Novi ,,kmeeki jirijatelji". Slovenskim kmetom se vsiljuje zadnji čas neki spis z naslovom >Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek, poleg dr. Ingwerja za Slovence priredil M. T.« Naše ubogo ljudstvo ima malo prijateljev, ki bi se hoteli zanj potegovati bodisi z besedo, bodisi s peresom; zato vsacega z veseljem pozdravljamo, ki se postavi z nami vred v bran nasproti mnogobrojnim nasprotnikom kmečkega ljudstva. Ali tega novega prijatelja se ne veselimo in se ne moremo veselili, ker ni pravi prijatelj, in zato danes kličemo našemu dobremu kmečkemu ljudstvu: Prijatelji, varujte se krivih prerokov! Omenjena knjižica je socijalistična, ter sestavljena po govofih nekega Ingwerja. Kdo pa je Ing\ver, da*hoče kmete podučevali? Ali je kmet? Ne! Ali je rokodelec? Ne! Pred kratkim je bil Ingwer v raznih mestih koroške dežele ter je tam oznanjeval nove socijalistične nauke. Kmalu na to so imeli v Celovcu pekarski pomočniki zborovanje, pri katerem je predsednik rekel: »Prijatelji, delavci, ne pustimo se voditi od žida, ki nikdar delal ni, in ne ve, kaj je delo!« Prav je govoril vrli delavec! Kmetje, storite tudi vi tako in ne pustite se voditi od žida, kinikdar delal ni, ter ne verjamite njegovim besedam. Žid in socijalisti, ki stojč za njiirij ne vedč, kako se seje in žanje, oni ne ved6, kako se živina redi in vinogradi obdelujejo, oni ne ved6, koliko skrbi delajo kmetora nemarni posli, oni ne vedč, koliko kmečkih domov se je že podrlo, ker mladi niso več takšni, kakoršni so stari bili! V sledečih vrstah se bo dokazalo, da socijalisti o kmetijstvu ne vedo prav ničesar nič, ali vendar hočejo vas kmete podučevali. Dandanes je mnogo ljudij, ki se v svojem življenju niso ničesar učili, ali vendar hočejo vse vedeti, in žalibog se najde dosti vernikov, ki vse verjamejo, misleči, da mora vse resnično biti, kar je pisano ali tiskano. Kaj pa je socijalizem, kaj neki socijalisti hočejo ? Socijalisti ali socijalni detnokrati hočejo, da bi v bodoče med ljudmi ne bilo več zasebnega produktivnega imetja. Produktivno imetje se imenuje ono, s katerira se kaj prideluje n. pr. polje, oralo, sekira itd. Vse pridelano imetje naj bo državna lastnina, in država je bode razdeljevala Ijudem. Socijalistična stranka je nadalje popolnoma neverna. Bogu so svojo pokornost odpovedali ter pravijo, da Boga ne potrebujejo, ter Boga ne poznajo, zato hočejo odpraviti postave, zakon in vsakalero posvetno ali duhovno oblast. Kako so pa nesrečneži prišli do tega mišljenja? Predragi kmet! Ti hodiš za svojim plugom, za svojo živino, ti okopavaš svoje vinograde kot hlapec božji; le Bog nad teboj je tvoj Gospod, druga gospoda ti ničesar nima ukazovati, ako bodeš božje zapovedi izpolnjeval. Tudi tebi kmet ne sije vedno žiato solnce, tudi tebe tare reva in žalost; ali vendar ti ne veš, koliko ima pretrpeti v velikih mestih ubogo ljudstvo, ki mora pri ljudeh iskati svoj vsakdanji kruhek. Človek ni tako mil gospodar, kakor Bog nad nami! V bogastvu otrpne človeško srce, da nima več sočutja do bede svojega bližnjega; v mestih je beračiti prepovedano in dostikrat se zgodi, da bogati milijonar s divjimi psi odganja prosilca, ki prosi drobtinic od obilnih obedov, s katerimi se bogastvo gostuje! Vsled tega se je v revežih, ki bivajo v velikih mestih, in slcer ne toliko v katoliških deželah kakor v lutrovskih, vnela brezmerna mržnja do tistih stanov, ki imajo kaj lastnine. Socijalizem vzdiguje svojo glavo, kakor temna pošast in postaja vedno silnejši! Najhujša kazen ničvrednih starišev so ničvredni otroei, ki na stare dni očeta tepo in preklinjajo; takega sinu si je liberalni novi čas izredil v socijalizmu. Ne samo, da so bogatini v gospodarskem oziru delajoče ljudstvo zlorabili, ter množili svojo last z zaslužkom ubogih Ijudij, bogatini, večinoma prostozidarji, delali so tudi ves čas, da bi izpulili ljudem iz srca upanje na veenost, da bi jim izdrli iz prsij zadnjo koreniko vere, katero je ljuba mamica usadila v nežno otroško srce! Kdo je torej socijalizma kriv? Krivični bogatini in neverni prostozidarji, ti so ga vzgojili in ti nosijo vso odgovornost! Zato ini socijalne demokrate pomiljujemo, ter molimo za nje; osebno jih ne bodemo sodili, ker sami svoje zmote niso krivi, ali pretresovali bodemo njibove nazore, ter spoznali, da kmet socijalni demokrat ne raore biti, ker bi to zanj bila največja nesreča! Nauk, katerega socijalni demokrat razlaga v svojih gori navedenih bukvicah, se bode od stopinje do stopinje zasledoval, ter se bode dokazala njegova puhlost in neumnost. I. Socijalni demokrati pravijo, da je kmet v državi brezpraven in da bo kmalu brezposesten; uzrok temu je, da zemlja ni več kmečka lastnina, marveč upnikov, in da bodo kmeta dolgovi s časom popolnoma uničili; ob enem ga tarejo preobilni davki. II. Razlaga socijalni demokrat zgodovinski razvoj sedanjih razmer: »dokazano je, da v začetku niso imeli lfudje zemljišč z izključno lastninsko pravico, ampak je bila zemlja imelje vseh zajedno; vladal je komunizem«, vse je bilo vseh in zato je vsak rad delal, pozneje s krščanstvom so prišli baje graščaki, ki so se polastili kmečkega premoženja, kmetje so morali robot delati, gospodje pa so z lovsko družbo uničevali poljske pridelke ter oskrunjevali kmečka dekleta — strašna je tvoja zgodovina kmet!« Prišlo je leto 1848., »kmet je bil oproščen, in že je začelo vstajati drugo gospodstvo — zlato tele!« — Na to kratko odgovorimo: Da je kmet v državi brez pravice, ni res; on ima velevažne pravice, ali to je žalostno, da se kmetje teh pravic ne poslužujejo prav, da se pustč motiti od raznih strank. Državni zbor daje postave, in tam so kmečki poslanci konservalivni, drugi liberalni, tretji narodni, četrti mladočeSki, peti staročeški, šesti poljski itd., mesto da bi vsi skup bili jedna stranka krščanskih kinetov! Zavoljo nesloge ne opravimo ničesar; bodemo složni in kmečki stan bo najmogočnejši med vsemi. Zdaj pa še jeden prijatelj pride ter hoče k mnogobrojnim oddelkom še socijalne demokrate pridružiti, ali bode s lem kmet več veljave imel, če se še bolj razcepi? Nikdar ne! Kmet bode kmalu brezposesten, tožijo socijalisti. Da, če bode oderuštvo redno tako prospevalo, kakor do zdaj, tedaj bode gotovo kmalu brezposesten; ali če kmet socijalist postane, in se sanje socijalistov izpolnijo, tedaj se bo posestva najprej iznebil, ker socijalni demokrati hočejo, da bi nihče lastnine ne imel. Dolgovi so res preobilni, davki morebiti tudi, ali od kedaj se je to pričelo? Vselej ni bilo tako. V začetku zgodovine, Irde socijalisti, je bila vsa zemlja vseh zajedna last; dokazano je, pravijo. V začetku res! Bog je Adamu dal ves svet, ali že Kain in Abel sta si premoženje razdelila, eden je obdeloval svoje polje, drugi pa je živel od svoje živine kot pastir. Starejšega dokaza, kakor sveto pismo, pa ves svet nima, in socijalni demokrati tudi poznejših dokazov nimajo, ter je velika predrznost trditi, da je kedaj pri kakem narodu bilo vse premoženje skupna last! Zgodovina nam sicer pripoveduje, da so si razni narodi zemljo po družinah delili, tako, da je vsako pleme imelo svojo lastnino. To pa ni bil komunizem, marveč tako urejeno v tedanjih nevarnih časih, kjer nikdo pred sosedi ni bil varen, ter ni vedel, ali ne bode jutri sovražnik prišel, mu požgal njegov dom, ter mu ženo in otroke odpeljal v suženslvo. V tedanjih časih so morali vsi udje jednega plemena vkup ostati, da so se mogli braniti, in da bi vkup ostali, zato ni pustil starašina skupnega premoženja razdeliti; jasno je, da to ni komunizem. »Vse je bilo vseh; in za to je vsak rad delal«, pravijo socijalisti. Ravno nasprotno, ako je več delavcev pri enem delu, se potem jeden na drugega zanaša in ničesar se storilo ne bo; saj vsakateri misli, bodo že drugi storili, ter se rajši v senco vleže, če ni dosti nadzorovan. Svet je med ljudi razdeljen samo zavoljo tega, da bi ga ljudje boljše obdelovali. Sv. Toraaž Akvinski nas uči vse drugače, kakor socijalni demokrati. On piše:*) Ali sme kdo imeti kako lastnino? Čez zunanje reči ima človek dvojno oblast, on sme 1. z njimi razpolagati, 2. jih sme rabiti. Z ozirom na razpolaganje**) mu je dovoljeno, da sme stvari kakor svoje posedati; kajti to je k človeškemu življenju iz treb uzrokov potrebno: Prvič, ker vsakdo za to bolj skrbi, kar je njegovo, kakor ža to, kar je vseh, ali vsaj veliko drugih last; pri skupnih opravkik se vsakdo dela izogiba, ter jo drugim pušča, kakor se povsod godi, kjer je veliko služabnikov. Drugič, ker se potrebna opravila veliko redneje opravljajo, če iraa vsak svoj gotovi opravek; vse bi bilo zmedeno, če bi se vsakateri z vsemi opravki pečal. Tretjič se tako mir raed ljudmi ohrani, *) Summa 2. 2. Q 66. art II. conclusio. **) potestas procurandi et dispensandi. ker mora vsakdo s svojim biti zadovoljen, saj vidimo, kako se tam vedno prepirajo, kjer je za eno reč več lastnikov. Druga je pa s pravlco, posluževati se zunanjih rečij. V tem oziru človek stvari ne sme posedati, kakor svojih, on se njih mora posluževati, kakor bi bile vseh; zato je apostol ukazal: »Veli bogatinom tega sveta, da naj radi dajo in delijo od svojega imetja«. — To je nauk sv. katoliške eerkve o posvetnem blagu in ta nauk je edino pravi. (Dalje prih.)