zapustil sodno službo in prevzel na Vranskem obširno Schil-denfeldovo posestvo. Pokojnik je bil ves čas član tukajšnih društev, dolgo let član občinske uprave, ves čas pa v upravnem odboru tukajšnje prestolnice. Kljub visoki starosti se je udeležil vsakega lova z vso mladeni-niško živahnostjo.
Udeležba pri pogrebu je pokazala, kako zelo je bil pokojnik priljubljen. Ob rodbinski grobnici, kamor so položili zemske ostanke pokojnika k večnemu počitku, se je poslovil od njega z ganljivimi besedami posestnik in gostilničar g. Karel Košenina, pevski zbor pa mu je zapel žalostinke. Bodi mu lahka domača zemlja. Njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Slabo stanje cest ob Sotli
Polje ob Sotli, marca.
Občinske ceste so v tukajšnji občini v obupnem stanju. Kolovozi in pešpoti prav tako. Mislim, da mi mnogo slovenskih vasi, ki bi imele v središču občine trenutno toliko blata na cestah.
Mnogo vzrokov je, da je temu tako. Glavni vzrok pa je, da gramoza v bližini ni, odnosno ga moramo dovažati od precej oddaljenega Sv. Petra pod Sv. gorami. Voznina je draga, tako ta je preteklo jesen kubični meter gramoza, postavljen na tukajšnjo občinsko cesto, stal 85 din.
Občina se trudi, da bi izboljšala poti, toda denarja ni. Za naše občinsko gospodarstvo je mnogo, ako porabi na leto za popravila cest in kolovozov 6000 din. Ta znesek pa je kapljica v morje.
V	občini ni večjih trgovin, je le nekaj gostiln, ki samo životarijo, in industrije, ni večjih kmetij, zato tudi davčne podlage ni.
Vendar pa bi bilo nujno potrebno ceste popraviti. Ako res ne gre drugače, bo treba poizkusiti s kulukom. Kuluk pa je prisilno delo, kakršno se navadno malomarno izvrši. Da bi bilo delo napravljeno kolikor mogoče najbolje, bi morali imeti ljudje več smisla za skupnost. Ljudje bi morali razumeti, da delo za skupnost koristi tudi vsakemu posamezniku, potem pa kuluk ne bi bil sprejet kakor nekaj nepotrebnega, kar je zraslo le v glavah občinskih odbornikov. Ne za-
K	MIRKO BRODNIK:
NOVIM ZARJAM
2	ROMAN IZ SEDANJIH DNI
»Kmalu bova ie bliže,« ji je rekel ln jo pogubil.
Čeprav j« bila le skoraj zima, vendar se mu je zdelo, da je vse okoli njega neizmerno ioparno.
Kar dušilo ga je.
Zdajci se mu je zazdelo, kakor bi bile ulice nekako zaživele. Kaj naj to pomeni? Najbrž 90 prišli novi vojaki, ki jih bodo Jutri odpeljali na fronto. Ali pa?...
Druga misel se ga je polotila. Če ni letalski napad?
In hkrati so že zapele z vseh strani sirene, ki so naznanjale, da se bližajo sovražna letala.
»Zlata, hitro do prvega zavetišča! Pojdi za mano! Za roko se me drži, da te ne izgubim!«
V	temi sta se spotikala. Zlata toliko da ni padla.
Medla luč na vrati visoke hiše je kazala, da je v tem poslopju zavetišče pred napadi. Janez je planil tja. Od daleč se je že slišalo pošastno brnjenje smrt prinašajočih letal in prvi topovski streli so rezko pretrgali nočno tišino.
Zdaj je šlo za res!
Ko sta stala Janez in Zlata vsa upehana v •esni kleti, ki je bila polna dušljivega, zatohlega zraka, si je Janez otožno mislil: »No,
lepo so sprejeli mojo nevesto!«
Dosti ljudi je bilo že tam. Bili so prebivalci najblitjih hii in tisti ljudje, ki jih je alarm zajel na cesti kakor Janeza in Zlato. Zdaj so bili še vsi zmedeni listi, ki so prišli iz hiš, so privlekli s seboj še odeje, da bi kar v zaklonišču spali, če bi se alarm predolgo zavlekel. Nekaj otrok, ki so jih prebudili iz sanj, je jokalo, in matere so se trudile, da bi jih potolažile. Nekateri ljudje so bili le za silo oblečeni Kakor brez glave so prihiteli sem v strahu za svoje življenje.
Janez ln Zlata sta se hitro znašla. Sedla sta na klop ob vlažni steni. Zlata je bila še nekoliko prestrašena, pa jo je že mineval strah in z otožnim nasmeškom je gledala Janeza, ki se Je oziral, da bi v soju petrolejke odkril primernejši prostor. Ko je videl, da to ne bo mogoče, se je obrnil k njej in ji rekel: »Upam, da bo kmalu končano, ali pa da pojde celo vihar preko nas. Saj se sliši, kako streljajo zunaj.«
Res se je skozi zidove slišalo odmevanje topov, ki so branili letalom prihod nad mesto. To je bil tudi edini glas, ki je prihajal v globino kleti, se nekaj zapoznelih meščanov je prišlo, pa niso več dobili prostora, kjer bi sedli in so se morali zadovoljiti s tem, da so stali pri vratih.
Ker ni bilo razen grmenja ničesar, je hotelo nekaj ljudi oditi iz zaklonišča, da vidijOi
kako se položaj razvija, toda reditelj jih ni pustil. Vedel je, da letala navadno nekajkrat prelete mesto in da ga šele potem začno obmetavati z bombami, ko se dobro spoznajo nad njim.
V	kotu je začela neka ženska vreščati, kje je njen mož. V prvem trenutku, ko je kakor brez glave prihitela sem, niti opazila ni, da ni piršel z njo. Sele zdaj ga je pogrešila in ga hitela za vsako ceno poiskati. Komaj so jo potolažili, češ da je najbrž v zaklonišču, ki je na drugi strani ceste in da pojde nekdo pogledat tja.
»Janez, ali se to dostikrat pripeti?« je vprašala Zlata.
»Ne, doslej smo morali šele trikrat iti v kleti in napad je bil samo eden.«
»Hud?«
»Ne«, je Janez hitro odvrnil. Ni je hotel plašiti.
Ljudje okoli njiju so videli, da imajo tujca med seboj in so ju jeli izpraševati, odkod sta. Janez je moral razlagati, odkod je doma, in povedal je, da je njegova zaročenka šele nocoj prišla in da je morala že prvi dan doživeti alarm.
»Najbrž ga bo še dostikrat, če bo ostala tu«, je dejal neki delavec in pljunil na lla. »Zakaj pa ste jo v teh časih poklicali sem?«
Janez mu ni odgovoril. 2e sam si je bil dostikrat zastavil to vprašanje.
Od daleč se je začul močnejši pok.
»Bombe!« je vzkliknil nekdo iz kota, in vsi so stisnili, kakor bi pričakovali da bodo zdaj, zdaj začele padati tudi na nje.
»Spet bodo podirali tovarne«, je rekel de-davec, ki se je že prej oglasil. »Kako bomo pa delali, če nam vse razbijejo?«
Iz Prekmurja
Ženski vestnik
našajmo se na pomoč banovine in države, zakaj banovina in država imata mnogo nujnejših obveznosti, katere terjajo veliko izdatkov. V nas samih je moč. Ako je kaj dobre volje v nas, bo delo začeto in tudi izvršeno. Kakor kaže, se do zadnih let nismo v zadostni meri zavedali, da je prav vsak človek v državi važen člen verige, katero spletamo vsi Jugosloveni. Vsak izmed nas mora prispevati za blagor občine kot najmanjše upravne celote, saj s tem prispeva tudi zase.
V	naši obsotelski dolini pogrešamo kmetijskih nadaljevalnih šol, kjer bi se naši sinovi v zimskih večerih izobraževali, da bi čii,.bolj pripravljeni za kmečki poklic nastopili dediščino '•'•oiih očetov.
Za šestnajst otrok marljivo skrbita
Pameče, marca.
Pri Rihtarcu pravijo v Pamečah pri Slovenjem Gradcu po domače hiši, kjer prebivata zakonca Jakob in Pavla Ferkova. Jakob, ki je bil koroški borec, je skrben gospodar in zgleden družinski oče. Nedavno je Ferkova družina pridobila nov prirastek. Gospodinja Pavla je dala življenje dvanajstemu sinu, iči je bil krščen za Jožefa. Gospodinja Pavla je rodila tudi šest hčera, izmed katerih sta žal dve umrli.
Ker dobra roditelja pridno skrbita za vseh 16 otrok, jima je Bog za obilni blagoslov naklonil čvrsto zdravje. Njuni sinovi so krepki. Eden izmed njih že služi vojaški rok, dva pa čakita na vpoklic.
Čeprav v hiši ni obilja doma, sta mož in žena vesela svoje številne družine. Sta pa tudi lahko ponosna ,ker sta otroke dobro vzgojila v poštene člane človeške družbe, čast taki rodbini, še posebno pa zgledni materi, ki pač zasluži tudi z višjega mesta pri-zrinnie in podporo.
VSAKDANJE LAŽI
P.rivec: Takoj pridne na vrsto.
' Natakar: Takoj vam prinesem pečanko.
Dobra prijateljica: Vaš novi klobuk vsm nebeško pristoja.
Zobozdravnik; Zob vam izderem brez bolečin.
Zet tašči: Veseli me. da vas vidim. Čr-rijar: Vaši čevlji bodo še nrroi gotovi. P'-odaialec- Jaz sam nosim takšno perilo.
»O nič se ne bojte!« se je zasmejal drugi, pa ie preveč od srca. »Bodo že postavili druge. Za take reči se zmeraj najde denar.«
Potem je bilo pogovorov hitro konec. Spet se ig začul nov pok, to pot že dosti bliže, in zemlja se je narahlo stresla.
»Resno mislijo!« je vzkliknil nekdo, pa ni dobil odgovora.
Tesnoba se je polotila vseh Otroci, ki so prej vekali, so utihnili, kakor bi se zavedali kaj prihaja. Samo žena v kotu je jadikovala za svojim izgubljenim možem.
»Moj je na fronti«, je rekla neka druga«, pa zaradi tega ne jokam!«
Nove detonacije so se slišale druga za drugo in zdelo se je, da so čedalje bliže. Zemlja se je skoraj neprestano tresla in luč je plapolala.
Potem je spet nekdo začel razbijati po vratih zaklonišča.
»Odprite!«
Hitro so mu odprli. Mlad moški je planil v gnečo.
»Kaj je?« so ga vprašali vsi na mah.
»Hudičevo hudo. In koliko jih je! Na tovarne mečejo in na hiše. Boga zahvalite, da ste na varnem.«
»Odkod prihajate?«
»Iz parka. Mislil sem se skriti kar tam. Bomba je padla. Šest jih je razstrgalo. Komaj sem ušel«, je kar bruhal iz sebe. »Uf, upehan sem. In koliko jih je, koliko!«
Zmedeno se je oziral okoli sebe. Na klopeh co se stisnili, da so še zanj dobili prostora. Ko je sedel, je skril glavo v dlaneh in zaječal.
Vsi so ga molče opazovali. Pozabili so na nove udarce, ki so jih čuli čedalje pogosteje, pozabili so na bobnenje, ki je postajalo čedalje hujše.
Izsledena skupina tihotapcev saharina
Cankova, v marcu.
V	Prekmurju drzni tihotapci niso doma v obmejnih vaseh, ampak bolj zadaj. Poročali smo svoječasno, da je bilo kar iz Lipe ustreljenih pri tihotapskem poslu že sedem mladih fantov, kar pa drugih še ni izučilo. Se zmeraj cvete v tem okolišu tihotapska strast. Najrajši tihotapijo saharin.
Nedavno so imeli tihotapci iz srede Prekmurja nenavadno smolo. V Pertočo so poklicali neki murskosoboški avto in naložili nanj 150 kg saharina v petih zabojih. Naročili so šoferju, naj jih s tovorom prepelje v neko drugo vas, najbrž z namenom, da bi se pripeljali v Mursko Soboto z druge strani, kar bi bilo manj sumljivo. V vasi pa so imeli smolo, da se je avto pokvaril in ustavil pred hišo, v kateri je oddelek finančne kontrole. Vseh pet tihotapcev je zbežalo, šoferja pa so z avtomobilom pustili kar samega sredi vasi. Takoj je pristopil k njemu neki vaški obrtnik in ga povabil, naj zapelje avto kar na njegovo dvorišče, da ga ne dobe finančni stražniki v roke. Vseh pet zabojev sta moža skrila v drvarnico.
Ko je šofer popravil avto, je podjetni vaški obrtnik izročil šoferju samo tri zaboje, češ da jih izroči samo za odškodnino 2000 din. Šofer se je odpeljal in med potjo nekje naložil tihotapce na avto. Nekje sredi Prekmurja je šofer saharin odložil. Tihotapci so potem zbrali 2000 din in odkupili oba zavoja, ki sta prav tako romala v središče Prekmurja. Oblastva pa so tihotapce izsledila. Zdaj bodo vsi občutno kaznovani.
501etnico je praznoval vodja murskosoboške kurilnice g. Jože Skuk. G. Skuk spada med najmarljivejše murskosoboške nacionalne in sokolske delavce. Poleg vestnega poklicnega dela že dokaj časa z vnemo opravlja gospodarske posle murskosoboškega Sokola. Za svoje nacionalno delo je bil odlikovan s kolajno za državljanske zasluge. Se na mnoga leta!
Zlati je nekaj zatezalo grlo. Ko je prihajala sem, je mislila, da bo vse dobro, samo da bo dobila Janeza, zdaj pa iznenada tak
pekel!
Tako počasi so tekle minute. Nekateri, ki so bili bolj trdnih živcev, so poskusili zadremati, pa se je to le malokomu posrečilo. Zlata se je pritisnila k Janezu.
»Daj, zaspi!« jo je silil.
»Ko bi mogla!« mu je rekla z drgetajočim glasom. »In hladno mi je.«
»Da, res si slabo oblečena.« Zavil jo je v svoj plašč in jo stisnil k sebi. Počasi jo je le premagala zaspanost in zaslišal je njeno enakomerno dihanje, ki je postajalo čedalje počasnejše. Zdaj se je tudi on bolj pomiril, ko je videl, da se ona ne boji več.
Ljudje, ki so čepeli v zavetišču, sami niso opazili, kdaj so bombe nehale padati. Sele počasi so se zavedli, da ne slišijo več pokanja in da tudi topovi ne odmevajo več tako pogosto kakor prej.
Čuvaj je moral zdaj zaradi večnega moledovanja oditi v sosedno zavetišče pogledat, kaj je z možem ženske, ki je prej vreščala. Vrnil se je z novico, da mu ni prav nič hudega.
»Precej požarov je«, je povedal. »Drugega nisem videl. Letala so menda odšla, pa bog ve, ali se ne bodo še vrnila.« Ko so hoteli nekateri oditi, jih je zadržal: »Počakati moramo, da nam dajo sirene znak.«
Se pol ure so čakali, da se je zaslišalo tuljenje, ki jim je dovoljevalo odhod iz zatohlih kleti. Potem so se vsuli na cesto kakor roj čebel.
Janez in Zlata sta bila med zadnjimi, ki sta zapustila' zavetišče. Zlata se je ob tuljenju siren sama prebudila in pogledala Ja-
■ ll—IHII—I1IIIIBlilllilHIiITIIHMIIUl' 11111» lili HIB
Prijaznost je učinkovitejša od lepote
Mladi ženski ni treba obupati, če ni lepotica Vse to se da nadomestiti s skrbno nego telesa in še bolj z ljubkim in prijaznim obnašanjem.
Koliko lepotic je, ki zavoljo svoje domišljavosti prav odbijajo ljudi od sebe. Prav redek je moški, ki bi rajši imel ošabno lepoti-« co od prijazne ženske. Taka ošabna lepota tu-« di kmalu mine, ker se taki lepotici kmalu začrtajo v obraz poteze, ki pričajo o njeni brezsrčnosti, sitnosti in trmi-
Zdravo dekle mora gledati, da ne zapravi zdravja. Svežost je mikavnejša od vsake pozornost vzbujajoče lepote, kateri pa vse drugo manjka. Nič ne de, če ženska malo uporablja lepotila, katera niso zdravju škodljiv^. Poleg tega se o^blii ieze, trme, sitnarjenja in tudi jokanja. Če boš obvladala svoio vob'o In boš zmerom prijazna, boš imela v živlienju večie uspehe kskor najpopolneiša lepotica.
Važno je tudi, da skušaš b’H nasnroti svoji okolici zmerom ustreliva. Ne V^ne^i preveč in ne kaži zavesti. č’m več dobrih lastnosti imaš, tem priietneiši post.aia tvoj oVaz. Kolikokrat se z'?o'1’. da im^o tv n v t^kSna prijazne in ljubke ženske več čarflcev k''.kor najlepše lenotice, k? se ’;h mo*k5 ro^osto boje in si ne iščejo radi življenjskih družic med njimi.
Za kuhisifo
Sladki polentni žličniki. Turščice še na manjka, zato lahko še zmeraj kupiš turšfcič-no moko in turščični zdrob brez izkaznice za moko ali kruh. Prav okusna jed so žličniki iz turščičnega zdroba. Skuhaj iz turseičneg« zdroba polento, ki naj se kuha tri četrt ure. Rabi zaradi daljšega kuhanja malo več vrela vode in med kuhanjem neprestano mešaj, da' se ne prismodi. Nato razbeli primerno količino svinjske masti in sirovega masla (vsakega pol) ter zajemaj z žlico polento, pomakaj v vroči zabeli in devaj na vroč krožnik. Polent-ne žličnike potresi naposled z drobtinami in sladkorjem.
Kako pečejo dober turščični kruh v nekih štajerskih vaseh. Da ostane turščični kruh
neza. »Zdaj je konec, kaj?« mu je rekla in njen glas je bil nekoliko veselejši.
»Upajmo, da bo poslej mir. Hodnikovi so najbrž v skrbeh. Kar pojdiva, da ne bodo čakali!«
Na cesti je bilo vse živo. Avtomobili so švigali sem in tja. Vozili so ranjence, ki jih ja napad zajel. Ljudje niso m slili, da bo tako hudo in zato marsikdo ni poslušal ukazov in ni šel v zaklonišče.
Janez je mimo grede ujel pogovor dveh vojakov protiletalske obrambe, ki sta se menila, kako je blizu tovarn zadela bomba neko hišo in predrla vsa nadstropja. V zaklonišču, ki je bilo v kleti, ni ostal nihče živ.
Stisnil je zobe in ni hotel Zlati povedati, kaj je čul.
Dokler sta hodila med ulicami, sta videli le majhne odseve ognja. Ko sta prišla na širok trg, pa sta opazila, da je skoraj pol neba krvavordečega.
Od vseh strani so hiteli gasild, da omeja škodo, ki jo je povzročil napad. Ura je bila že skoraj polnoči, toda skoraj vse mesto je bilo na cestah. Povsod se je videlo, da je bil ta napad hujši kakor tisti, ki je pred nekaj tedni podrl del tovarne. Vojaki so delali red in naganjali civiliste domov.
Janez je hotel ogledati škodo, pa se je potem premislil. Verjetno bi ga bil v tem pri-« meru prisilili, da bi moral pomagati pri gašenju, bil pa je tako utrujen, da mu ni bilo do dela. In razen tega je moral biti ob sedmih zjutraj v tovarni. Spremil je Zlato do hiše, kjer so stanovali Hodnikovi. V sosedni ulici je padla bomba in zračni pritisk je povsod naokoli razbil stekla v oknih. Hodnikova žena je čakala pri oknu. Ko je zagledala Janeza, je v strahu rekla: »Kje sta pa hodila?
idalje časa svež, ga je treba speči takole: V loncu, ki drži tri litre, zavri vodo, osoli jo s tremi pestmi soli in stresi vanjo turščičnega sdroba- Kuhaj tako dolgo, da nastane redek močnik, Nato močnik odstavi, v posebno ekledo pa presej tri kilograme enotne moke. ,V jamico’ sredi te moke deni kvas in malo tople vode. Ko začne kvas vzhajati in je tur-Ičični močnik že toliko hladen, da ni nevar-i>osti za zaparjenje kvasa, zamešaj vse skupaj Jn napravi testo- Ko testo drugič pregneteš, ometi krušno peč. Turščični kruh potrebuje precej vročo peč.
Fižol z zeljem. Skuhaj tri četrti kilograma fižola in posebej tri četrti kilograma kislega relja. Ko je fižol mehek, ga v večji posodi emešaj z zeljem. Potem razbeli četrt litra Jedilnega olja, zarumeni v njem tri žlice moke in to prežganje vlij v fižol z zeljem ,dobro imešaj in kuhaj še četrt ure. Fižol dobro osoli že med kuhanjem, pozneje jed le osoli toliko, kolikor ti po okusu morda še ni dovolj slana. Popoparj jo, kolikor se ti zdi potrebno po okusu. Tej jedi pravijo jota. Ponekod ji dodajo tudi malo krompirja.
Praktični nasveti
Zmrzli krompir je težje prebavljiv. Ce je
krompir zmrznil, ga spoznaš tudi po tem, da je kuhan sladek. Tak krompir je težko prebavljiv in škodljiv, ker razvija v želodcu kislo vrenje. Bolnikom s slabimi želodci ga nikakor ne smeš dati. Pa tudi zdrav človek ga naj ne uživa. Porabi ga za svinjsko krmo. Priporočljivo pa je, da ga tudi živalim ne namečeš preveč na enkrat.
Namesto olja lahko rabiš mleko ali smetano. Olja manjka, zato si je včasih treba pomagati na drug način. Presno, to je ne-zavrelo mleko lahko prav dobro nadomesti olje pri raznih solatah. Nekaj žlic presnega mleka zmešaj s potrebno količino nepre-kislega vinskega kisa ali limonovega soka in vlij na oprano in osoljeno solato, ki jo večkrat dobro premešaj. Kislo smetano pa lahko uporabljaš namesto olja in kisa. Solata, pripravljena z dobro kislo smetano, je odlična.
Mleko kot dopolnilo za jajca. Ce napravljaš kakšno jed, pri kateri ti je eno jajce premalo, dve pa sta preveč, dodaj k enemu jajcu malo mleka.
Od zmrzline sladki krompir postane spet okusen, ako vodo, v kateri je zavrel, takoj odliješ, krompir zaliješ z novo mrzlo vodo
Tako smo se bali, da se vama ne bi kaj primerilo. Zdaj pa hitro spravimo gospodično v posteljo, vi pa tudi pojdite domov!«
Med vrati je Janez Zlato še nekajkrat poljubil, dokler ni prišla Hodnikovka in odklenila. Domenila sta se, da se bosta videla popoldne ob petih ob izhodu iz tovarne. Potem pojdeta pogledat po mestu, toda vrnila se bosta prej domov, da ju spet ne preseneti kakšen napad.
ra.
Janez je tisto noč spal bolj slabo. Nočno razburjenje, skrbi, vse to ga je preganjalo tudi v sanjah. Ko ga je zjutraj tovariš zbudil Je bil še ves ubit
Bregarjev Tone se je zbudil že uro prej in mu povedal, kaj je v veži slišal V veliki Jeklarni, kjer sta delala, je dvoje bomb skoraj uničilo največje poslopje. Nekaj paznikov je bilo pri tem ubitih, ker se niso dovolj zgodaj umaknili v zaklonišče. Tudi precej hiš v okolici je pogorelo. Koliko je žrtev, ni znano. biti pa jih mora precej.
Janez si je podprl glavo: »Kaj naj storim? Ali naj ostanem tu?«
»Dober nasvet je zdaj težaven. Morda novega napada ne bo spet tako kmalu. In da bi tako kmalu pri nas nastala fronta, se mi tudi ne zdi prav verjetno. Zaenkrat jaz še ne bi odšel. Saj se bo čez nekaj tednov videlo, kako se bo nadaljevalo. Bežali bomo že zmeraj lahko. Nekaj drugega te bo pa bolj zanimalo
—	vidiš, in prav zaradi tega ne kaže bežati. Snoči so zastopdiki delavcev sklenili, da bodo zahtevali povišanje mezd, zaradi nevarnosti. Pravijo, da bomo zaslužili skoraj še enkrat toliko kakor doslej.«
»Saj to ne odtehta nevarnosti. Za denar mi
in kuhaš dalje kakor običajno. Zmrzli krompir izgubi sladkobo, ako ga namakaš olupljenega dalje časa v mrzli, vendar ne ledeni vodi.
Zapaljena mesta na finem perilu lahko odstraniš. V litru vode raztopi 10 gr klorovega apna. Pokrij raztopino in naj mimo stoji pol ure, da sede apno na dno. Potem previdno odcedi vodo skozi gosto krpo in jo nalij v steklenico, da imaš apneno vodo zmerom pri rokah. Zapaljena mesta na perilu odrgni s krpico, ki jo pomakaj v to apneno vodo. Nato hitro izplakni v hladni vodi, ker apno razjeda tkanino. Ako je perilo na škrobljenih mestih zapaljeno, primešaj delu apnene vode malo škroba in potem to vodo uporabljaj. Perilo, ki smo ga s prevročim likalnikom porumenili, se na opisani način lepo očisti. Ako madež ni prehud, zadošča včasih, da zmočimo dotično mesto, ga posujemo s soljo in položimo na sonce.
Zanimivosti
X Kazpočenje peklenskega stroja v carigrajskem hotelu. Zvečer 11. t. m. je postal hotel »Pera Palače« v Carigradu žrtev peklenskega stroja. Najbrž je bil izvršen napad na angleškega poslanika v Sofiji Ren-della, ki je na poti iz Bolgarije v usodnem času prispel s hčerko in uradniki angleškega poslaništva v hotel. Eksplozija je razdejala velik del poslopja in zahtevala več človeških žrtev. Poslanik Rendell in njegova hči pa sla nepoškodovana. Priče pripovedujejo, da sta se razpočila najmanj dva peklenska stroja, ki sta bila skrivaj položena v dva kovčega med prtljago poslanika Ren-della. Pozneje so v nekem kovčegu odkrili še tretji peklenski stroj, ki pa se ni razpočil. Baje je. bil poskušen napad tudi na vlak, s katerim je poslanik Rendell potoval iz Sofije v Carigrad, vendar poskus ni uspel. Mrtve so štiri osebe, ranjenih pa 22. Turška oblastva so takoj uvedla strogo preiskavo. Bolgarija uradno odklanja sumničenje angleškega tiska o krivdi pri napadu. Enako prihaja iz Nemčije vest, da Nemčije ne zadeva nikaka krivda pri tem atentatu.
X Smodnišnica v Španiji zletela v zrak. V smodnišnici Santi Barbari pri Sevilli v Španiji je nastala te dni strašna eksplozija, ki je razen smodnišnice uničila bližnje zgradbe
——— M.IIH.JIIL J OTOM!
ni«, je odvrnil Janez, ki mu je bilo le do Zlate. »Veš, tako mi je danes, da bi rajši zastonj delal doma, kakor pa tukaj za zlatnike.«
»Slabe volje si! Te bo že minilo«, ga je tolažil Tone. »Zdaj pa hitro pojdiva, da bova v mlekarni še lahko zajtrkovala. Pol sedmih bo že!«
Oblekla sta se In šla. Jutro je bilo hladno in nekoliko megleno, — ali pa je bila ta megla ostanek dima, ki se je ponekod še zmeraj dvigal iz požganih poslopij.
Ko sta prišla v tovarno, sta takoj opazila, da tam ni tako kakor druge dni. Drugače pri vhodu ni bilo skoraj nikogar, danes pa se je gnetlo tu na stotine delavcev, ki so bili sicer zaposleni v naj večji stavbi jeklarne. Tu sta zvedela, da je poslopje skoraj čisto uničeno in da bosta morala z drugimi tovariši pospravljati razvaline.
»Nič prijetno delo«, je rekel Janez in pogledal po široki cesti, kjer se je od daleč videl kup kadečih se zidov.
Ves dan sta morala z drugimi vred vihteti kramp. Padale so stene, ki so se nevarno majale, razbiti stroji so se prikazovali izza kupov kamenja. Visoke peči so bile počrnele, zasute. Čeprav so škropili ruševihe, se je vendar kadilo, da jima je prah silil v grlo in ju dražil na kašelj. In vrh tega je bilo še hladno, da ju je zeblo, če sta le za trenutek odnehala z delom.
Kar vesela sta bila, ko je zatrobila ura peto, da sta lahko odvrgla svoje orodje in se umila.
Zlata je res prišla s Hodnikovko k tovarniškim vratom in sprejela Janeza s takim veseljem, da je kar pozabil na svoje težavno
in poškodovala vrsto bližnjih hiš. Od eksplozije se je zemlja daleč na okrog tako stresla, da so bili ljudje prepričani, da je bil potres-Ubito je bilo okoli 50 ljudi, a ranjeno okoli 250. Porušeno ali poškodovano je nad 300 poslopij, tako da je kakšnih 2000 ljudi brez strehe. Reševalci so noč in dan na delu, da vlečejo izpod ruševin ranjene in mrtve.
X Francoska hvaležnost Američanom. Casi so se spremenili, niso se pa spremenili dostojanstvo, velikodušnost in dobrotljivost Američanov. Amerika je razumela, kaj Francija potrebuje. Tako je govoril marseil-leski prefekt te dni, ko je prišla iz Zedinjenih držav prva ladja z živežem in zdravili za francoske otroke.
X Necmejcn izvoz ameriškega bencina ▼ Anglijo. Ameriška vlada je odredila, da je odslei dovoljen izvoz letalskega bencina in ni azila za letala iz Zedinjenih držav v vse dele angleškega imperija v neomejeni količini.
X Razširjenje obratov ameriške vojne industrije. Iz Washingtona poročajo, da bodo morala vsa ameriška industrijska podjetja, ki delajo v obrambne svrhe v tekočem letu razširiti svoje obrate in sprejeti mnogo novih delavcev. Skupno bo zaposlenih na novo več milijonov delavcev.
X Nemško letalstvo ni začelo sovražnosti proti Grčiji in ni bilo še nobeno nemško letalo nad Grčijo. Tako so povedah v nemškem zunanjem ministrstvu tujim novinarjem.
X Spet silni izbljuvi ognjenikov na soncu. Znani italijanski raziskovalec potresov in sončnih peg Bendandi poroča, da na soncu spet močneje delujejo ognjeniki, ki jim pravimo pege, ker se vidijo kot temnejše lise. Pojavilo se je pet skupin velikanskih peg, med katerimi so nekatere tolikšne, da bi jih pokrilo komaj deset zemelj. Te pege bodo imele za posledico hude elektromagnetske motnje na zemlji.
X Žabe so ustavile vlak. Blizu mesteca San Jos6ja na Ccstarici je moral strojevodja pred kratkim ustaviti vlak zaradi žab. ?,abe so prilezle na tračnice iz bližnje mlake in so s svojimi sluzastimi telesi pokrile progo, da ni bilo mogoče voziti naprej.
Listnica uredništva
Gornji grad. Uredništvo bi bilo odgovorilo, če bi bilo možno, odgovoriti vam pritrdilno. Zal je v pogledu zaposlitve vsestranska stiska.
delo. Se med potjo mu je pripovedovala, kaj vse je čez dan zvedela o včerajšnjem napadu in nerodno mu je ponovila že prve francoske besede, ki se jih je mimo grede naučila.
Potem so šli vsi skupaj k Hodnikovim na večerjo.
Hrane takrat še ni pirmanjkovalo in tudi nič dražja ni bila kakor prej. Nekaj je k temu pripomogla zavednost ljudi, ki niso izrabljali stiske drugih, nekaj pa ukrepi ®bla-stev, ki so zavirala vsako dviganje cen
Po večerji so se menili, kaj bi storili Hodnik — on je bil preddelavec v jeklarni in nad petnajst let je že živel na Francoskem
—	je tudi svetoval Janezu, naj z Zlato Se nekaj časa počakata. Saj bo ona pri njih kakor doma in pazili bodo nanjo.
»Ampak veš, Zlata, poročila se bova pa čimprej!« je dejal Janez z nasmehom.
»To se vama mudi!« je vzkliknila Hodnikovka.
»Kaj nisva dosti dolgo čakala? Skoraj štiri leta se nisva videla!« je ugovarjala Zlata.
»O, stara, saj sva bila tudi midva tako neučakana. Si že pozabila, ker je dolgo tega?« je odvrnil Hodnik. »Najbolj prav imata, če napravita tako. Sicer pa pride vsak mesec sem naš duhovnik iz Pariza. Zelo dober človek je. Prejšnji teden naju je obiskal. Ko pride spet, vaju pa lahko on poroči.«
Janezu je bilo tako najbolj prav, Zlati pa seveda tudi.
Po ulicah se je tedaj začulo kričanje. Raz-našalci so pritekli z večernimi listi in jih na ves glas ponujali. Nocoj so bili malo bolj pozni, ker je imel večerni vlak iz Pariza več zamude kakor pretekli dan.
(Dalje)
Kdor se od kajenja
utrudi, naj ne kadi
Mnogo je kadilcev, ki mislijo, da Ue n kajenjem izpodbujajo k delu. Marsikdo «1 misli, da je prav dobro prižgati si cigareto, če je človek utrujen. Toda vsi ljudje niso enaki. Kar prenese ta, ne prenese drugi. V Ameriki so zdravniki ugotovili, da lahko povzroči kaja pri nekaterih ljudeh občutek sline utrujenosti. Dr. Segal je zdravil šest takih bolnikov. Kadili so dnevno po 10 do 45 cigaret in zmeraj so se počutili zelo izčrpane, utrujene. Nobeno zdravilo ni pomagalo, dokler jim ni prepovedal kaj«.
Ta pojav so pojasnili drugi zdravniki. Nikotin učinkuje na krvni obtok. Zdravniki so dognali, da pri kaji cigaret toplota v prsih nekoliko pade. Kadilčeve roke in noge so nekoliko hladnejše nego ostalo telo. Obenem se pojavi v krvi več sladkorja. Pošiljajo ga v kri jetra. V jetrih je snov glikogen, ki se nabira tu kot zaloga iz zaužite hrane. Kadar človek dela, kadar učinkuje nanj kak strup, se glikogen v jetrih spremeni v sladkor, ta pa preide v kri. kjer daje telesu za delo in boi proti strupu potrebno moč.
Če zaužije človek malo opija ali drugega strupa, se takoj pojavi v krvi več sladkorja Isto se zgodi tudi pri kaii. ker prihaja v telo nikotin, jetra pa brž pokličejo proti njemu sladkor iz glikogena. Prav to prihajanie slad-
Chn bolj se je bližal zadnji praznik Kri-stovega rojstva, tem bolj živo je postajalo v velikem mestu. Mraz in poledeneli pločniki niso prav nič ovirali življenja v velikih ulicah, kjer so bile največje trgovine. Očetje in matere so hodili po teh trgovinah in kupovali v njih igrače za svoje otroke. Nekateri so bili dobro oblečeni in zaviti v kožuhe, drugi pa so drhteli od mraza in se premrli stiskali k zidovom. Vsi so kupovali, nekateri cenejše reči, nekateri dražje, kakor je pač komu dovoljevala denarnica. In v trgovinah so imeli toliko raznih dobrot, da se marsikdo kar ni mogel odtrgati od njih, ali pa je odšel z žalostjo v srcu, ker svojim otrokom ni mogel kupiti tega, kar bi bil rad. Nikoli otroci ne bodo vedeli, kaj vse bi dali starši zanje in za njihovo veselje! Šele ko dorase-jo, se tega nekoliko zavedo, toda takrat navadno nimajo več staršev, da bi jim mogli to ljubezen poplačati.
Tetka Mara, tako so jo imenovali na dvorišču, kjer je ves dan delala, je bila perica. Prijela je za roko svojega edinca Tončka in ga neki večer pred božičem odvedla v svetle ulice, kjer je bilo toliko trgovin. In s svojo hrapavo roko je morala kar trgati oti,-ka od razkošnih izložb, kjer se je košatilo vse bogastvo velikega mesta. Časih sta obstala pred kakšno izložbo, kjer so bile razstavljene otroške igrače. »Naj otrok to vsaj vidi, ko ne more imeti«, si je rekla tetka Mara sama pri sebi. S široko razprtimi očmi je mali Tonček požiral kupe razstavljenih igrač. Tu so bili svinčeni vojaki, avtomobili, vlaki, ki so drveli po tirih, razne lutke, knjige z velikimi, pisanimi slikami, žoge, sploh vse mogoče.
»Mama, kupi mi tole!« je vzklikal neprestano mali Tonček in kazal razne igrače.
»Bom, otrok«, je odgovarjala mati, »toda zdaj pojdiva dalje. Videla bova že dosti lepših reči.«
Srce se ji je trgalo, ko je gledala, kako odhajajo ljudje iz trgovin, obloženi i velikimi zavitki. Otrok ni niti čutil, kako ga materina roka stiska kakor klešče. Saj je s pranjem zaslužila komaj toliko, da je za silo preživljala sebe in otroka. In Tonček ji je bil edini cilj v življenju. O, kako rada bi se bila poslovila od življenja, če ne bi imela tega ubogega otroka! Utrujenost, trpljenje in bedo, vse je pozabila v tistem trenutku, ko
kor j a na pomoč telesa nekaterih ljudi ne prenesejo dobro. To jim gr« na živce. Zaloga glikogena in sladkorja se jim kmalu izčrpa in posledica tega je velika utrujenost.
Marsikateremu kadilcu ne difii več cigareta, če ga napade hripa. V tem primeru se zaloga glikogena izčrpava v boju proti hri-pi. Tako telo nima več na razpolago glikogena v boju proti nikotinu in zato nastane telesni odpor proti tobaku.
O tem, v kakšni zvezi je kaja * utrujen nostjo, je delal poskuse tudi raziskovalec Bamberg. Ugotovil je, da strastni kadilci v poznih popoldanskih urah, ko se je zaloga sladkorja v njihovem telesu že močno skrčila, niso več tako sposobni za delo kakor zmerni kadild ali nekadilci. Pri tem je čudno, da so strastni kadilci manj sposobni za duševno kakor za telesno delo. Ce si torej kadilec in če začutiš kdaj čudno utrujenost, preizkusi to in prenehaj nekaj časa kaditi. Morda spadaš med ljudi, ki jih kaja utruja. Ce misliš, da res moraš kaditi, si prižgi dgareto Sele potem, ko si se dobro najedel. Tedaj imaš v telesu dovolj glikogena in ti nikotin ne more škodovati, kakor bi ti sicer. Ce se pa že ne moreš premagati, če hočeš na vsak način kaditi tudi na prazen želodec, zaužij DODrej vsaj košček sladkorja.
si ga je pritisnila na prsi in mu šepnila: »Moj Tonček!« Tedaj je bila njena sreča brez konca. Vse je izginilo v njeni zavesti in strmela je v polni obrazek svojega sina in v njegove tako pametne oči. Takrat je pozabila na »krivice na zemlji«, kakor je imenovala svojo revščino in resnično hvaležna je bila usodi, da ji je dala tega otroka. O, saj ni bila nevoščljiva! Saj ni zavidala bogatim otrokom! Le nekaj jo je grizlo: zakaj njen Tonček ne more uživati božične sreče, kakor jo lahko uživajo drugi?
V veliki izložbi je nosil velik Božiček na ramenih in v rokah razne igračke in otroci so kakor zamaknjeni strmeli vanj, kakor bi čakali, da jim bo povedal, kaj je namenil njim. Tudi Tonček.
»Mamica, ali bo jutri tudi meni prinesel Božiček avto?« je vprašal premraženi otrok svojo mater.
»Da, sinko. On ne pozabi nobenega pridnega otroka«, je odvrnila mati.
»Saj sem priden!« je hitro odvrnil otrok.
»Seveda si in zato ti bo Božiček prinesel, kar si najbolj želiš«, ga je tolažila tetka Mara.
Po glavi pa so se ji podile čudne misli, čisto brez zveze: »Moj bog, misli tudi na nas, siromake!« je ječalo v njeni duši kakor molitev.
Uti ujena in prezebla sta se potem vrnila praznih rok v svojo dvoriščno sobico. Mali Tonček Je bil tako prevzet od vseh lepot, ki jih je po izložbah videl, da je vso noč sanjal o igračkah, ki mu jih je Božiček prinesel. Toliko jih je bilo, da ni vedel, kaj naj | bi z njimi počel. Tetka Mara pa se je vso noč premetavala po postelji in skoraj ni mogla zatisniti očesa. In neprestano si je mislila: »Kaj naj dam svojemu ubogemu siro-mačku, ki ničesar nima?« Ne smem ga pustiti brez daru, če bi morala svojo poslednjo cunjo prodati.«
Tisti dan pred svetim večerom Je tetka Mara odnesla na staro kramo svoje poslednje malenkosti, ki so bile še nekaj vredne. Kakor bi jo bil kdo preganjal, je tavala od trgovine do trgovine, toda za malenkostni znesek, ki ga je dobila, ni mogla kupiti ničesar, kar bi ji bilo všeč in kar bi bilo primeren dar za njenega Tončka. Ni se mogla odločiti. V eni največjih trgovin se Je pome-
»■■■■aBHana
šala med množico in otipavala razne igrače. Božala jih je, kakor bi bile nekaj neizmerno dragocenega. V enem kotu je zagledala nekaj večji avto iz pločevine, ves pobarvan. Pritisnila si ga je na prsi in mislila, kako srečen bi bil njen Tonček, če bi ga imel. Ni opazila, kako jo je neprestano opazoval majhen človek, ki je spremljal z očmi njen slednji gib. To je bil uradnik v trgovini, ki je pazil, da v gneči ne bi kdo česa odnesel. Tetk« Mara se mu je takoj zazdela sumljiva, ker Je bila tako slabo oblečena.
V	trenutku, ko je tetka Mara bog ve ka-terikrat že pritisnila avto na svoje prsi, j« začutila, da ji je nekdo položil roko na rame. Čeprav je bil ta dotik rahel in blag, vendar se je zdrznila in hitro položila avto nazaj na mizo. Obrnila je glavo in se preplašeno srečala s pogledom starega, lepo oblečenega gospoda. In gospod ji je prijazno rekel:
»Ali vam je ta avto všeč?«
»Da ... ne...« je zajecljala tetka Mara. »Samo gledala sem ga, nisem ga mislila vzeti.«
»Za koga ste pa hoteli kupiti to igračko?« jo je vprašal starec z očetovskim nasmeškom.
»Za svojega sinka«, je odvrnila nekoliko pogumneje.
»Koliko let ima?«
»Pred nekaj dnevi je dopolnil šesto«, ja odvrnila tetka Mara.
»Pred nekaj dnevi šest let«, je sam pri sebi šepnil stari gospod. »In kako mu je ime?«
»Tonček, gospod.«
»Tonček«, je še bolj žalostno ponovil starec. »Siromašni ste, kaj?«
»Perica sem, gospod, in komaj toliko zaslužim, da z otrokom živim«, je rekla tetka [ Mara in njene poštene oči so se uprle v neznanega gospoda.
»Oprostite mi, gospa, če vas bom prosil, da nesete v mojem imenu nekaj reči vašemu malemu Tončku«, je proseče rekel starec, »Zelo me boste osrečili.«
»Kako moram jaz kaj vzeti od vas, ko vas niti ne poznam?« je presenečena vprašala tetka Mara.
»To je zaradi nekega spomina, ki mi je zelo drag. Meni je pred dvema mesecema umrl edini vnuk. ki mu je bilo tudi Tonček ime. In tudi on bi bil pred nekaj dnevi dopolnil šesto leto. Bodite dobri z ubogim starcem, gospa, in ne odbijte mu prošnje!«
Tetka Mara se je zagledala v starčeve solzne oči.
In zgodil se je čudež. Stari gospod je bil neizprosen. Uboga žena je morala samo pogledati kakšno stvar in gospod jo je takoj kupil. Vse bi bila lahko vzela, česar bi se bila spomnila. Upirala se je, kolikor se je mogla, toda bogati gospod — nedvomno je moril biti zelo bogat — jo je tem bolj silil, čim bolj se je branila. »To je blaznost!« si je mislila tetka Mara. Komaj je odnesla s seboj vse zavitke, ki jih je bil stari gospod nabral. In še tisočak ji je stisnil v roko, da si kupi drv in vsega, kar ji manjka. Hitro je potem odšla domov in'vse skrila, kolikor je vedela in znala.
Tonček je tisti večer dolgo bedel. Očistil je svoje raztrgane čeveljčke in kar ni mogel zlesti v posteljico. Potem je čez dolgo le zaspal in še v snu se je smehljal. A zjutraj, ko se je zbudil in pogledal na mizo. s« mu je zaiskril obraz. Na tleh so bili name-stu njegovih starih čeveljkov novi. Na mizi pa je bila cela kopica igrač. Vse mogoče reči. In nova obleka, nova srajčka, nov suknjič — prav o tem je največkrat sanjal in si ga najbolj želel. Zunaj je snežilo, gosti kosmi so padali izpod neba, v sobi pa je bilo tako prijetno toplo kakor še nikoli.
Tetka Mara se je komaj premagala, da j« niso posilile solze. Pritisnila si je sinčka n« srce in mu šepnila: »Tonček, ali si zdaj srečen?«
In ko je popoldne prišel star gospod, Je Tonček vprašal mamo:
»Kdo pa je ta striček, mama?«
»To je Božiček ...«
Tonček je bil takrat še premajhen, da bi bil mogel slutiti, koliko dobrega mu bo I« ▼ poznejših letih storil njegov Božiček...
Martin Korea
Kako je sreča obiskala
malega Tončka
iz naših delavskih krajev
Mežica
9.	marca se je vršil redni letni občni zbor naše podružnice NSZ v Mežici. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, veliko delo, ki ga je opravila naša strokovna organizacija NSZ pri mežiškem rudniku. Prvič smo v preteklem letu šli na volitve obratnih zaupnikov in v Bratovsko skladnico s svojo samostojno listo. V letu 1940-41 je prenehalo absolutno gospodarjenje marksistov pri nas. NSZ ima po svojih zaupnikih tudi največ zaslug za izdatne draginjske doklade, ki Jih imamo pri nas. Večletna borba za plačani dopust je bila končno izvojevana in bomo letos uživali prve plačane dopuste. Navzoči tovariši so z veseljem vzeli vsa poročila na znanje in je bil soglasno izvoljen po večini stari odbor s tov. Mlakarjem na čelu. Spodbuden nagovor navzočim sta podala g. Pušenjak in tov. Zdravko Lasnik, ki nam je podal nekaj besed o potrebi narodne zavesti. Delavstvo pri nas se vedno bolj in bolj oklepa NSZ, ker vidi v njej garancijo za izboljšanje svojega socialnega položaja.
V	nekem »delavskem« glasilu smo čitali, da ni pri nas nobene Dotrebe za ustanovitev konzuma in po gospodarski osamosvojitvi delavstva, ker imamo itak delavske konzume in tudi privatnih trgovcev baje ne manjka.
Ze svoj čas smo omenili na tem mestu, da obratuje naš rudnik že preko 100 let. V tem času so bili pri nas razni delavski voditelji, brez volje in smisla, da bi organizirali in koristili skupnim interesom delavstva. Če bi Imeli ti gospodje v minulih 30 letih, ko so imeli odločilno moč, vsaj nekaj smisla in volje za pozitivno delo, bi stal v naših rudar-skih krajih že skromen »Rudarski domek«, torej nekaj vidnega, kar bi nas spominjalo njihovega dela. V pretekli zgodovini smo doživeli polome vseh njihovih ustanov in je rudar svoj zaupani jim denar izgubil.
Pri nas obstojajo res neke vrste delavski konzumi, vsaj take naslove imajo; toda v njih ne vidimo nič delavskega in ni nobene razlike v cenah med njimi in med privatno trgovino. Ustanovitev delavskih konzumov bi morala biti regulator privatni trgovini in ščititi delavca pred izkoriščanjem. Vsled znanih razmer so cene v naših konzumih skoro vedno višje, kakor pa v zasebnih trgovinah; zato nima delavstvo od takih konzumov nobenega dobička.
Pri svoječasnih predlogih, da naj se ustanovi »rudniški konzum« smo imeli v mislih »nabavljalno zadrugo mežiških rudarjev in nameščencev«, v današnjih časih igrajo zadruge važno gospodarsko vlogo in bi taka zadruga nudila za naše razmere najboljše jamstvo za uspeh in dobrobit vsemu našemu rudarskemu okraju. Potom nabavljalne zadruge, pri kateri bi sodelovalo vse delavstvo in nameščenci, bi prišli končno do popolne gospodarske osamosvojitve. Mi imamo v mislih zadrugo, ustanovljeno na strogo gospodarskih načelih s sodelovanjem delodajalca, ki naj bi nudil zadrugi dolgoročno posojilo potom amortizacije. Po takšni poti bo prišlo delavstvo do resnične osamosvojitve in razbremenitve. V našem obmejnem kotu vlada največja draginja. Edino zdravilo tej bolezni je ustanovitev nabavaljalne zadruge; kajti le gospodarsko zaščiteno delavstvo more kljubovati vsem neprilikam in pomagati samemu sebi.
Maribor
Podružnica NSZ je imela v preteklem tednu dve prireditvi. Dramatski odsek je uprizoril v Narodnem domu Standekarjevo dramo »Prevara« v režiji g. avtorja. Pri igri so sodelovali samo mladi igralci, ki so skoraj vsi šele prvič nastopili. Režiserju g. Štande-karju je uspelo prikazati svoje delo v popolni dovršenosti, za kar ga je publika nagradila z velikim aplavzom. Mladi igralci vsi iz naših vrst pa so pokazali, kaj zmorejo.
V nedeljo bo vojaška predstava Standekar-jeve »Prevare«, pri čemer bo tudi Maribor manifestiral za vojsko in domovino.
V soboto zvečer se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma koncert, na katerem so prvič nastopili mali tamburaši pod vodstvom tov. Smonig Zmaga. S svojimi izvajanji so se publiki tako prikupili, da so morali nekatere komade večkrat ponoviti. Poleg tamburašev je na koncertu prvič nastopila in zapela nekaj narodnih pesmi podpredsednica NSZ tov. Cee Josipina, ki je s svojim mehkim sopranom takoj osvojila vso publiko. Želeli bi, da bi tov. Cee pokazala svoje možnosti tudi ostali javnosti. S prav velikim aplavzom je publika nagradila tov. Vozlja iz Ljubljane, ki jo je s svojimi kupleti odlično zabaval.
Naš prosvetni odsek naj si izgradi svoj stalni delavski oder in ustanovi glazbeni odsek, h katerima naj pritegne tudi ostalo delavstvo. Vsem, ki so pri teh prireditvah sodelovali, želimo pri bodočem delu čim večjega ušpeha.
Kljub dovozu nekaj količin tekstilnih surovin je delo v tekstilnih tovarnah še vedno na mrtvi točki. Nekoliko je delavstvo olajšala njegovo bedno življenje letošnja zgod-nja pomlad in ga rešila zmrzovanja v nezakurjenih stanovanjih. Beda pa je kljub temu pri tekstilnem delavstvu še vedno velika in si iz vsega srca želi primernega in stalnega zaslužka.
žrjav-črna
Na občnem zboru podružnice NSZ, ki je bil v nedeljo 9. marca 1941, so bila podana vsa podrobna poročila o delovanju podružnice v preteklem letu. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da se je delo organizacije oživelo. Delavski zaupniki so reševali svoje naloge v popolno zadovoljstvo, saj smo si priborili plačan dopust pri podjetju in Uredili draginjske doklade v taki meri, da si jih lahko vzamejo za vzgled druga podjetja, posebno taka, ki jih opravljajo tujci.
Iz poročil tajnika, blagajnika in revizorjev smo slišali, da so svoje funkcije izvršili v popolno zadovoljstvo.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Rudolf Rošer. Članstvo mu je ponovno zaupalo to važno funkciio v dobri veri in trdnem prepričanju, da bo tudi v bodoče vodil organizacijo tako uspešno kakor do sedaj, saj je bilo njegovo delo povsod viden dokaz požrtvovalnosti. Tudi ostali funkcionarji in ostali odborniki so z majhnimi spremembami še stari. Prepričani smo, da bo šlo članstvo celokupnemu odboru ob vseh prilikah na roko in da bo mogel odbor v bodoče pokazati še boljše uspehe.
Decembra lanskega leta je bil ustanovljen »šahovski odsek NSZ«, v katerem sodelujejo predvsem mladi fantje, ki kažejo za to prelepo igro prav posebno zanimanje. Odsek je že pričel z igranjem turnirja. Članstvo NSZ podpira ta odsek z vsemi možnostmi in je na občnem zboru zbralo 79 din, s katerimi naj odsek kupi nagrado. Vodstvo tega odseka je prevzel s strani podružnice tov. Ivan Seliš-nik, ki se vsem, kateri so sodelovali pri turnirju, najlepše zahvaljuje!
Kranj
Redni letni občni zbor podružnice NSZ bo v nedeljo, 23. marca 1941. ob 9.30 dopoldne v bivši kavami Narodnega doma v Kranju. Udeležite se občnega zbora, kjer boste slišali poročilo o uspešnem delu podružnice v Kranju.
Delavci, dvignimo glave, ker naše delo je pošteno!
Žiri
Podružnica NSZ priredi v nedeljo 23. marca 1941. popoldne predavanje o gospodarskem in socialnem položaju Jugoslavije. Preda, al bo tovariš Rupnik iz Ljubljane.
Lakota na Bodekanezu
Angleška poročila trdijo, da se italianska otočje z južnovzhodnem delu Egejskega morja, ki nosi skupno ime Dodekanez ne bo moglo več dolgo držati, če bodo razmere še naprej takšne, kakor so danes, ko je to otočje tako rekoč odrezano od ostalega sveta in zato ljudje tam trpe veliko pomanjkanje
Trideset ljudi z Dodekaneza, med njimi je, osem žensk, je prišlo po neki angleški vesti iz svoje domovine naravnost v Atene Bili so telesno čisto izčrpani. Na njihovih obrazih se je bralo pomanjkanje, ki so ga morali pre-. stati na svojih otokih. Zbežali so z rib:škimi ladjami, pri čemer so z zvijačo preslepili italijanska oblastva, da so jih pustila on mini. Vedli so se, kakor bi se bili odpravljali na ribji lov. Tako se jim je posrečilo pripluti v turške vode in v vode okoli otoka Samosa, kamor so prišli že 2 februarja Ti ubežniki so pripovedovali o položaju na DodekanišldH otokih med drugim tudi tole:
Ljudje trpe tam hudo lakoto. Vsaka družina dobi ne glede na to, koliko članov ima, na dan 150 gramov moke, 120 gramov posušene zelenjave, 100 gramov riža na teden in 100 gramov olja na mesec. Sladkorja kave in mesa skoro ni mogoče dobiti Petroleja, ki pri razsvetljavi edino pride v poštev, debi vsaka družina po 250 gramov 'približno četrt litra) na mesec. To je količina, ki nikakor ne zadostuje, in so ljudje na teh otokih zato obsojeni skoro na večno t»r»o Poleg tega razsajajo tam tudi razne nalezlj've bolezni, zlasti tiste, ki jih raznaša mrčes. Mnogo žensk in otrok pomrje od onemoglosti. Lakota pa ne tare samo prebivalstva, tem-
Franciia ootrebuie pšenico
Francoski minister za preskrbo Aehard je nedavno izjavil dopisniku ameriške agencije »United Press«, da se zaloge pšenice v neza-sednih krajih Francije hitro krčijo in je nadaljeval: »Če se nam v prihodnih tednih ne posreči dobiti 500.000 do 600 000 ton pšenice iz Amerike, bodo morali francoski peki zapreti svoje obrate najpozneje 15 aprila. Tolika količina pšenice nam je nujno potrebna, da za silo pretolčemo čas do nove žetve... «
Francoska vlada v Vichyiu bo primorana še skrčiti obroke kruha. Hkratu namerava odrediti zaporo vseh slaščičarn, da bi se na ta način preprečila poraba moke v namene, ki imajo malo opravka z vsakdanjim kruhom.
Vlada se je nekaj časa zanašala tudi na to, da bo dobila nekaj živil, zlasti pšenice, Iz svojih afriških kolonij. Toda razmere so se spremenile tudi v Afriki, ki je postala v novejšem času bojišče. Tudi tam je nastalo pomanjkanje. Pomoč s črne celine je torej Izključena. Zato je vlada poskusila nekaj drugega: dobiti nekaj pšenice ali moke iz zase-' dene Francije. Toda doživela je razočaranje. Prometne razmere v Franciji so namreč takšne, da ne dopuščajo nobenega upanja, da bi dobil nezasedeni del dežele živila z zasedenega ozemlja.
Francoski živinorejci nimajo dovolj krme za živino, zato vse vprek prodajajo goved za zakol. Kam lahko privede to. ni treba razlagati. Zato je vlada poskrbela, da se klanje živali zaenkrat omeji samo na svinje koze, ovce in konje. Krave mlekarice se ne smejo prodajati mesarjem, ker bi v tem primeru lahko ostali otroci brez mleka. Po zadnih ve-st'-!1 ameriška pomoč v živilih že nrihaia
KRŠKO. (Smrtna kosa). Na ljubljanski postaji se je nedavno ponesrečil 761etni trgovec, gostilničar in posestnik g. Alojzij Gorenc od Sv Duha nad Krškim. Pripeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico kier je kliub skrbni negi umrl. Domači so poskrbeli za njegov prevoz v domači kraj. kjer so ga pokopali ob vebki udeležbi znancev in prijateljev na d> mašem nokopališču. Pogreb ie pokazal kako priliublien je bil pokojni Gorenc Pokojnik je bil vseskozi narodno zaveden in napreden mož. Bodi mu blag spomin, žalujočim svojcem naše sožalje!
Llublfana
od 23. marca do 29. marca.
Nedelja, 23. marca: 8.00: Jutrnji požara v.
— 8.15: ramburaski orkester. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: CeŠKe narodne (pio-šče). — 9.30: Komorni trio: Ivančič (viola), Gregorc (klarinet), Svetel (klavir). — 10.15: Verski govor (dr. Gvido Kant). — 10.30: Prenos cerkvene giasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11.00: Za krajši čas (plošče). —
11.45: Akademski pevski kvintet bo pel pesmi v Kramarjevi harmonizaciji. — 12.30: Objave, poročila. — 13.00: iNapovedi. — 13.02: Nedeljski koncert (Ivan Rueh in radijski orkester, dirigent Sijanec). — 17.00: Kmetijska ura. Ovire v zadružni organizaciji našega kmeta (Ludvik Puš). — 17.30: Operetna gias-ba (plošče). — 18.15: Narodne pesmi bo peia Polana Zupanova (s harmoniko jo bo spremljal Avgust Stanko). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura. Ob 501etmci »Amerikanskega Slovenca«. »Naši iz Amerike pojo in govore«. Družabni večer v Calu-melu. Rokopis sestavil Jože Schvmger Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Sodelovali bodo Fantje na vasi in Mandonm-Stični kvartet. — 20.30: Koncert operne glasbe (Milica Polajnarjeva, Anarej Jarc in radijski orkester). — 22.00: Napoved., poročna. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika
cii, —‘i. uiuitit; t. J u ti n j l pui.u iciv —- V. Ut). i\UpOVfcUl,
venček vejili £vo^.uv	—	lz.oo.	uui-
gai^>lva abk/d IpiOoCCJ. — Ia.oU.	uU"
ja v e. — io.uo. ixupuveui. — io.otj.
©ikester. —^	i~oiocna.	—	it.ou,	<-a	1«^*
Veaiuo	onvcacci;.	— lo.iu. ^uocvi*u
suravsivo (ur. rxi.uoii i-ucceijj. — io.ou. r±u-6fe. Io.iO. lta£>na ^cdiava	&i~
StVU. --------------- i^u^OVCUi,	uCiid.	—	LJ.^O.
iSnciOUaxxiLi U Id.	0jvou.	— IV.ikJ. l *.o-
šce —- l&.oi),	c«,	iiiiiiut ^auuve (nan A-a-
paii). — Zo.uO:	iZ	Lu0.cud: k>Vcvuil
k<-iicm t Za^i	iiiiictiii.iuii.je	icuii^ciiL
Kr&siimr Juuj.uimjVj.cj. —	iwpoveui,	Ko-
rocud.
'luitk, A>. luaicu. 9.00: l\at>oveui, puiocna
— 9.16; Verski guvor ^o*,e ou^uUiC;. — i Prenos ceiiivenc ^lu^ue iz iianciaitcUidKe cerkve.— 10.ou: ivar /.en te, to vioii* ve
Žeijaii). — iu.iu. x»ouecii.i uiu. — n.uu. izučen pevstvt0a zorna urzavuc6a uciiciji^^a.
*— 12*«>U: ru.uuiii, oujdve. — id.vO. iNa^uvcui.
— 13.0ž: V eseii zvOiU vrauijSui oiKestei;. — 17.00: KmetijSiva uia:	piiaeiaruo	zeie-
njad za uoin (iaz. dru	—	11.00. ci-
tiaški uueu (uiav.ner). — 10.10: Materina pot. Po Andersenu za racuo napisal i; ranče i^uu-steij. izvajan bouo ciam rauijske lgrais^e družine. — ia.l«o. Napovedi, poročna. — Nacionalna ura: Slovensko gieaališče in vzajemnost med Hrvati in broi (i ran Uovekar).
— 1-9.40: Praznični končen ir\uauif Zupan in radijski orkester). — 21.00: Plošče. — 21.lo: Cimermanov kvartet. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Resna orkestralna giasba (plošče).
Srena, 26. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila .— 7.15: Pisan večer veselih zvokov. — 12.00: Pisana šara (plošče). 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi.
— 13.02: Klavirski koncert. Škerjanc: Preludiji in nokturni (izvajala bo prof. Silva Hra-šovčeva). — 14.00: Poročila. — 17.30: Mojstri harmonike (plošče). — 17.45: Mladinska ura: a) Mirko Zor: Delaj z nami. b) Dijaška oddaja. — 18.40: Različni značaji glede na čustva (dr. Stanko Gogala). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja. — 19.40: Plošče. — 20.00: Koncert zbora Glasbene Matice (vmes predavanje ravnatelja Mahkote). — 21.00: Reproduciran konce^c simfonične glasbe (plošče). — 22.00: Napovedi, poročila.
Četrtek, 27. marca. 7.00: Jutrnji pozdrav.
— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12.00: Instrumentalni solisti (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Salonski orkester (Petrič). — 14.00: Poročila. — 17.30: Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura: Beograd govori. — 19.40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: Večerni koncert (radijski orkester). — 21.00: Osterčeva skladateljska ura (Tončka Šuštar-Maroltova, Srečko Dražil, Feliks Moravec, Ivan Žižmond in Marta Osterc-Valjalova). — 22.00: Napovedi, poročila.
Petek, 28. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 11.00: Šolska ura- Slovenski prirodoslovci, II. del (prof. Rafael Bačar). — 12.00: Naši kraji (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13 00: Napovedi. — 13.02: Koncert slovanske glasbe (radijski orkester).
— 14.00: Poročila. 17 30: Pevski koncert narodnih in umetnih pesmi (pela bo Štefka Ko-renčanova in na citrah bo igral Vilko Skok). .
— 18.10' Zenska ura: Bolniško in starostno |
zavarovanje uslužbencev (Poncova). — 18.30: Plošče. 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.25: Nilska delta — vrata Egipta (dr. Valter Bohinjec). — 19.40: Plošče. — 19.50: Obisk obmejnih gora (Ljubo Tiplič). — 20.00: Naši operni pevci (plošče). — 20.30: Večerni koncert (Ksenija Kušejeva in radijski orkester).
— 22.00: Napovedi, poročila.
Sobota, 29. marca: 7.00: Jutrnji pozdrav. —-7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov. — 12.00: Kar brez napovedi plošče hite. — 12.30: Poročila, objave. —* 13.00: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester*
— 14.00: Poročila. — 17.00: Otroška ura: Trije potepini (članice Narodnega gledališča). — 17.30: Pravljični svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.00: Orgelski koncert (prof. Pavel Rančigaj). — 18.40: Kdo je obveznik pasivne zaščite in kake pravice in dolžnosti ima (Andrej Grasselli, višji komisar). — 19; Napovedi, poročila. — 19.25: Drobiž (plošče).
— 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Sušcu v slovo in pomladi nasproti!« Pisan glasbeni večer: godba, petje, šale. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
Majvečje vrednote
Ce zna kak narod ceniti vrednost miru, potem jo gotovo zna naš narod, ki je bil v zgodovini od vseh evropskih narodov te dobrine najmanj deležen. Zla usoda ie hotela, da je bila vsa naša zgodovina ena sama velika, krvava in neprestana borba za najosnovnejše človefke in narodne pravice. V eni roki je držal naš narod puško> v drugi plug, pa naj je branil svoje pravice na svojem 5ivHf>nisk«»m prostoru pred Azijo ali pred prosvetljeno Evropo. Skoro nobena pravica nam ni bila priznana zaradi pravice ali poklonjena kot miloščina. Vse, kar smo dosegli, je bilo plod naše nezlomljive pravične borbe, v kateri je nenak^njena usoda preizkušala našo živ-lien sko silo z najhujšimi udarci. Ko se je C"nkar ozrl na pragu narodne svobode na-zai v sužnost, je dejal: »Velikega petka je b;,o trrba za veliko nedeljo, smrti Boga sa-ror.'"-? je bilo freba. da je zazvonilo in zapelo r^nK^nemu človeku veličastno vstajenje«. Naša pot v svobodo je bila taka, da bi je mar-sik"te~i drugi narod ne zmogel.
SkHvr.ostni vir neizčrpnih sil, ki niso do-purtHe da bi naš narod klonil v stoletnih nppo^h, žrtvah in trpljenju in se predal po-n Siroči sužnosti, so bili najvišji ideali časti, pravice in svobode, ki so oblikovali naš pojem živlienja in dolžnosti.
fVst, pravica in svoboda so bile našemu narodu tiste najvišje dobrine, ki dajejo smisel življenju in ki so vredne vsake žrtve, da se priborijo ali ohranijo. Mir, življenje in imetje so tudi dobrine, toda nikdar ni naS narod štedil s temi dobrinami na škodo narodne čr.sti, pravice in svobode, ki so mu bile zmeraj najvišje dobrine.
Redki narodi tako pojmujejo vrednote in dolžnosti. Kar črpajo mnogi drugi narodi iz bajeslovja, črpa naš narod Iz svoje zgodovine. Naši junaki, žrtve in borbe niso iz pravljic. Če zre naš narod z dostojanstvenim mirom in samozavestno v lice zdajšnjim usodnim dogodkom in razvoju v svetu, se pri tem opira na svojo veliko preteklost. Zdajšnost ali prihodnost nas ne bosta našli drugačnih, kakor smo bili v preteklosti, ako bi zle sile spet hotele preizkusiti naš pojem narodne časti, pravice in svobode, ki jih bomo zmeraj in proti vsakomur branili z vsemi sredstvi kot svoje najdražje premoženje*
V	zdajšnjem velikem boju v svetu smo se odločili za mir in nevtralnost, toda ne za vsako ceno. Naš narod ima svojo lestev dobrin. Manjšo je zmeraj voljan žrtvovati vefji dobrini, ako je ta ogrožena. Mir ni na tej lestvi na najvišji stopnji, zato pojma miru za vsako ceno ne poznamo. Poznamo samo pojem
našega naroda
miru v časti in pravici. Smo za mir, dokler niso ogrožene naše narodne pravice, med katerimi so čast, popolna svoboda in nedotakljivost državnega ozemlja na prvem mestu. Teh dobrin nismo voljni žrtvovati kaki ponižujoči miroljubnosti, ki bi bila nevredna naše preteklosti. To so nedvoumno povedali vsem in vsakomur vrhovni čuvarji teh dobrin kot glasniki duha in volje strnjenega našega naroda.
To so pogoji našega miru in nevtralnosti. Kdor nas je drugače razumel, se je motil. Kdor želi naš mir, mora spoštovati vse tisto, kar nam je dražje od miru. To velja za zdaj in za bodoče. Kdor koli bo krojil bodočo Evropo, naj ve: Ne bo miru, ako bo v kakršnem koli novem redu jugoslovenski narod ponižan v svoji časti in okrnjen v svoji pravici. Čeprav želi naš narod bolj kakor katerikoli drug narod uživati blagor miru, ker je bil te dobrine po volji drugih najmanj deležen, vendar je voljan rajši nadaljevati svojo junaško borbo do resničnega miru, kakor pa zatajiti svojo čast in pravico. Naša zla preteklost nas ne more omajati v tem trdnem sklepu. Ona nas kliče k veličastni dolžnosti, ki izhaja iz našega pojmovanja časti, pravice, svobode in življenja. Vsakdo naj ve, da smisel stoletnih borb in žrtev ni bil ta, da bi svojo svobodo uživali le dvajset let.
2ABN1CA (Smrtna kosa). Te dni je preminil ugledhi posestnik g. Matevž Kuralt, star šele 58 let. Pokojnik je bil poštenjak od nog do glave, priden ko mravlja in vnet za napredek vasi, ki slovi po svoji naprednosti. Bil je odločen narodnjak in naprednjak. Ranjki je bil dolga leta blagajnik žabniške Mlekarske zadruge in predsednik nadzornega odbora v domači Hranilnici in posojilnici. Zlasti pa mu je bila pri srcu Narodna čtalnica, kjer je delal s posebno požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Clan in podpornik pa je bil tudi pri mnogih drugih združenjih. Zato ni čudno, da je imel pogreb, kakršni so v Žabnici redki. Vsa vas se je uvrstila v žalni sprevod. Med mnogimi venci so nosili tudi krasen venec Narodne čitalnice. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnkega šolski upravitelj g. Anton Vidic. Pokojniku bomo ohranili časten spomin. Njegovim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
GORNJI GRAD- Tukajšnji davčni pripravnik g. Lilleg Anton je napredoval za pomožnega davkarja v IX. položajni skupini. Čestitamo!
Izdaja ca konzorcij »Nove Pravde«: dr. Joto Bohinjec — Urednik: Ivaa Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Val v Ljubljani.